učbenik Temelji fiziologije

olezni (npr. pomanjkanje vitamina D v otroštvu - rahitis alipomanjkanje železa - anemija).Poleg pomanjkanja, lahko človekovo zdravje ogrozi tudipretiran vnos hranil. Zaužita hranila, ki presegajo trenutneenergijske potrebe organizma, lahko človek v določeni meri"vskladišči": kot glikogen v jetrih in skeletnih mišicah,predvsem pa kot maščobo v adipocitih. Porabljanje teh zalog jevir energije med stradanjem. Kadar pa kalorična vrednostzaužite hrane dalj časa presega človekove potrebe po energiji, serazvije debelost, ki je pomemben nevarnostni dejavnik zaštevilne bolezni. Čezmeren vnos vodotopnih vitaminov nimahujših posledic, saj odvečno količino izločimo s sečem. Drugačeje pri vitaminih, ki so topni v maščobah. Ti se lahko kopičijo vtkivih in povzročajo bolezen. Škodljiv je lahko tudi čezmerenvnos mineralov in kovin (npr. železa, kar lahko privede dohemokromatoze).Vlaknine v hraniImenujemo jih tudi balastne snovi in so nujni del uravnoteženeprehrane. To so rastlinski polisaharidi, ki jih encimi prebavnecevi ne razgradijo in se ne absorbirajo. Ostanejo v črevesu inolajšujejo normalno prebavo (vzdržujejo volumen blata inolajšajo njegovo odvajanje) in zdravje.7.2 URAVNAVANJE PREHRANJEVANJAPomembno vlogo v uravnavanju človekovega prehranjevanjaima hipotalamus, kjer se nahajata t.i. center za hranjenje incenter za sitost. Center za hranjenje spodbuja določene predelemožganske skorje, kar pripelje do zaznave lakote in zavestnegaiskanja hrane. Na to povezavo pa zaviralno vpliva center zasitost. Na delovanje obeh hipotalamičnih centrov vplivajoštevilni dejavniki:signali iz prebavne cevi (npr. nateg želodčne stene povzročiobčutek sitosti, podoben učinek imajo: holecistokinin,hormon, ki se iz prebavne cevi izloča v kri, ko hrana izželodca preide v dvanajstnik, insulin, ki se tedaj izloča iztrebušne slinavke, in drugi tako imenovani sitostni peptidi,npr. leptin),koncentracija glukoze v krvi (povečana krvna koncentracijaglukoze aktivira center za sitost),drugi prilivi senzoričnih informacij (npr. vonj, videz hrane) invplivi višjih centrov (možganska skorja).Na končni učinek aktivacije centra za hranjenje pomembnovplivajo tudi genetski dejavniki ter navade.7.3 PREBAVAPrebava je usklajen splet mehaničnega delovanja, izločanjaprebavnih sokov in kemičnih procesov, ki v prebavilihzagotovijo razgradnjo (hidrolizo) kompleksnih hranilnih snovi vzaužiti hrani na temeljne gradnike, ki jih nato absorbiramo izprebavil, ostanek (neprebavljeni del hrane, izločki, odluščenepitelij sluznice prebavil in črevesne bakterije) pa izločimo.Prebavna cev (PC) je za opravljanje teh nalog pri človekuorganizirana kot enosmeren "tekoči trak".Mehanična aktivnost prebavne ceviKrčenje PC se med odseki razlikuje, odvisno pa je od zgradbestene danega odseka PC, njegove funkcije, lokalnih hormonskihvplivov in delovanja vegetativnega živčevja. Za želodec npr.velja, da se mora hrana v njem najprej dobro premešati (počasnošibkejše ritmično krčenje), pozneje pa se mora skozi izstopnoožino (lat. pylorus ali po slovensko vratar) premakniti vdvanajstnik (močnejše krčenje iztisne že utekočinjeno hranoskozi pilorus). Podobno je tudi v tankem črevesu, kjer nastopajomešalni gibi (segmentno krčenje) in peristaltični valovi, kipotiskajo vsebino naprej. Za enosmerno potovanje vsebine medodseki so poleg peristaltike pomembne tudi ožine v PC (npr.spodnja ožina požiralnika, pilorična ožina itd.). Na mestu ožinese pod sluznico nahaja krožna mišica zapiralka (lat. sphincter).Normalno se potreba po odvajanju blata (defekacija iz lat.faeces, blato) pojavi ob premiku večje količine blata v danko.To sproži lokalni refleks v steni tega dela črevesa, za močnejšekrčenje pa je odgovoren refleks prek križničnega (t.j.sakralnega) dela parasimpatičnega živčevja, ki spodbudiživahno peristaltično gibanje in nov pomik blata iz predhodnihdelov črevesa v danko ter zmanjšanje tonusa notranje mišicezapiralke zadnjika (lat. anus). Impulzi po somatskih eferentnihvlaknih sprožijo (1) krčenje mišic trebušne stene in (2)sprostitev zunanje mišice zapiralke zadnjika, kar omogočiodvajanje blata. Po obdobju dojenčka se človek naučiobvladovati refleksno praznjenje črevesa z zavestno kontrakcijozunanje mišice zapiralke zadnjika. Tako v družbeno neugodnihokoliščinah za defekacijo refleks začasno ugasne.Sekretorna aktivnost prebavne ceviIzločanje prebavnih sokov je prav tako kot mehanična aktivnostprilagojeno funkciji posameznega odseka. V vsej dolžini PC senahajajo sluzne žleze in specializirane epitelijske celice, ki zizločanjem sluzi v PC olajšajo potovanje črevesne vsebine in stem prebavo. Poglavitna kemijska reakcija pri prebavi hrane jehidroliza, ki jo za različne substrate katalizirajo različni prebavniencimi. Pregledni seznam encimov PC in žlez, ki jih izločajo,kaže razpredelnica 7.3.V ustno votlino se izločajo sokovi iz žlez slinavk. Slina vsebujesluz, ki hrano navlaži in olajša požiranje, α-amilazo, encim, kiprične razgrajevati ogljikove hidrate (škrob) ter protitelesa IgA,lizocim in peroksidazo, ki so nespecifična obramba predpatogenimi organizmi, ki jih vnesemo skozi usta, in velikokoncentracijo bikarbonata (HCO 3 - ), zaradi katerega je pH slinepribližno 7 - 8. Dnevno se izloči okoli 1 l sline.V želodcu se izloča kisli želodčni sok, ki vsebuje solno kislino,HCl (izločanje kisline iz parietalne celice v želodčni sluznici inznačilne faze izločanja želodčne kisline kaže slika 7.1),pepsinogen (neaktivni prekursor pepsina, ki razgrajujebeljakovine) in intrinzični dejavnik (potreben za absorpcijovitamina B 12 iz tankega črevesa). Dnevno lahko želodec izločido 3 l tekočine. Kislost želodčnega soka lahko dosega tudi pH 1,kar pomeni, da je koncentracija H + v želodcu več milijonkratvečja kot v krvi. Velika kislost je potrebna za aktivacijo pepsina,poleg tega pa deluje baktericidno. Želodčna sluznica jenormalno dobro zavarovana pred škodljivimi učinki velikihkoncentracij kisline in pepsina. Varujejo jo tesni stiki medepitelijskimi celicami, gosta sluz, ki prekriva sluznico in ki-vsebuje veliko koncentracijo HCO 3 ter dobra prekrvljenostsluznice. Kadar pride do motenj v delovanju zaščitnihdejavnikov, lahko nastanejo sluznične razjede (ulkusi).46