učbenik Temelji fiziologije

oziroma zlijejo v maksimalno možno kontrakcijo vlakna, čemurpravimo tetanična kontrakcija.Zaradi prej opisanih molekularnih mehanizmov, obstaja meddolžino mišice in močjo kontrakcije povezava. Celotna napetost,ki jo lahko razvije mišica, je odvisna od aktivne in mirujočenapetosti. Aktivna napetost je odvisna od števila aktinmiozinskihmostičkov. Največja aktivna izometrična kontrakcijase razvije pri mirujoči dolžini sarkomere L max (2-2,2 μm), ker jepri tej dolžini možno vzpostaviti največje število aktinmiozinskihmostičkov. Kadar je dolžina sarkomere daljša alikrajša od L max , pride do prekrivanja aktinskih in moziskihvlaken in s tem do manjšega števila mostičkov, kar pozročimanjšo napetost mišice (slika 11.6). Mirujoča napetost mišice jeodvisna od prisotnosti elastičnih komponent v mišici invezivnem tkivu, krvnih žilah itd. Elastične komponente vmišičnem vlaknu ležijo vzporedno s sarkomerami ali v snopičih.Elastične komponente omogočajo lažjo skrčitev in sprostitevmišice ob kontrakciji.Izometrična napetost(% največje)1.90Območje največje napetosti2.05 2.201.65 Dolžina sarkomere ( μm)Aktin MiozinSarkomeraSlika 11.6 Odvisnost aktivne napetosti mišice od dolžinesarkomere pri kontrakciji.Vsaka mišica je, glede na vrsto gibanja, ki ga opravlja invzdržuje, sestavljena iz kombinacije dveh tipov vlaken in nekajvmesnih podtipov. Glede na prevladujoči tip vlaken, ločimomišice na hitre in počasne. Hitri tip mišičnega vlakna imapretežno glikolitično presnovo (glej poglavje Presnova) in jemanj prekrvljen. Ta tip vlaken je aktiven krajši čas vendar boljintenzivno. Prisoten je v vseh tistih mišicah, kjer je potrebnopridobiti veliko moč kontrakcije v kratkem času. Počasen tipmišičnega vlakna je prilagojen na počasno, a vztrajno delovanje.Je manjši in bolj bogato prekrvljen. V njem prevladujeoksidativen tip presnove, kar pomeni, da potrebuje za normalnodelovanje stalno preskrbo s kisikom.SlovstvoGhez C, Krakauer J (2000) The Organization of Movement In:Kandel ER, Schwartz JH, Jessell TM (eds) Principles of NeuralScience, Elsevier, New York.Grubič Z (1991) Patofiziologija ohlapne in spastičneohromelosti. Med Razgl 30: 497-518.Janko M (1987) Gibanje. Med Razgl 26: 377-394.3.65Janko M (1991) Motnje gibanja. Med Razgl 30: 55-69.Štrucl M (1989) Fiziologija živčevja. Med Razgl, 65-96.Vprašanja1. Hoteni gib, oziroma gib, ki ga izvršimo na povelje,organiziramo tako, da pošljemo ustrezne signale domotoričnih enot iza) skeletnomišičnega vlaknab) primarne motorične skorjec) možganske ovojnice,ti signali potujejo poč) piramidni progid) optičnem živcu2. V mišicah, s katerimi izvajamo fine gibe (npr. zunanjeočesne mišice), je število skeletnomišičnih vlaken, kipripadajo posamezni motorični enotia) velikob) majhno.V mišicah, ki jih ne uporabljamo za izvajanje finih gibov(npr. antigravitacijske mišice spodnjih okončin), je številoskeletnomišičnih vlaken, ki pripadajo posamezni motoričnienotic) velikoč) majhno.3. Živčni prenašalci (nevrotransmitorji) so snovi, kia) se izločijo iz jetrne celice in se nato vežejo nareceptorje na membrani nevronovb) se izločijo iz presinaptične celice in se vežejo nareceptorje na membrani postsinaptične celicec) se izločijo iz postsinaptične celice in se nato vežejo nareceptor na membrani presinaptične celiceč) jih najdemo v vseh celicah v organizmu.d) jih najdemo izključno v možganski skorji.4. Motorična ploščica jea) sinapsa, kjer je presinaptična celica motonevron,postsinaptična celica pa senzorični nevronb) sinapsa, kjer je presinaptična celica motonevron,postsinaptična celica pa skeletnomišično vlaknoc) sinapsa, kjer je presinaptična celica motonevron,postsinaptična celica pa celica B v trebušni slinavkič) kostna ploščica, ki služi pri uravnavanju motoriked) vsaka ploščica v organizmu, ki se samodejno giblje.5. V motorični ploščici je živčni prenašaleca) adrenalinb) gama-aminomaslena kislinac) glicinč) serotonind) acetilholin.6. Ob vezavi prenašalca na specifični receptor napostsinaptični membrani motorične ploščice, se neposrednoodprejoa) napetostni kanalčki za Na +b) napetostni kanalčki za K +c) kemični kanalčki, ki so prepustni za Na + in K +č) kemični kanalčki, ki so prepustni samo za Na +d) noben odgovor ni pravilen.7. Receptor za acetilholin jea) prosta maščobna kislinab) beljakovinac) glukozni polimer,ki potem, ko se nanj(o) veže acetilholin,č) spremeni svojo obliko (konformacijo)d) odplava s celične membrane.74