13.07.2015 Views

Priročnik za upravljavce osebnih podatkov - Informacijski ...

Priročnik za upravljavce osebnih podatkov - Informacijski ...

Priročnik za upravljavce osebnih podatkov - Informacijski ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ZavarujmoOSEBNE PODATKEPriročnik <strong>za</strong> <strong>upravljavce</strong> <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC RS


INFORMACIJSKI POOBLAŠČENECREPUBLIKE SLOVENIJEwww.ip-rs.siVošnjakova 11000 Ljubljanagp.ip@ip-rs.si


Zakaj <strong>za</strong>varovati?Sodobne tehnologije so v vsakdanje življenjevnesle izjemno lahkost obdelave <strong>podatkov</strong>,posebej tistih, ki so shranjeni v elektronski obliki.To pa pomeni, da so v vsakdanje življenjeposameznikov vnesle tudi nevarnost, da jemožno osebne podatke hitreje in lažjezlorabiti in jih ob pravi kombinaciji nareditienostavno uporabne <strong>za</strong> krajo identitete,zlorabe bančnih računov in kreditnih kartic.Med prebivalci ZDA po nekaterih podatkihstrah številka 1 niso več teroristični napadi, pačpa kraje identitete in številk kreditnih kartic.Tudi prebivalci Evropske unije nismo imuni nazlorabe <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, kljub dokaj strogi<strong>za</strong>konski ureditvi, ki se nanaša na <strong>za</strong>varovanje<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Vendar pa noben <strong>za</strong>kon nemore nadomestiti tistega, kar je pri varovanju<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> najpomembnejše – <strong>za</strong>vedanjaprav vsakega posameznika o pomembnostilastnih <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Če sami(torej tudi v gospodarskih družbah) ne bomoposkrbeli <strong>za</strong> <strong>za</strong>dostno <strong>za</strong>varovanje, bomolahko kmalu ostali z izpraznjenim transakcijskimračunom, tožbami z astronomskimiodškodninami, s kriminalisti in inšpektorji predvrati ... Zato se <strong>za</strong>vedajmo pomena <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong> in <strong>za</strong>čnimo pri osnovi – <strong>za</strong>varovanju.Nataša Pirc MusarInformacijska pooblaščenka RS


“FBI ocenjuje, da je v ZDA spletni kriminal poobsegu že presegel trgovino z drogami,podobno pa pričakujejo tudi v nekaterih evropskihdržavah.”Vir: Trend Micro, april 2007


Osnova <strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> moratemeljiti na petih osnovnih načelih:1. Ugotavljanje, katere osebne podatkeposedujete v svojih datotekah in v računalnikih.2. Zmanjševanje števila <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>,ki jih ne potrebujete.3. Zaščita <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>.4. Uničenje <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, <strong>za</strong> katere nimateveč pravne podlage <strong>za</strong> njihovo obdelavo.5. Planiranje nepredvidenih prihodnjih dogodkov,ki utegnejo vplivati na <strong>za</strong>varovanje.


1. UgotavljanjeOsnova učinkovitega <strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> se v prvi vrsti<strong>za</strong>čne z ugotavljanjem, katere osebne podatke sploh obdelujete. Pritem morate ugotoviti tudi, kako ste jih pridobili in <strong>za</strong>kaj, kakor tudi,kdo vse ima dostop do <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, ki jih obdelujete. Preveritimorate tudi, kolikšen obseg obdelave <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> imajo osebe,ki obdelujejo osebne podatke. Če še nimate izdelanega postopka svojegaposlovanja, morate izdelati tudi učinkovito preglednico (“workflow”).Pri ugotavljanju, katere osebne podatke sploh obdelujete, vam lahkopomagajo naslednji napotki:1. Naredite inventar računalniške opreme, preverite, kaj se nahaja na trdihdiskih, omrežju, zgoščenkah ...2. Preverite vse komunikacijske poti v vašem podjetju, kjer pride do stikaz osebnimi podatki (spletne strani, elektronska in navadna pošta, pogodbes fizičnimi osebami, telefoni ...)3. Pogovorite s svojimi <strong>za</strong>poslenimi na vseh oddelkih, kjer prihajajo v stikz osebnimi podatki (prodajni oddelek, naročniški ...)Ustvariti si torej morate kar se da popolno sliko o naslednjem:


Kdo v vaše podjetjepošilja osebnepodatke? Pošiljateljiso lahko zelo različni– od kupcev,bank, pa do drugihpravnih oseb, kisodelujejo z vami.NamigPogosto se zgodi, da v podjetje pridejoosebni podatki, ki se izgubijo v pisarnahin skladiščih. Ne po<strong>za</strong>bite na skrita “odlagališča”v podjetjih, saj so prav tapogosto najnevarnejša mesta, kjer lahkopride do zlorabe <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>.Na kakšen načinpridejo osebni podatkiv podjetje?Osebne podatke lahko prejmete preko elektronskepošte, spletnih strani, plačilnega mesta v trgovini,navadne pošte, izjave na <strong>za</strong>pisnik ...Katere osebne podatke zbirate na vsakem odvnosnih mest? Ali zbirate številke kreditnih kartic odsvojih kupcev – <strong>za</strong> kako dolgo? Ali od svojih kupcev/ dobaviteljev / strank, če gre <strong>za</strong> fizične osebe, zbiratekakšne druge osebne podatke (npr. o nakupovalnihnavadah, o nakupih, osebne podatke izpogodb, EMŠO, višina plače, družinski člani ...)?Kje hranite osebne podatke, ki jih pridobite? Alijih hranite v računalniškem omrežju, v <strong>za</strong>prtihomarah, na posameznih računalnikih, na prenosnikih,na USB ključkih ipd.Kdo vse ima dostop do <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>? Aliimajo vsi delavci dostop do vseh <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>;ali ima vsak delavec dostop zgolj do določenih <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong>; kako je s sledljivostjo vnosov in obdelave<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>?Bodite pozorni predvsem na enolične identifikacijske znake,kot sta EMŠO in davčna številka, prav tako posebno pozornostnamenite številkam kreditnih kartic. To so namrečpodatki, ki jih nepridipravi najpogosteje zlorabijo


2. ZmanjševanjeObdelujte samo tiste osebne podatke, ki jih res potrebujete.Od svojih strank zbirajte samo tiste osebne podatke, ki jih pri svojemdelu potrebujete, oziroma tiste, ki jih resnično potrebujete <strong>za</strong> izvrševanjepogodbenih določil. V vseh ostalih primerih se zbiranju <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong> izognite, saj sicer lahko storite prekršek po ZVOP-1.Pri določanju, katere osebne podatke prav<strong>za</strong>prav potrebujete, sedržite načela sorazmernosti iz ZVOP-1:Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obseguprimerni glede na namene, <strong>za</strong> katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Če boste ugotovili, da obdelujete osebne podatke, ki jih ne bi smeli,oz. <strong>za</strong> njihovo obdelavo nimate podlage v <strong>za</strong>konu ali osebni privolitviposameznika, takšne osebne podatke nemudoma uničite oz. izbrišite.


EMŠO in davčnaštevilka – ne zbirajteobeh enoličnihidentifikacijskih znakovskupaj, če <strong>za</strong>takšno početje nimate<strong>za</strong>konske podlageali osebneprivolitve in izka<strong>za</strong>neganamena <strong>za</strong>oba podatka posameznika,na kateregase osebna podatkananašata. VNamigČe niste prepričani, ali določene osebnepodatke lahko zbirate ali ne, se lahkoobrnete na Informacijskega pooblaščenca,in sicer z elektronsko pošto,ki jo pošljete na naslov gp.ip@ip-rs.si aliz navadno pošto na naslov Vošnjakova1, p. p. 78, 1000 Ljubljana. <strong>Informacijski</strong>pooblaščenec skuša na vsako vprašanjeodgovoriti v roku dveh tednov.primeru zbiranjaobeh znakov lahko hitro prekoračite dovoljeno obdelavo<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> in storite prekršek po ZVOP-1.Davčna številka in nagradne igre – ne <strong>za</strong>htevajte odsodelujočih, da vam vnaprej pošiljajo davčno številko.Zahtevajte jo zgolj od nagrajencev, kadar nastane davčnaobveznost.Številke kreditnih in drugih plačilnih kartic – ne zbirajteštevilk, če jih res ne potrebujete, predvsem pa tegane počnite, če <strong>za</strong> takšno početje nimate osebne privolitveposameznika ali podlage v <strong>za</strong>konu. Samo predstavljajtesi, kaj se lahko zgodi, če vam nekdo ukradebazo številk kreditnih kartic ...Preverite programsko opremo – ugotovite, katere podatkezbira sistem, preko katerega vodite plačevanje splačilnimi karticami, saj lahko ugotovite, da zbirateštevilke kartic, pa tega sploh ne veste.Izdelajte politiko <strong>za</strong>sebnosti – vanjo vključite določilao tem, katere osebne podatke lahko zbirajo vaši <strong>za</strong>posleni,in kako morajo ti ravnati z njimi.


3. ZaščitaNačin, ki bo vašemu podjetju <strong>za</strong>gotavljal najboljše možno <strong>za</strong>varovanje<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, seveda ni določen vnaprej. Kako boste vzpostavilimehanizme varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> in preprečevali njihovo zlonamernoobdelavo, morate ugotoviti na podlagi poprejšnje analize (glejprejšnja poglavja). Nedvomno pa je mogoče reči, da boste moraliobčutljive osebne podatke (to so npr. zdravstveno stanje, verskoprepričanje, članstvo v sindikatu ...), če ste jih upravičeni imeti, varovatiskrbneje kot ostale osebne podatke, ki jih še obdelujete. Prav takoboste morali osebne podatke varovati na bistveno višjem nivoju, če stevečji upravljavec <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> ali če delujete v panogi, ki imadostop do že omenjenih občutljivih <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Glavne smernice<strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> pa se da vendarle predstaviti v štirihkorakih:1. Fizično varovanje2. Elektronsko varovanje3. Izobraževanje <strong>za</strong>poslenih4. Striktno izvrševanje pogodbene obdelave.


Fizično varovanjeNajboljše fizično varovanje <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> je ševedno relativno staromodno: <strong>za</strong>klepanje. Zlorabo <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong> tako najpogosteje preprečijo <strong>za</strong>klenjenavrata in predali ali pozoren uslužbenec.Shranite kartoteke, dokumente, zgoščenke, DVD-je indruge medije, ki vsebujejo osebne podatke, v ognjevarnoomaro; prostore, v katerih se osebni podatki nahajajo,pa <strong>za</strong>klenite. Omejite tudi dostop <strong>za</strong>poslenimdo <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Naj imajo dostop zgolj tisti <strong>za</strong>posleni,ki osebne podatke potrebujejo pri svojemdelu.Zaposlene posebej opozorite, da ne bodo puščalidokumentov z osebnimi podatki na mi<strong>za</strong>h, ko v pisarnine bo nikogar, ali ko jih ne bodo uporabljali.Zahtevajte od svojih <strong>za</strong>poslenih, da po končanem delu<strong>za</strong>klepajo omare in pisarne, računalnike pa <strong>za</strong>klenejo zgeslom.Zaščitite objekt, v katerem opravljate dejavnost, takoz alarmom kot tudi z izobraževanjem delavcev. Ti najvedo, kako ravnati, če ugotovijo, da se v objektu nahajanepooblaščena oseba.Omejite dostop do določenih <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> inposkrbite <strong>za</strong> sledljivost obdelave <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>.Dobra sledljivost pomeni, da vam ta omogoči ugotavljanje,kdo je zbiral osebne podatke, kdo jih je obdeloval,kdaj in s kakšnim namenom. V praksi pogosto pravdober sistem sledljivosti omogoča, da se upravljavecizogne visokim kaznim po ZVOP-1.


Elektronsko varovanjeElektronsko varovanje ni zgolj domena informatikov, pačpa se morajo pomena elektronskega varovanja <strong>za</strong>vedatitudi vsi <strong>za</strong>posleni. Prav tako morajo biti <strong>za</strong>poslenisposobni prepoznati slabosti elektronskega varovanja innanje opo<strong>za</strong>rjati.Varnost omrežijPoiščite strežnik ali posamezen terminal, kjer so shranjeniosebni podatki.Prepoznajte vse priključke na računalnik, na katerem soshranjeni osebni podatki. Najpogosteje so to USB vhodi,priključek na internet, brezžične pove<strong>za</strong>ve in različnepodpore omrežju (servis, vzdrževanje, nadgradnja ...).Ugotovite slabosti vsake od pove<strong>za</strong>v na računalnik inpredvidite razumno pričakovane napade na sistem. Gledena okoliščine (predvsem velikost zbirke <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>,ki jo obdelujete) vam analizo lahko izdela <strong>za</strong>poslenis potrebnim znanjem ali pa boste morali izdelatiobsežnejšo analizo s strani IT strokovnjakov.Ne shranjujte nobenih <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> na računalnikih,ki so pove<strong>za</strong>ni na internet, razen, če to ni res nujnopotrebno <strong>za</strong> potek poslovanja. V tem primeru poskrbite<strong>za</strong> varnost teh računalnikov pred napadi z interneta.Kriptirajte vsako pošiljanje po elektronski poti. Prav takorazmislite o kriptiranju <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, ki so shranjenina strežnikih in prenosnih napravah <strong>za</strong>poslenih. Prav takosta obvezno kriptiranje elektronske pošte in uporaba e-podpisa, kadar si <strong>za</strong>posleni izmenjujejo občutljive osebnepodatke med seboj po elektronski poti.


Redno osvežujte protivirusnein anti-spywareprograme, takona strežniku, kakortudi na posameznihterminalih.Namestite in rednovzdržujte požarni zid.Preiščite računalnišketerminale in omrežja,ali niso pove<strong>za</strong>na vNamigPrenos <strong>podatkov</strong> preko navadne elektronskepošte ni varen prenos. Zato tudiZVOP-1 predpisuje kriptiranje <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong>, ki jih boste prenašali po elektronskipoti. Če boste osebne podatkeprenašali po ne<strong>za</strong>ščiteni elektronskipoti, s tem na stežaj odpirate vratanepridipravom, ki zgolj čakajo na takšnomalomarnost.svetovni splet z morebitnimizlonamernimi programi. Če odkrijete takšne programe, jihizbrišite. Enako storite s programi, ki jih ne potrebujete in s programi,ki sicer omogočajo povsem <strong>za</strong>konito uporabo svetovnega spleta, so pav danih okoliščinah nepotrebni (npr. odjemalec elektronske pošte naračunalniku, kjer dostop do svetovnega spleta ni potreben – <strong>za</strong>pretevrata – porte).Če prejemate ali oddajate občutljivejše osebne podatke, kot je denimoštevilka kreditne kartice, uporabite t. i. Secure Sockets Layers (SSL)ali drugo pove<strong>za</strong>vo, ki omogoča <strong>za</strong>varovanje prenašane informacije.Posebej pozorni bodite pri programski opremi, ki je pove<strong>za</strong>na z vašospletno stranjo in obiskovalcem strani sporoča podatke ali jih od njihprejema. Če ne boste spoštovali <strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, lahkohitro storite prekršek po ZVOP-1 ali pa doživite neprijetne posledice,nastale <strong>za</strong>radi zlorabe <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, ki jih obdelujete.Če imate v podjetju vzpostavljeno brezžično omrežje, ga <strong>za</strong>varujtetako, da ne bo možna vzpostavitev vzporednega omrežja z enakimimenom.Izdelajte t. i. dogodkovne dnevnike (log file), ki bodo omogočali ugotavljanje,kdaj je bil nek osebni podatek vnesen v računalniški sistem,kdo ga je vnesel in nadalje obdeloval, kdaj in s kakšnim namenom.


GeslaPrvo in najpomembnejše pravilo pri računalniških geslihje, da mora geslo biti “močno”. To pomeni, da:- ne sme biti enako kot uporabniško ime;- ne sme biti beseda iz slovarja;- ne sme biti sestavljeno zgolj iz pogosto uporabljenih besed;- ne sme biti sestavljeno iz imena, priimka, ali drugače enostavnougotovljivega podatka uporabnika računalnika (npr.rojstnega datuma, imena partnerja, otrok ...);- mora biti sestavljeno iz črk in številk;- mora biti kar se da dolgo;- mora biti geslo takšno, da si ga je lahko <strong>za</strong>pomniti, a težkouganiti."21 % gesel smo uganili v prvem tednu, 2,7 % paže v prvih 15 minutah preverjanja."Vir: http://www.<strong>za</strong>g.si/~jank/public/misc/dobro_geslo-r.html#1 - natem naslovu lahko najdete tudi še nekaj praktičnih napotkov gledegesel.Več:Slovensko:http://www.microsoft.com/slovenija/malapodjetja/themes/techwise/effectivepassword.mspxhttp://www.sigen-ca.si/osebni/prevzem5.phpAngleško:http://www.goodpassword.com/Od svojih <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>htevajte, da gesla redno menjajo.Nastavite samodejno <strong>za</strong>htevo po spremembi gesel, čeprogramska oprema to omogoča.Zaposlene poučite o pomembnosti politike gesel.Uporabljajte ohranjevalnike <strong>za</strong>slona s samodejnim <strong>za</strong>klepanjemz geslom.Zaklenite poskuse “logiranja” na določeno številoposkusov (priporočamo 3 do 5).


Opozorite <strong>za</strong>poslene na klice tatov identitete. Ti se pogosto predstavijokot informatiki podjetja in od <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>htevajo, da jim povedo geslo<strong>za</strong> dostop do računalniških sistemov. Takšni klici so skoraj po praviluzlonamerni. Zaposleni se morajo <strong>za</strong>vedati, da preko telefona ne smejonikomur sporočati svojih gesel.Ko nameščate ali posodabljate programsko opremo, spremenite prednastavljenagesla proizvajalca ali prodajalca.Opozorite <strong>za</strong>poslene, da svojih gesel ne razkrivajo nikomur, prav takojih ne smejo pošiljati po elektronski pošti.Prenosni računalnikiOmejite uporabo prenosnih računalnikov zgolj na tiste <strong>za</strong>poslene, ki jihpri svojem delu res potrebujejo.Ugotovite, ali morajo biti osebni podatki dejansko shranjeni na prenosniku.Če ugotovite, da to ni potrebno, jih zbrišite s programom, ki informacijedejansko izbriše, oz. jih prepiše. Uporaba zgolj navadnegauka<strong>za</strong> <strong>za</strong> brisanje <strong>podatkov</strong> na disku računalnika <strong>podatkov</strong> pogosto neizbriše povsem s trdega diska.Od <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>htevajte, da prenosnike shranjujejo v <strong>za</strong>klenjenih prostorih.Če je možno, naj bodo prenosniki varno pritrjeni tudi meddelom <strong>za</strong>poslenih v pisarni (s kabli ali ključavnico).Če je možno, omejite shranjevanje <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> na prenosnikih –omogočite le dostop do njih preko omrežja, ne pa shranjevanje.Dostop do prenosnikov skušajte <strong>za</strong>ščititi še z dodatnimi <strong>za</strong>ščitami, kotje npr. kartični dostop s spreminjajočim se geslom (“smart card”).Če prenosnik vsebuje občutljive podatke, na njem onemogočite nalaganjeprogramske opreme in spreminjanje nastavitev brez dovoljenjainformatika (administratorska gesla).


Če na prenosniku hranite občutljive informacije, razmisliteo funkciji <strong>za</strong> samodejno uničenje, ki se sproži, ko setisti, ki je ukradel prenosnik, prvič skuša pove<strong>za</strong>ti na internet.Opozorite <strong>za</strong>poslene, ki uporabljajo prenosnike, naj bodoprevidni na poti. Prenosnikov naj tako ne puščajo nenadzorovanona sedežih avtomobila, v preddverjih hotelov, naletališčih in podobno. Na prenosnik naj bodo pozorni celomed osebnim pregledom na letališču.Razmislite o kriptiranju tistih map, ki vsebujejo osebne podatke.Požarni zidUporabljajte požarni zid na vseh računalnikih, ki sopove<strong>za</strong>ni na internet. Lahko izberete tako programski kottudi strojni požarni zid. Bistveno je, da ga pravilno nastavite,saj le pravilno nastavljen požarni zid nepridipravomotežuje dostop do vašega računalnika in njegovo vidnost vsvetovnem spletu.Razmislite o uvedbi “mejnega” požarnega zidu (“border”),ki bo ločil vaše omrežje od interneta. V njem omogočitedostop samo tistim uporabnikom, <strong>za</strong> katere je nujno, dadostopajo do potrebnih <strong>podatkov</strong>. Prav tako uporabnikomomejite možnosti dostopa.Če določeni računalniki v omrežju hranijo osebne podatke,drugi pa ne, razmislite o uvedbi dodatnih požarnih zidovpri računalnikih, ki hranijo takšne podatke.


Brezžična omrežja in oddaljen dostopUgotovite, ali že uporabljate brezžična omrežja <strong>za</strong> prenos informacij.Ne po<strong>za</strong>bite na tiskalnike in prenosne telefone, ki podpirajo prenos informacij(bluetooth).Če brezžično omrežje vzpostavljate ali ga že imate vzpostavljenega,razmislite o omejitvah dostopa. Prav tako nepridipravom otežite delo,če dovolite, da se v omrežje priključijo zgolj določene in vnaprej znanenaprave, ostale naprave pa blokirate.Za še višji nivo <strong>za</strong>ščite dostopa v brezžično omrežje razmislite o kriptiranjupove<strong>za</strong>ve. Kriptiranje pove<strong>za</strong>ve med računalnikom in brezžičnonapravo onemogoča nepridipravom, da do <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> na računalnikupridejo v postopku, imenovanem “spoofing” – postopek lažnegapredstavljanja. Razmislite o uvedbi kriptiranja, če vaše podjetjeomogoča oddaljen dostop do omrežja <strong>za</strong>poslenim in / ali pogodbenikom,ki skrbijo <strong>za</strong> nadgadnjo in servisiranje programske opreme.Kriptiranje in uporaba e-podpisa sta obvezna, kadar po elektronski potipošiljate občutljive osebne podatke. To od vas <strong>za</strong>hteva ZVOP-1.Zaznavanje vdorovDa bi sploh lahko <strong>za</strong>znali vdore v sistem, razmislite o nakupu programskeopreme, ki vam bo omogočala nadzor. Pri tem ne po<strong>za</strong>bite naredno osveževanje <strong>podatkov</strong>ne baze programa.Vzpostavite učinkovite dogodkovne dnevnike (“log file”), iz katerih borazvidno delovanje omrežja. Zapisi v teh dnevnikih vam bodoomogočali, da boste prepoznali napade v sistem in znali nanje odgovoriti.Nadzorujte tudi vse komunikacijske kanale, skozi katerepritekajo informacije v vaše podjetje ali odtekajo iz njega – pozornibodite predvsem na nenavadno visok promet, večkratne poskuse logiranjaneznancev ali nenavadno velike količine <strong>podatkov</strong>, ki se prenašajoneznanemu uporabniku. Izdelajte tudi odzivni plan v primeruvdora v sistem.


Izobraževanje <strong>za</strong>poslenihVeriga je močna samo toliko kot njen najšibkejši člen. Naj torej najšibkejšičlen v sistemu <strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> v vašem podjetjune bodo prav vaši <strong>za</strong>posleni. Zato jih seznanite z vsemi <strong>za</strong>konitostmi<strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> in jim predstavite njihove pravice indolžnosti s tega področja.Posebej skrbno preverite reference in veščine tistih kandidatov, kibodo obdelovali osebne podatke ali skrbeli <strong>za</strong> kakršnokoli ravnanje znjimi.Zaposlenim v podpis ponudite izjavo, da so seznanjeni s pravilnikomo <strong>za</strong>varovanju <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> in postopki <strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>.Zaposlene neprestano opo<strong>za</strong>rjajte na njihove dolžnosti ob ravnanjuz občutljivimi podatki.Določite osebe, ki imajo lahko dostop do občutljivih <strong>podatkov</strong> v vašempodjetju. Še posebej skrbno določajte osebe, ki ravnajo z osebnimipodatki, ki so največkrat tarča nepridipravov, in z občutljivimi osebnimipodatki.


Zaposlenim, ki bodo odšli iz vašega podjetja ali nadrugo delovno mesto, kjer ne bodo več imeli dostopado občutljivih <strong>podatkov</strong>, uničite gesla, od njih <strong>za</strong>htevajte,da vrnejo vse identifikacijske kartice in ključe, skaterimi so dostopali do občutljivih <strong>podatkov</strong> v podjetju.Naj takšen postopek postane rutina v vašem podjetju.Uvedite konstnantnoizobraževanje<strong>za</strong>poslenih s področja<strong>za</strong>varovanja<strong>osebnih</strong> po datkov.Tako bodo tudi <strong>za</strong>poslenidobili občutek,da je <strong>za</strong>va-NamigOb izobraževanju se še posebej<strong>za</strong>vedajte, da je <strong>za</strong> večino zlorab<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong> še vedno najboljodgovoren človeški faktor. Prav<strong>za</strong>radi preprečevanja takšnihzlorab, vedite, da sta izobraževanjein “vzgoja” <strong>za</strong>poslenih izrednegapomena <strong>za</strong> vaše podjetje.rovanje <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong> pomembendejavnik prinjihovem delu. Zaposlenesproti seznanjajtez novimi nevarnostmi vdorov v računalniškesisteme, prav tako tudi z novostmi sodobnih trendov<strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Pri izobraževanju nespreglejte svojih podružnic, občasnih delavcev, študentov...Delavcem predstavite postopke, ki jih morajo izpeljativ primeru napadov na računalniške sisteme ali drugihzlorab <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Nagradite delavce <strong>za</strong> vsakprijavljen napad ali opozorilo na nepravilnosti, saj vammajhna nagrada <strong>za</strong>poslenemu lahko prinese koristi velikovečjih vrednosti, če upoštevate možne zlorabeslabo <strong>za</strong>varovanih <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>.


Ob računalniški opremi, kjer shranjujete ali obdelujete osebne podatke,namestite opozorila o ravnanju z osebnimi podatki.Zaposlene, ki sprejemajo telefonske klice ali kakorkoli komunicirajoz osebami izven vašega podjetja, posebej opozorite, najbodo pazljivi pri razkritju <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>.Delavce temeljito poučite o “phishingu”, spletnih in telefonskihprevarah, kjer nepridipravi <strong>za</strong> različne namene od kličočega alinaslovnika <strong>za</strong>htevajo razkritje določenega podatka o omrežju, oterminalih, gesla ipd. <strong>za</strong> namene kraje denarja. Kako hitro naraščaštevilo takšnih goljufij, dokazujejo številke: V avgustu 2003 je bilo<strong>za</strong>znanih 14 primerov tovrstnih elektronski sporočil, številka pa seje v januarju 2004 povzpela že na 290,016 (Vir: http://www.arnes.si). V primeru telefonskih klicev dvojno preverite kličočegain se z njim dogovorite, da ga pokličete na<strong>za</strong>j na telefonskoštevilko, ki jo poznate, ali tisto, ki je objavljena v telefonskemimeniku. Glede spletnega phishinga pa upoštevajte naslednjenapotke (Vir: http://www.arnes.si/si-cert/obvestila/2004-06.html),ki so uporabni tako <strong>za</strong> pravne osebe, kot tudi <strong>za</strong> posameznike:* Nikoli ne odgovarjajte na elektronska pisma, ki od vas <strong>za</strong>htevajoosebne in finančne podatke. Prav tako ne sledite pove<strong>za</strong>vam dotakšnih spletnih strani. Legitimna podjetja vam takšnih <strong>za</strong>htev nikoline bodo pošiljala po elektronski pošti ali preko spleta.* Ko se prijavljate na spletne strani, ki imajo karkoli opraviti z denarjem,njihov spletni naslov (url) obvezno vtipkajte neposredno vnaslovno vrstico.* Osebnih in finančnih <strong>podatkov</strong> nikoli ne pošiljajte po elektronskipošti. Takšno pošiljanje <strong>podatkov</strong> ni varno.* Redno preverjajte izpiske bančnih računov in kreditnih kartic.* Na računalniku imejte nameščene najnovejše popravke operacjskegasistema (npr. windows update) in posodobljen antivirusni program.Od svojih <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>htevajte, da nemudoma poročajo o vsakipotencialni nevarnosti zlonamerne obdelave <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>,npr. o kraji prenosnika, odprtih vratih v strežniško sobo ...


Pogodbeni obdelovalciKo vzpostavljate sistem varovanja <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong>, ne po<strong>za</strong>bite na pogodbeneobdelovalce. Prav od teh jenamreč pogosto odvisna varnost vašega podjetja, saj pogodbeni obdelovalcipogosto vzdržujejo računalniške sisteme, izvajajo servise različneopreme, s katero se zbirajo in nadalje obdelujejo osebni podatki,ali pa zgolj skrbijo <strong>za</strong> čiščenje prostorov, kjer se obdelujejo ali shranjujejoosebni podatki.Ob izvajanju pogodbeneobdelave jepomembno, da upravljavci<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>upoštevajo naslednjesmernice pri <strong>za</strong>varovanju<strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>:* <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje stadolžna skrbeti tako u-pravljavec <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>kot tudi pogodbeniobdelovalec,NamigDolžnost skleniti pogodbo in<strong>za</strong>varovati osebne podatke upravljavcunalaga 11. člen ZVOP-1. Brezplačnivzorec pogodbe <strong>za</strong> potrebe pogodbeneobdelave je objavljen na spletnistrani Informacijskega pooblaščenca:http://www.ip-rs.si/index.php?id=426.* posebno pozornost namenite <strong>za</strong>varovanju in sledljivosti obdelave <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong> pri tistih pogodbenih upravljavcih, ki imajo oddaljen dostopdo vaših informacijskih virov (npr. vzdrževalci programskih rešitev),* upravljavec je dolžan nadzirati pogodbenega obdelovalca glede izvajanja<strong>za</strong>varovanja <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>,* preverite reference bodočega pogodbenega obdelovalca in ugotovite,katere varnostne standarde upošteva,* od pogodbenega obdelovalca <strong>za</strong>htevajte, da vas obvešča o vseh varnostnihtežavah, četudi osebni podatki morda niso bili ogroženi.


4. UničenjeZavedajmo se, da so dokumenti, ki so morda <strong>za</strong> nas neuporaben kossmeti, <strong>za</strong> iskalce informacij rudnik zlata in odlična priložnost <strong>za</strong> krajoidentitete. Malomarno “po<strong>za</strong>bljanje” računov, ki vsebujejo številkekreditnih kartic, na lahko dostopnih mestih, metanje neuničenihzgoščenk v smeti in podobne “malomarnosti” povečujejo nevarnostgoljufij in kraje identitete. Zato je pravilno uničenje dokumentov inmedijev bistvenega pomena <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje vaše identitete in premoženja.V svojem podjetju uvedite politiko uničevanja dokumentov, ki vsebujejoosebne podatke. Uničenje naj bo prilagojeno osebnim podatkom,ki jih obdelujete, in naj bo razumno in primerno, tako dabistveno ne bo vplivalo na potek dela <strong>za</strong>poslenih. To pomeni, damorate uničenje prilagoditi glede na občutljivost <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>,nove tehnologije, stroške in koristi, ki jih izbrani način uničevanjadokumentov prinese.Papirnate dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, razrežite, <strong>za</strong>žgiteali jih spremenite v prah. Re<strong>za</strong>lce papirja (“shredder”) posta-


vite na takšna mesta v pisarnah,da bodo do njihimeli enostaven dostopvsi <strong>za</strong>posleni. Re<strong>za</strong>lec papirjapostavite tudi ob fotokopirnemstroju.Ko odpisujete računalnikein medije, na katereshranjujete osebne podatke,poskrbite, daboste osebne podatkeizbrisali. Pri tem ni dovolj,da podatke na diskuizbrišete s tipko Del(Delete), pač pa morate naknadno uporabiti tudi program, kinepovratno izbriše podatke z medijev. V nasprotnem primeru je namreč<strong>za</strong>pisane podatke moč enostavno ponovno priklicati (“Restore”).Poskrbite, da bodo tudi delavci, ki delajo doma, upoštevali enakevarnostne postopke uničenja.


5. NačrtovanjeNe glede na varnostne ukrepe, ki sicer bistveno zmanjšajo nevarnostzlorab <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, se še vedno lahko zgodi, da pride do vdorav računalniški sistem ali da osebni podatek “spolzi” (npr. <strong>za</strong>radi malomarnostiali celo naklepa <strong>za</strong>poslenih) iz zbirke <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>. Zatopriporočamo, da upoštevate naslednje nasvete, s katerimi boste zmanjšalimožnost zlorab:* izdelajte načrt, kako postopati v primeru zlorab in vdorov. Njegovoizdelavo in izvajanje <strong>za</strong>upajte osebi v podjetju, ki ji <strong>za</strong>upate,* če je računalnik kakorkoli okužen ali mu preti nevarnost vdora, ga takojizključite z interneta in z internega omrežja,* takoj <strong>za</strong>čnite preiskavo in ugotovite, kako je do kršitve sploh prišlo, insprejmite ustrezne ukrepe, da do teh v prihodnje v enakih ali podobnihprimerih ne bo več prihajalo.


Razmislite, komu bi lahko kršitev sporočili, tako znotrajvašega podjetja, kakor tudi, ali je stopnja ogroženosti žedosegla katero izmed pregonljivih dejanj, npr. prekršek alikaznivo dejanje. Prav tako razmislite, ali morate o zlorabahobvestiti posameznike, na katere se osebni podatkinanašajo, Informacijskega pooblaščenca ali vaše poslovnepartnerje (pogodbene obdelovalce).Predvidite možne scenarije zlorab <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>, kotso npr. nepooblaščen vstop v delovne prostore ali v računalniškomrežo izven delovnega časa.Opravite vnaprejšnji test, da se seznanite, v kolikšni meriste pravilno predvideli varnostne dogodke. To storite npr.tako, da z lažnim predstavljanjem od svojih <strong>za</strong>poslenihskušate zvabiti osebne podatke ali dostopna gesla (t. i.penetracijski test – svetujemo previdnost). Na podlagitakšnega poskusa ocenite varnostni položaj vašega podjetjain sprejmite ustrezne varnostne ukrepe. Pri tem se<strong>za</strong>vedajte, da je <strong>za</strong> nepooblaščeno razkritje <strong>osebnih</strong> <strong>podatkov</strong>pogosto odgovoren prav človeški faktor.


Uporabne pove<strong>za</strong>vewww.ip-rs.siwww.safe.siwww.arnes.si/si-cert/obvestila/2004-06.htmlwww.arnes.si/si-cert/www.varnostne-novice.com/index.phpwww.microsoft.com/slovenija/varnost/default.mspxwww.enisa.europa.eu/www.enisa.europa.eu/doc/pdf/deliverables/enisa_a_users_guide_how_to_raise_IS_awareness.pdfwww.csrc.nist.gov/publications/nistpubs/800-30/sp800-30.pdfwww.dhs.gov/xlibrary/assets/National_Cyberspace_Strategy.pdfwww.sans.org/top20www.owasp.org/index.php/Main_Pageonguardonline.gov/index.htmlwww.cisecurity.org/


Urednica: Nataša Pirc MusarAvtorji: Klemen Mišič, mag. Andrej Tomšič, Federal TradeCommissionGrafično oblikovanje: Klemen MišičFotografije: FotoliaNaklada: 500 izvodovCIP - Kataložni <strong>za</strong>pis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana342.738(497.4)MIŠIČ, KlemenZavarujmo osebne podatke : priročnik <strong>za</strong> <strong>upravljavce</strong> <strong>osebnih</strong><strong>podatkov</strong> / [avtorja Klemen Mišič, Andrej Tomšič]. –Ljubljana : <strong>Informacijski</strong> pooblaščenec, 2007.ISBN 978-961-91762-3-81. Gl. stv. nasl. 2. Tomšič, Andrej.233243392


www.ip-rs.siINFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!