antagonističen (npr. paratiroidni hormon in kalcitonin),dopolnjujoč ali sinergističen (rastni hormon in glukokortikoidi)ali prisotnost prvega dopušča delovanje drugega. Takšnoučinkovanje je permisivno (adrenalin in tiroidni hormon).Receptorske beljakovine za vodotopne hormone, kateholaminein peptidne hormone so na zunanjem delu celične membranetarčne celice (glej poglavje Celica, celični sistemi inhomeostaza; slika 12.2). Učinek v citoplazmo posreduje celičniprenašalec (npr. cAMP), ki sproži v citoplazmi zaporedjebiokemijskih procesov. Tiroidni in steroidni hormoni prečkajocelično membrano in se vežejo na receptorje v citoplazmi alijedru. Spodbujajo oziroma zavirajo izražanje specifičnih genov.kemičniprenašalecHipofiza pri človeku ima dva glavna dela: sprednji ali anteriornireženj žleze (adenohipofiza) in zadajšnji ali posteriorni reženj(nevrohipofiza). Srednji reženj hipofize je pri odraslem človekuslabo izražen.Izločanje hormonov iz prednjega režnja hipofize uravnavajosproščujoči in zavirajoči hormoni iz nevronov hipotalamusa. Tihormoni se izločajo v hipofizni portalni sistem ter vstopajo vbogat kapilarni pletež prednjega režnja hipofize. Histološkolahko v prednji hipofizi ločimo 5 skupin celic, ki izločajo 6peptidnih hormonov, katerih delovanje je pri človeku dobropoznano (razpredelnica 12.1).HIPOTALAMUSarterijamembranareceptorprenašalec,topen v lipidihznotrajceličnireceptorbeljakovinakanalčekzunajznotrajcelični prenašalec (cAMP)aktivacijaencimovjedroprepisovanjeDNAarterijaaksoniZADAJŠNJIREŽENJživčnikončičivenaSlika 12.3 Portalni sistem hipofize.hipofizniportalni sistemSPREDNJI REŽENJendokrinecelicevenaSlika 12.2 Učinek hormonov na celico.Natančno uravnavanje sproščanja hormonov iz žlez z notranjimizločanjem preprečuje premajhno ali čezmerno izločanjehormonov. Izločanje hormonov uravnavajo živčni dražljaji,spremembe v kemični sestavi plazme (npr. Ca 2+ , glukoza) terspremembe v koncentraciji drugih hormonov (npr. T 3 /T 4 ).Večinoma poteka uravnavanje endokrine funkcije preknegativne povratne zveze (glej poglavje Celica, celični sistemiin homeostaza). Poznamo tudi primere pozitivne povratne zveze(oksitocin pri porodu).12.2 HIPOTALAMUS IN DELOVANJE HIPOFIZEHipotalamus vpliva na aktivnost avtonomnega živčevja insodeluje pri uravnavanju mnogih endokrinih funkcij vorganizmu. Hipotalamične živčne celice vplivajo na endokrinisistem hipofize neposredno prek svojih aksonov ali pa posrednoprek hipofiznega portalnega sistema žil (slika 12.3). Kapilarnipletež ovija živčne celice hipotalamusa. Endotelijske celice vtem predelu so bolj kot običajno prepustne za večje molekule, kitako laže vstopijo ali zapustijo krvožilje. Preden zapustijohipotalamus se kapilare združijo v večje žile in se nato vsprednjem režnju hipofize razširijo v drug kapilarni pletež, kiobdaja različne endokrine celice. Portalni sistem je izrednoučinkovit način prenosa regulatornih snovi do njihovih tarčnihcelic v hipofizi, saj regulatorni hormoni dosežejo tarčne celiceše preden se razredčijo v sistemskem krvnem obtoku.Hipotalamus prek hipofize uravnava telesno rast, razvoj,presnovo in homeostazo organizma. Povezave hipotalamusa zdrugimi predeli živčevja so podlaga za vplive človekovegarazpoloženja ter zaznav na delovanje endokrinega sistema.Somatotropne celice proizvajajo in izločajo človeški rastnihormon (human growth hormone; hGH). Izločanje uravnavatadva antagonistična hipotalamična hormona, zaviralnisomatostatin (ang. growth hormone inhibiting hormone; GHIH)ter sproščujoči somatoliberin (ang. growth hormone releasinghormone; GHRH). Rastni hormon je poglavitni anabolnihormon, ki spodbuja celično delitev in rast. Učinki rastnegahormona so povečini posredni, prek t.i. insulinu podobnihdejavnikov (somatomedini ali ang. insulin-like growth factors;IGF), ki nastajajo v jetrih po stimulaciji z rastnim hormonom.Premajhno izločanje rastnega hormona v otroštvu in puberteti sekaže v pritlikavosti, ljudje pri katerih se v mladosti hormonpretirano izloča so velikani. V kasnejših obdobjih (ko se kostneepifize zapro) pa pretirano izločanje privede do akromegalije.Pri akromegaliji pride do spreminjanja oblike kosti in mehkihtkiv zaradi prekomerne rasti, toda tako da se predvsem povečajodlani, stopala, obseg glave, velikost nosu, jezika ipd, karpovzroči značilen videz teh bolnikov.Laktotropne celice na ukaz prolaktoliberina (ang. prolactinreleasing hormone; PRH) izločajo prolaktin (PRL). Produkcijoin izločanje prolaktina zavira dopamin. Prolaktin je potreben zarazvoj mlečnih žlez ter nastanek mleka.Tirotropne celice izločajo hormon tirotropin, ki stimulira žlezoščitnico (tiroideo stimulirajoči hormon; TSH). Dražljaj jetiroliberin (ang. thyrotropin releasing hormone; TRH). Kot poveime, hormon TSH spodbuja delovanje ščitnice. Izločanje TSHzavira somatostatin (GHIH).Kortikotropne celice izločajo adrenokortikotropni hormon (ang.adrenocorticotropic hormone; ACTH) in melanocitestimulirajoči hormon (MSH). Izločanje sproži kortikoliberin(ang. corticotropin releasing hormone; CRH). ACTH ob vezavi78
na celice v skorji nadledvične žleze sprožiglukokortikoidov.izločanjeTudi gonadotropne celice izločajo dva gonadotropna hormona,folikle stimulirajoči hormon (FSH) in luteinizirajoči hormon(LH). Prožilec je hipotalamični hormon gonadoliberin(gonadotropin releasing hormone; GnRH). Gonadotropinavplivata tako na moške kot ženske spolne žleze.Zadajšnji reženj hipofize izloča dva peptidna hormona, kinastajata v celičnih telesih hipotalamičnih živčnih celic.Oksitocin (OT) proizvajajo celice paraventrikularnega jedra, kise refleksno odzovejo na draženje mehanoreceptorjev v prsihmed dojenjem. Izločanje oksitocina iz zadajšnjega režnjahipofize spodbudi kontrakcijo mišičnoepitelnih celic mlečnihvodov, kar sproži izločanje mleka. Oksitocin prav tako spodbujakrčenje gladkih mišičnih vlaken maternice pri porodu. S tem sepospeši iztis ploda, po porodu pa oksitocinsko spodbujanjenadaljnega krčenja mišic v steni maternice zmanjša izgubo krvi.Antidiuretični hormon (ADH) ali vazopresin nastaja vsupraoptičnem jedru hipotalamusa. Nastajanje in izločanjehormona sprožijo senzorični signali iz lokalnih osmoreceptorjevter kardiopulmonalnih in sistemskih arterijskih baroreceptorjev.Prvi se aktivirajo ob povečani osmolarnosti zunajceličnetekočine, drugi pa se odzovejo na padec arterijskega tlaka alivolumna krvi. ADH spodbuja reabsorpcijo vode iz zbiralc vledvicah ter povečuje periferni upor s konstrikcijo arteriol (glejpoglavje Ledvice).Preglednica 12.1 Hormoni hipofize, njihovi učinki na tarčna tkiva in poglavitni regulatorni hormoni, ki uravnavajo njihovoizločanje.Vir hormonaKaj uravnavaizločanje hormonaceliceHormon(ime in mednarodnakratica)Tarčna tkivaUčinek hormonatiroliberin (TRH)somatostatin (GHIH)tirotropitiroideo stimulirajočihormon (TSH)ščitnica‣ sinteza in izločanješčitničnih hormonov‣kortikoliberin (CRH)kortikotropiadrenokortikotropni hormon(ACTH)skorjanadledvičnice‣ sinteza in izločanjeglukokortikoidovsprednji reženjhipofize(adenohipofiza)gonadoliberin(GnRH)prolaktoliberin (PRH)dopamingonadotropilaktotropifolikle stimulirajoči hormon(FSH)luteinizirajoči hormon (LH)prolaktin (PRL)folikularne celicejajčnikov‣ sinteza in izločanjeestrogenov‣ razvoj foliklamoda ‣ zorenje spermijevfolikularne celicejajčnikovmodamlečne žleze‣ ovulacija‣ tvorba rumenegatelesca‣ izločanjeprogesterona‣ sinteza in izločanjetestosterona‣ spodbuja delovanježleznega tkiva vdojki in nastanekmleka‣somatoliberin(GHRH)somatostatin (GHIH)somatotropirastni hormon (hGH)vse celice‣ rast‣ sinteza beljakovin‣ lipoliza‣zadajšnji reženjhipofize(nevrohipofiza)živčna vlakna izsupraoptičnega jedraživčna vlakna izparaventrikularnegajedraantidiuretični hormon(ADH) ali vazopresinoksitocin (OT)ledvicematernica, mlečnežleze‣ reabsorbcija vode‣ zvečanje volumnakrvi in arterijskegatlaka‣ krčenje gladkihmišic maternice‣ iztiskanje mlekaprostata ‣ krčenje prostate79
- Page 1:
mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5:
10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7:
Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9:
Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11:
vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14:
2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16:
specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17:
9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21:
sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23:
vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25:
o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27:
3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29:
8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31:
K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 84 and 85: 12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87: Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89: Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91: od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94: Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96: navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97: azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101: A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103: minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105: Med staranjem se lahko bolj pogosto