9. Termonevtralno območje okolja za odraslega človeka vmirovanju jea) 27 - 29°Cb) 36 - 37°Cc) 32 - 34°C.V tem temperaturnem območju ječ) tvorba toplote v telesu enaka njeni izgubid) telesna temperatura konstantna brez aktivacijedodatnih mehanizmov za tvorbo in oddajanje toplote.10. Pri zelo nizki temperaturi okolja lahko pride doa) hipertermijeb) hipotermije,ker jec) oddajanje toplote manjše od njene tvorbeč) izguba toplote večja od njene tvorbed) izguba toplote enaka kot tvorba toplote.11. Homeotermni organizmia) vzdržujejo stalno telesno temperaturob) nimajo stalne telesne temperature.Nivo telesne aktivnosti teh organizmov je zatoc) neodvisen od zunanje temperatureč) izključno odvisen od zunanje temperatured) omejen z določenim temperaturnim intervalom okoljaoz. biokinetičnim območjem.12. Da človek vzdržuje stalno telesno temperaturo, mora bitinastajanje toplotea) večje od njenega oddajanjab) enako njenemu oddajanjuc) manjše od njenega oddajanja.To se dogaja v območjuč) napredujoče hipotermijed) normotermijee) napredujoče hipertermije.13. S perspiratio insensibilis izgubimo približnoa) 1 literb) 3 litrec) 12 litrov vode na danKar pomeni izguboč) 580 kcal toploted) 1 kcal toplotee) 60 kcal toplote iz telesa.60
10 ŽIVČEVJEMara Bresjanac10.1 SPLOŠNO O ŽIVČEVJUŽivčevje je zapleten organski sistem, ki v organizmu opravljavrsto ključnih funkcij:‣ posreduje in uresničuje razne vrste zaznav (npr. čutila),‣ uravnava delovanje organskih sistemov (npr. živčnouravnavanje delovanja krvnih obtočil),‣ načrtuje, sproži in uravnava gibanje (npr. hoja),‣ integracijska vloga živčevja je podlaga za kompleksnefunkcije (zavest, čustva, učenje).Živčevje je del sistema, ki uravnava notranje okolje inprilagajanje organizma na spreminjajoče se zunanje okolje. Tofunkcijo opravlja v tesni povezavi s sistemom žlez z notranjimizločanjem (endokrini sistem). Ena temeljnih razlik medživčevjem in endokrinim sistemom je v hitrosti delovanjaoziroma času, ki je potreben za polno izraženje učinkov: živčnimehanizmi so hitri (potreben čas za odziv merimo v sekundah),endokrini pa največkrat za popolni učinek rabijo dlje (minute -ure - dnevi).Živčevje vretenčarjev sestavljajo:‣ razvojno starejše vegetativno živčevje z anatomskoločenima deloma, ki se funkcijsko dopolnjujeta:• parasimpatikus in• simpatikus,‣ in somatsko živčevje, ki ga delimo v:• osrednje živčevje, kamor sodijo možgani in hrbtenjača,in• periferno živčevje, ki zajema povezave možganov inhrbtenjače s perifernimi tkivi v obliki perifernih živcev.Zgradba živčevjaTemeljni gradnik živčevja je vzdražna celica - nevron. Zanevrone je značilna posebna zgradba: imajo dve vrsti celičnihpodaljškov: krajši in bolj razvejani so dendriti, daljši je akson aliživčno vlakno. Nevroni so funkcionalno prilagojeni za hiterprenos informacije. Ta se vzdolž posameznega aksonaa prenašakot potujoča sprememba membranskega potenciala (akcijskipotencial, poglavje Celica, celični sistemi in homeostaza), medposameznimi nevroni pa kemično, s pomočjo t.i. živčnihprenašalcev (nevrotransmitorjev).Poleg nevronov so pomemben del živčevja tudi celice glije.Glija v perifernem živčevju so t.i. Schwannove celice, ki ovijajoaksone (glej sliko v poglavju Regeneracija živčevja in mišic).Debelejša vlakna Schwannove celice ovijejo s številnimi navojisvoje plazemske membrane, ki se drug drugemu tesno prilegajoin sestavljajo enoten lipidni izolacijski sloj, imenovan mielin.Obstoj mielina je pogoj za izjemno hiter prenos električnihimpulzov, ki po mieliniziranih vlaknih potujejo v skokih(saltatorno), preskakujoč posamezne mielinizirane odseke. Vosrednjem živčevju je več vrst celic glije, ki imajo tudi različnefunkcije:‣ makroglija je skupno ime za dve vrsti celic:• oligodendrociti so celice, ki izdelujejo mielinskeovojnice za aksone v osrednjem živčevju, ki pa se vmarsičem razlikujejo od Schwannovih celic;• astrociti so številne celice, ki naj bi bile pomembnepredvsem za vzdrževanje primernih trofičnih razmer zapreživetje in delovanje osrednjih nevronov, sajproizvajajo vrsto različnih dejavnikov, ki spodbujajoplastičnost in normalno delovanje nevronov;‣ mikroglija pa je ime za celice, ki so po funkciji delnespecifičnega obrambnega sistema organizma,retikuloendotelijskega oziroma monocitno-makrofagnegasistema (poglavje Kri in telesne tekočine).Nevroni in glija tvorijo parenhim živčevja, ki je odspremenljivih razmer v ostalem organizmu ločen s t.i. krvnomožganskoprepreko. To prepreko sestavljajo posebne vrstemalo prepustnih kapilar, njihova bazalna membrana in pletežceličnih podaljškov specializirane glije. V normalnih razmerahprepreka učinkovito omejuje prehajanje večjih molekul (npr.protiteles, nekaterih zdravil itd.) in celic iz krvi v živčniparenhim in obratno.Splošna funkcijska razdelitev nevronovVse nevrone v živčevju lahko razdelimo po funkciji naaferentne, eferentne in vmesne, internevrone. Aferentni nevroniposredujejo informacije o dogodkih na periferiji v osrednježivčevje, eferentni nevroni posredujejo ukaze osrednjegaživčevja perifernim tarčnim tkivom, internevroni pa povezujejodelovanje aferentnega in eferentnega sistema in so najštevilnejšinevroni v osrednjem živčevju.Sinapsa in značilnosti kemijskega prenosa informacijv živčevjuStiki med nevroni ali med nevroni in njihovimi tarčnimicelicami se imenujejo sinapse. V sinapsah med posamezniminevroni so na eni strani aksonski končiči prvega(presinaptičnega) nevrona, na drugi pa dendriti ali telo (soma aliperikarion) drugega (postsinaptičnega) nevrona. Ko akcijskipotencial doseže živčne končiče presinaptičnega nevrona, se izkončičev sprosti za dani nevron značilni nevrotransmitor in seveže na specifične receptorje na membrani postsinaptičneganevrona (slika 10.1). Tam izzove za dani receptor značilnespremembe, ki v postsinaptični celici povzročijo učinek (npr.proženje novega akcijskega potenciala, izločanje hormona alizačetek mišične kontrakcije).Čas potreben za prenos informacije prek sinapse je razmeromadolg, če ga primerjamo s hitrostjo potovanja akcijskegapotenciala vzdolž aksona, zato vsaka sinapsa na živčni potipovzroči zamudo (sinaptična zakasnitev, ki ustreza časusinaptičnega prenosa). Več ko je sinaps na živčni poti, tempočasnejši je prenos informacije po njej.Ekscitacija in inhibicija v sinapsiGlede na značilnosti nevrotransmitorja in s tem tudi odzivapostsinaptične celice so sinapse lahko bodisi ekscitatorne(spodbudijo določeno aktivnost v tarčni celici) ali inhibitorne(zaviralne).Pri ekscitaciji v sinapsah med nevroni delujejo nevrotransmitorjina postsinaptično membrano tako, da povzročijo depolarizacijo,t.j. zmanjšanje negativne vrednosti membranskega potenciala v61
- Page 1:
mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5:
10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7:
Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9:
Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11:
vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83: antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85: 12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87: Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89: Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91: od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94: Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96: navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97: azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101: A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103: minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105: Med staranjem se lahko bolj pogosto