učbenik Temelji fiziologije

prednjih rogovih hrbtenjače. Ti skupki (angl. motor neuronpools) se raztezajo skozi segmente hrbtenjače, iz katerihizhajajo periferni živci, ki oživčujejo mišico, ki pripadaskupku. Poleg tega so ti skupki razporejeni tako, da se tisti,ki oživčujejo mišice ekstenzorjev, nahajajo bolj spredaj,tisti, ki oživčujejo mišice fleksorjev pa bolj zadaj vprednjih rogovih hrbtenjače. Nadalje se skupki, kioživčujejo distalne dele udov, nahajajo v prednjih rogovihbolj lateralno, skupki, ki oživčujejo mišice trupa pa boljmedialno. Tudi bela substanca, v kateri potekajo vlaknaraznih prog, je organizirana somatotopično. Vlaknapiramidne proge, ki se stekajo k α-motonevronom zamišice trupa, potujejo po sprednjem stebru hrbtenjače, tistavlakna, ki se stekajo k α-motonevronom za distalnejše deleudov pa po stranskem stebru hrbtenjače (slika 11.1).Razporejenost nevronov po posameznih predelihmožganske skorje, iz katerih izhajajo vlakna piramidneproge, kaže slika 11.1. Vidimo, da so nekateri predelitelesa, kot npr. prsti rok in obraz, zastopani z večjimipovršinami skorje in torej večjim številom piramidnihnevronov kot npr. predeli trupa in nog. Večja zastopanost vpiramidni progi omogoča boljšo kontrolo gibov, zaradičesar so ti v bolje zastopanih predelih telesa finejši.Poznavanje somatotopične organiziranosti je v velikopomoč zdravniku, saj lahko iz razporejenosti okvar gibanjasklepa na kraj okvare, njeno obsežnost in včasih tudi nanjen vzrok.11.2 FUNKCIONALNA RAZDELITEV MOTORIČNEGASISTEMAV načelu deluje motorični sistem tako, da so ob vsakem časuaktivirane tiste in samo tiste motorične enote, ki so za gib, ki gaizvajamo, potrebne in da so hkrati inhibirane vse tiste motoričneenote, ki temu gibu nasprotujejo. Na tej osnovi lahko motoričnisistem razdelimo na dva dela:‣ prvi del predstavlja struktura, za katero velja, da jedokončni izvajalec giba v motoričnem sistemu. To jemotorična enota s svojimi pripadajočimi sestavnimi deli,‣ v drugi del spadajo vse ostale strukture motoričnegaživčnega sistema; ta del skrbi za organizacijo delovanjamotoričnih enot.BlateralnakortikospinalnaprogarokalaketFLEKSORJIramatrupEKSTENZORJIventralnakortikospinalnaprogaSlika 11.1 A) Potek piramidne proge od možganske skorje dohrbtenjače. Tik pod mostom (lat. pons) del piramidne progepreide na drugo stran, tako da se bodo okvare piramidne progenad tem krajem pokazale na kontralateralni strani trupa inudov. B) Skupki motonevronov v sivini hrbtenjače in vlaknapiramidne proge v belini hrbtenjače so somatotopično urejena.Prav tako so somatotopično porazdeljeni nevroni piramidneproge v primarni motorični skorji. Risbe nad skorjo kažejo,katerim delom telesa pripadajo posamezni predeli možganskeskorje.Motorična enotaAinternakapsulaskorjaS pojmom motorična enota označujemo α-motonevron spripadajočimi skeletnomišičnimi vlakni, torej tistimi vlakni, kijih ta motonevron oživčuje. Motorična enota ima štiri anatomskoin funkcionalno razpoznavne predele (slika 11.2):‣ telo ali somo α-motonevrona,‣ akson, ki v sklopu perifernega živca prenaša signale kskeletni mišici,‣ živčnomišični stik oziroma motorična ploščica, ki omogočaprenos signala iz končiča α-motonevrona naskeletnomošično vlakno (glej točko 11.3 v nadaljnembesedilu),‣ vsa skeletnomišična vlakna, ki jih oživčuje ustrezniα-motonevron (slika 11.2).mostlateralnakortikospinalnaprogahrbtenjačakrižanjeventralnakortikospinalnaprogaŠtevilo skeletnomišičnih vlaken, ki pripadajo eni motoričnienoti, je lahko različno: majhno (tudi manj kot 10 vlaken) je primotoričnih enotah tistih mišic, ki so zadolžene za opravljanjezelo finih gibov (npr. male mišice grla, ki skrbijo za oblikovanjeglasov govora ali petja). Veliko število vlaken (okrog 2000)najdemo pri motoričnih enotah tistih mišic, ki so potrebne zavzdrževanje stoje in drže (npr. velike mišice spodnjih udov).Vsako skeletno mišico sestavlja več motoričnih enot, katerihvlakna so med seboj pomešana. V posameznih področjihskeletne mišice najdemo tako eno ob drugem vlakna večihmotoričnih enot.70