učbenik Temelji fiziologije

More documents

Recommendations

Info

Wilson JD. (1998) Approach to the Patient with Endocrine andMetabolic Disorders. In: Fauci AS, Braunwald E, IsselbacherKJ, Wilson JD, Martin JB, Kasper DL, Hauser SL, Longo DL(eds) Harrison's principles of internal medicine. Mc Graw-Hill,New York.1Vprašanja1. Sintezo glukoze iz nesladkornih virov imenujemoa) glikogenezab) glikogenolizac) glukoneogenezač) glikolizad) noben odgovor ni pravilen.2. Označi pravilne trditvea) glikoliza je katabolni procesb) glikoliza je anabolni procesc) končni produkt glikolize je piruvična oziroma mlečnakislinač) za potek glikolize je potreben kisikd) za potek glikolize ni potreben kisik.3. Lipoproteini soa) delci, ki imajo beljakovinsko sredico in lipidni plaščb) delci, ki imajo lipidno sredico in beljakovinski plaščc) delci, ki imajo beljakovinsko sredico in plašč izogljikovih hidratovč) delci, ki omogočajo v vodi netopnim lipidom transportpo krvid) delci, ki jih sestavljajo izključno lipidi.4. Največji del svojih energetskih zalog ima človeškiorganizem spravljenih va) jetrihb) adipocitihc) skeletnih mišicahč) možganihd) kosteh.5. Ketonska telesaa) nastajajo v adipocitihb) nastajajo v jetrihc) so prisotna v krvi v večji koncentraciji, kadar je vorganizmu pospešena razgradnja prostih maščobnihkislinč) so prisotna v krvi v večji koncentraciji, kadar je vorganizmu pospešena sinteza prostih maščobnih kislind) zvišujejo kislost krvi.6. Sečnina v seču jea) stranski produkt katabolizma aminokislin.b) stranski produkt sinteze beljakovin iz aminokislinc) stranski produkt katabolizma glukozeč) spojina, ki nastane s predelavo amoniakad) spojina, ki nastane s predelavo prostih maščobnihkislin.7. Glukoneogeneza je sintezaa) glukoze iz prostih maščobnih kislinb) glukoze iz glikogenac) glukoze iz alaninač) glukoze iz glicerolad) glukoze iz laktata.8. Najpomembnejši cilj uravnavanja presnove jea) vzdrževanje zelo visoke koncentracije prostihmaščobnih kislin v krvib) vzdrževanje zelo visoke koncentracije aminokislin vkrvic) preprečevanje hipoglikemiječ) vzdrževanje hipoglikemijed) vzdrževanje zelo nizke koncentracije insulina v krvi.9. Označi pravilne odgovorea) v normalnih razmerah uporabljajo možgani kot edinivir energije proste maščobne kislineb) v normalnih razmerah uporabljajo možgani kot edinivir energije glukozoc) kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mišice kot glavnivir energije proste maščobne kislineč) kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mišice kot glavnivir energije glukozod) glikolitična tkiva uporabljajo kot edini vir energijeproste maščobne kisline.10. Med hormone, ki skladiščijo energetske vire, uvrščamoa) glukagonb) insulinc) adrenalinč) kortizold) oksitocin.11. Med hormone, ki sproščajo energetske vire iz njihovihzalog, uvrščamoa) glukagonb) insulinc) adrenalinč) kortizold) rastni hormon.12. Najmočnejši dražljaj za izločanje insulina jea) zvečana koncentracija prostih maščobnih kislin v krvib) zvečana koncentracija glukoze v krvic) zvečana koncentracija adrenalina v krvič) zvečana koncentracija aminokislin v krvid) znižana koncentracija glukoze v krvi.13. Največji del svojih beljakovinskih zalog ima človeškiorganizem spravljenih va) jetrihb) adipocitihc) skeletnih mišicahč) možganihd) kosteh.14. Hipoglikemija je stanje, kjera) se kažejo znaki premajhne preskrbe možganov zglukozob) se kažejo znaki premajhne preskrbe skeletnega mišičjaz glukozoc) nastopi huda ketoacidozač) se kažejo znaki dehidracijed) je povečan občutek lakote.15. Označi pravilne trditvea) glukagon se izloča iz celic B Langerhansovih otočkovv trebušni slinavkib) glukagon se izloča iz celic A Langerhansovih otočkovv trebušni slinavkic) glavni dražljaj za izločanje glukagona je zvišanakoncentracija glukoze v krvič) glavni dražljaj za izločanje glukagona je znižanakoncentracija glukoze v krvid) najpomembnejše učinke izvaja glukagon v jetrih.54
16. Glukoneogeneza jea) sinteza glukoze iz nesladkornih virovb) sinteza glukagona iz nesladkornih virovc) razgradnja beljakovin do aminokislinč) sinteza glikogena iz glukozed) sinteza trigliceridov iz glukoze.55
Page 1:
mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
Page 4 and 5:
10 ŽIVČEVJE _____________________
Page 6 and 7:
Celična membrana in promet snovi s
Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
Page 57: takšne koncentracije insulina pa p
Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
Page 82 and 83: antagonističen (npr. paratiroidni
Page 84 and 85: 12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
Page 86 and 87: Motnje v delovanju ščitnice so po
Page 88 and 89: Poglavitni mineralokortikoid je ald
Page 90 and 91: od 7-dehidroholesterola, ki je suro
Page 93 and 94: Leydigove celice v modu proizvajajo
Page 95 and 96: navadno slonijo na datumu začetka
Page 97: azpetih in predihanih pljuč pri no
Page 100 and 101: A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
Page 102 and 103: minut telesne vadbe vsaj trikrat te
Page 104 and 105: Med staranjem se lahko bolj pogosto
show all

učbenik Temelji fiziologije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?