učbenik Temelji fiziologije
učbenik Temelji fiziologije učbenik Temelji fiziologije
6. Prehranjevanje človeka uravnavajoa) signali iz možganske skorjeb) koncentracija glukoze v krvic) sitostni peptidič) signali iz prebavne cevid) vonj in videz hrane.7. Odrasel človek dnevno potrebuje okolia) 500-650gb) 50-65gc) 5-6gbeljakovin, ki morajo vsebovati predvsemč) esencialned) neesencialneaminokisline.50
8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Zajc-Kreft, Zoran GrubičČloveški organizem je v nekem smislu biokemični stroj, ki izsvoje okolice jemlje določene snovi in jih presnavlja pokemičnih reakcijah, ki so urejene tako, da zagotavljajoreprodukcijo in rast organizma, njegovo nemoteno delovanje,obnavljanje in popravljanje ter preskrbo z energijo. V najširšemsmislu zajema področje presnove vse reakcije, ki se dogajajo vomenjenih procesih, vendar je v navadi, da pod poglavjempresnova obravnavamo le tiste procese, ki skrbijo za nemotenopreskrbo z energijo in deloma tudi procese, ki skrbijo za obnovoorganizma. Tudi v teh procesih lahko pride do motenj; eno odteh - sladkorno bolezen - bomo obravnavali v posebnempoglavju8.1 OSNOVNI VIRI ENERGIJE IN GLAVNE POTINJIHOVE PRESNOVEPresnovne procese v organizmu delimo na sintetične (anabolne)in razgradne (katabolne). Pri prvih gre za združevanje manjšihmolekul v večje in jih srečamo pri sintezi makromolekul. Medanabolne procese spadajo npr. sinteza prostih maščobnih kisliniz acetilnih ostankov, sinteza glikogena iz glukoze ali sintezabeljakovine iz ustreznih aminokislin. Med katabolne pa spadajov prvi vrsti procesi pridobivanja energije. Človeški organizemdobi energijo v oksidacijskih procesih, katerih osnovno enačbolahko zapišemo takole:X + kisik → ogljikov dioksid + voda + energija (enačba 8.1)Kot X nastopajo različni predstavniki ogljikovih hidratov,maščob in beljakovin, ki so tudi osnovne sestavine našeprehrane. Za to preprosto reakcijo pa se skriva vrsta zelozamotanih procesov. Ti zajemajo vrsto kompleksnih reakcijskihsistemov, ki omogočajo, da lahko organizem zajame energijo vprimerni obliki in da lahko spreminja potek presnovnih procesovv smislu prilagajanja presnove trenutnim potrebam. Zarazumevanje organizacije presnove je potrebno nekaj tehprocesov poznati vsaj v grobih potezah.Presnova ogljikovih hidratovOkrog 60% energije zaužijemo v obliki ogljikovih hidratov. Toso spojine, sestavljene iz ogljika, kisika in vodika, ki so dobilesvoje ime po razmerju, v kakršnem se v njih nahajajo ti elementiin ki ga lahko opišemo s formulo C x (H 2 O) y. Zaužiti ogljikovihidrati so sicer različnih vrst, vendar jih zna organizem prekprebavnih in nato presnovnih poti predelati v eno samo obliko,glukozo. Tako se po vsakem obroku hrane, ki vsebuje ogljikovehidrate, zveča koncentracija glukoze v krvi. Ta lahko vstopi takov anabolni proces, ki ga imenujemo glikogeneza, ker v njemnastaja glukozni polimer glikogen, kot tudi v katabolne reakcije,prek katerih se glukoza razgradi do ogljikovega dioksida invode. Razgradnjo glikogena do glukoze imenujemoglikogenoliza. Katabolni proces oziroma razgradnja glukozepoteka nato v dveh fazah: prvi je glikoliza, kjer gre zarazgradnjo glukoze do piruvata oziroma laktata. Ta proces, vkaterem iz ene molekule glukoze dobimo dve molekuli piruvataoziroma laktata, sam po sebi ne potrebuje kisika in je vrazmerah, ko je tega v tkivih premalo (takemu stanju pravimoanaerobne razmere), edini vir energije za ta tkiva. Nadaljnjarazgradnja glukoze poteka v mitohondrijih. To so posebnicelični organeli, ki vsebujejo encimske sisteme, v katerih sepiruvat presnovi do ogljikovega dioksida in vode. Ti procesi paso povezani s sistemi, kjer ob razgradnji nastaja energija, zajetav obliki visokoenergetskih kemijskih vezi v molekuliadenozintrifosfata (ATP). Nekatera tkiva oziroma celice nimajomitohondrijev in torej pridobivajo energijo vedno in samo vprocesu glikolize. V teh primerih govorimo o glikolitičnih tkivih.Med take celice spadajo npr. eritrociti, ki so najštevilnejše celicev našem organizmu. Med glikolitična uvrščamo tudi tkiva, kimitohondrije sicer imajo, a se zaradi narave njihovega delovanjaali pa zaradi posebne vrste prekrvavitve pogosto nahajajo vanaerobnih razmerah. Sem spadajo npr. skeletne mišice, vkaterih prevladuje poseben, hitri tip mišičnega vlakna in patubulne celice ledvične sredice.Presnova maščobMaščobe oziroma lipidi so vse substance, ki jih lahkoekstrahiramo iz živalskih oziroma rastlinskih celic z nepolarnimitopili. Gre torej za heterogeno skupino spojin kamor sodijoproste maščobne kisline (PMK), glicerol oziroma estri nastali izteh dveh spojin (trigliceridi), pa tudi holesterol, fosfolipidi itd.Tudi koncentracija maščob v krvi se po mešanem obroku hranezveča. Ker maščobe niso topne v vodi, plazma pa je vodnaraztopina, ima organizem izdelane sisteme za preoblikovanjemaščob v oblike, ki omogočajo njihov transport v krvi. Bistvoteh preoblikovanj je sinteza lipoproteinov; to so delci, katerihsredico sestavljajo maščobe, ta pa je obdana z beljakovinskimplaščem, ki daje delcem hidrofilno naravo in torej topnost vkrvi. Delcev je več vrst. Razlikujejo se po svojihfizikalnokemičnih lastnostih pa tudi po mestu nastanka. S hranozaužite maščobe se tako v celicah črevesne sluznicepreoblikujejo v lipoproteine, ki se imenujejo hilomikroni. Jetrapa znajo maščobe predelati v lipoproteine z zelo majhno gostoto(VLDL).Maščob je več vrst, vendar bomo v okviru tega poglavja govorilile o trigliceridih, ki predstavljajo veliko večino maščobnih zalogv organizmu. Največ jih imamo spravljenih v posebnih,maščobnih celicah, katerih izključni namen je prav skladiščenjeenergije. Trigliceridi so po kemični sestavi estri, ki nastanejo izglicerola in PMK, v katerih je spravljena glavnina energijetrigliceridne molekule. V jetrih nastajajo po posebnihpresnovnih poteh PMK tudi iz glukoze, zaradi česar preobilicasladkih jedi vodi v debelost. Tudi za PMK velja, da lahkovstopijo tako v katabolne kot tudi v anabolne poti.Najpomembnejša anabolna pot je zaestrenje PMK v trigliceridein njihovo preoblikovanje v lipoproteine VLDL, kar se dogaja vjetrih. VLDL se nato po krvi prenesejo do maščobnih celic, kjerse ponovno vskladiščijo v obliki trigliceridov.Najpomembnejša katabolna pot PMK, ki jo najdemo vmitohondrijih v celicah organizma je β-oksidacija, kjer se PMKpostopoma razgrajujejo do molekule acetil-CoA. Pomembnakatabolna presnovna pot PMK, ki jo najdemo samo v jetrnicelici, je nastajanje ketonskih teles iz acetil-CoA. Primarnouvrščamo med ketonska telesa dve kislini, ki začneta nastajati,kadar je v organizmu močno pospešena razgradnja trigliceridovin ko je zato v jetrnih celicah veliko PMK. V takih razmerah serazgradnja PMK ne konča le z nastajanjem ogljikovega dioksidain vode, ampak se že na vmesni stopnji preusmeri v nastajanjeomenjenih dveh kislin. Njuno čezmerno nastajanje povzroči51
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83: antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85: 12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87: Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89: Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91: od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94: Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96: navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97: azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101: A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103: minut telesne vadbe vsaj trikrat te
8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Zajc-Kreft, Zoran GrubičČloveški organizem je v nekem smislu biokemični stroj, ki izsvoje okolice jemlje določene snovi in jih presnavlja pokemičnih reakcijah, ki so urejene tako, da zagotavljajoreprodukcijo in rast organizma, njegovo nemoteno delovanje,obnavljanje in popravljanje ter preskrbo z energijo. V najširšemsmislu zajema področje presnove vse reakcije, ki se dogajajo vomenjenih procesih, vendar je v navadi, da pod poglavjempresnova obravnavamo le tiste procese, ki skrbijo za nemotenopreskrbo z energijo in deloma tudi procese, ki skrbijo za obnovoorganizma. Tudi v teh procesih lahko pride do motenj; eno odteh - sladkorno bolezen - bomo obravnavali v posebnempoglavju8.1 OSNOVNI VIRI ENERGIJE IN GLAVNE POTINJIHOVE PRESNOVEPresnovne procese v organizmu delimo na sintetične (anabolne)in razgradne (katabolne). Pri prvih gre za združevanje manjšihmolekul v večje in jih srečamo pri sintezi makromolekul. Medanabolne procese spadajo npr. sinteza prostih maščobnih kisliniz acetilnih ostankov, sinteza glikogena iz glukoze ali sintezabeljakovine iz ustreznih aminokislin. Med katabolne pa spadajov prvi vrsti procesi pridobivanja energije. Človeški organizemdobi energijo v oksidacijskih procesih, katerih osnovno enačbolahko zapišemo takole:X + kisik → ogljikov dioksid + voda + energija (enačba 8.1)Kot X nastopajo različni predstavniki ogljikovih hidratov,maščob in beljakovin, ki so tudi osnovne sestavine našeprehrane. Za to preprosto reakcijo pa se skriva vrsta zelozamotanih procesov. Ti zajemajo vrsto kompleksnih reakcijskihsistemov, ki omogočajo, da lahko organizem zajame energijo vprimerni obliki in da lahko spreminja potek presnovnih procesovv smislu prilagajanja presnove trenutnim potrebam. Zarazumevanje organizacije presnove je potrebno nekaj tehprocesov poznati vsaj v grobih potezah.Presnova ogljikovih hidratovOkrog 60% energije zaužijemo v obliki ogljikovih hidratov. Toso spojine, sestavljene iz ogljika, kisika in vodika, ki so dobilesvoje ime po razmerju, v kakršnem se v njih nahajajo ti elementiin ki ga lahko opišemo s formulo C x (H 2 O) y. Zaužiti ogljikovihidrati so sicer različnih vrst, vendar jih zna organizem prekprebavnih in nato presnovnih poti predelati v eno samo obliko,glukozo. Tako se po vsakem obroku hrane, ki vsebuje ogljikovehidrate, zveča koncentracija glukoze v krvi. Ta lahko vstopi takov anabolni proces, ki ga imenujemo glikogeneza, ker v njemnastaja glukozni polimer glikogen, kot tudi v katabolne reakcije,prek katerih se glukoza razgradi do ogljikovega dioksida invode. Razgradnjo glikogena do glukoze imenujemoglikogenoliza. Katabolni proces oziroma razgradnja glukozepoteka nato v dveh fazah: prvi je glikoliza, kjer gre zarazgradnjo glukoze do piruvata oziroma laktata. Ta proces, vkaterem iz ene molekule glukoze dobimo dve molekuli piruvataoziroma laktata, sam po sebi ne potrebuje kisika in je vrazmerah, ko je tega v tkivih premalo (takemu stanju pravimoanaerobne razmere), edini vir energije za ta tkiva. Nadaljnjarazgradnja glukoze poteka v mitohondrijih. To so posebnicelični organeli, ki vsebujejo encimske sisteme, v katerih sepiruvat presnovi do ogljikovega dioksida in vode. Ti procesi paso povezani s sistemi, kjer ob razgradnji nastaja energija, zajetav obliki visokoenergetskih kemijskih vezi v molekuliadenozintrifosfata (ATP). Nekatera tkiva oziroma celice nimajomitohondrijev in torej pridobivajo energijo vedno in samo vprocesu glikolize. V teh primerih govorimo o glikolitičnih tkivih.Med take celice spadajo npr. eritrociti, ki so najštevilnejše celicev našem organizmu. Med glikolitična uvrščamo tudi tkiva, kimitohondrije sicer imajo, a se zaradi narave njihovega delovanjaali pa zaradi posebne vrste prekrvavitve pogosto nahajajo vanaerobnih razmerah. Sem spadajo npr. skeletne mišice, vkaterih prevladuje poseben, hitri tip mišičnega vlakna in patubulne celice ledvične sredice.Presnova maščobMaščobe oziroma lipidi so vse substance, ki jih lahkoekstrahiramo iz živalskih oziroma rastlinskih celic z nepolarnimitopili. Gre torej za heterogeno skupino spojin kamor sodijoproste maščobne kisline (PMK), glicerol oziroma estri nastali izteh dveh spojin (trigliceridi), pa tudi holesterol, fosfolipidi itd.Tudi koncentracija maščob v krvi se po mešanem obroku hranezveča. Ker maščobe niso topne v vodi, plazma pa je vodnaraztopina, ima organizem izdelane sisteme za preoblikovanjemaščob v oblike, ki omogočajo njihov transport v krvi. Bistvoteh preoblikovanj je sinteza lipoproteinov; to so delci, katerihsredico sestavljajo maščobe, ta pa je obdana z beljakovinskimplaščem, ki daje delcem hidrofilno naravo in torej topnost vkrvi. Delcev je več vrst. Razlikujejo se po svojihfizikalnokemičnih lastnostih pa tudi po mestu nastanka. S hranozaužite maščobe se tako v celicah črevesne sluznicepreoblikujejo v lipoproteine, ki se imenujejo hilomikroni. Jetrapa znajo maščobe predelati v lipoproteine z zelo majhno gostoto(VLDL).Maščob je več vrst, vendar bomo v okviru tega poglavja govorilile o trigliceridih, ki predstavljajo veliko večino maščobnih zalogv organizmu. Največ jih imamo spravljenih v posebnih,maščobnih celicah, katerih izključni namen je prav skladiščenjeenergije. Trigliceridi so po kemični sestavi estri, ki nastanejo izglicerola in PMK, v katerih je spravljena glavnina energijetrigliceridne molekule. V jetrih nastajajo po posebnihpresnovnih poteh PMK tudi iz glukoze, zaradi česar preobilicasladkih jedi vodi v debelost. Tudi za PMK velja, da lahkovstopijo tako v katabolne kot tudi v anabolne poti.Najpomembnejša anabolna pot je zaestrenje PMK v trigliceridein njihovo preoblikovanje v lipoproteine VLDL, kar se dogaja vjetrih. VLDL se nato po krvi prenesejo do maščobnih celic, kjerse ponovno vskladiščijo v obliki trigliceridov.Najpomembnejša katabolna pot PMK, ki jo najdemo vmitohondrijih v celicah organizma je β-oksidacija, kjer se PMKpostopoma razgrajujejo do molekule acetil-CoA. Pomembnakatabolna presnovna pot PMK, ki jo najdemo samo v jetrnicelici, je nastajanje ketonskih teles iz acetil-CoA. Primarnouvrščamo med ketonska telesa dve kislini, ki začneta nastajati,kadar je v organizmu močno pospešena razgradnja trigliceridovin ko je zato v jetrnih celicah veliko PMK. V takih razmerah serazgradnja PMK ne konča le z nastajanjem ogljikovega dioksidain vode, ampak se že na vmesni stopnji preusmeri v nastajanjeomenjenih dveh kislin. Njuno čezmerno nastajanje povzroči51