neraztegljivosti) intraplevralne tekočine pljuča sledijo gibanjustene prsnega koša, intraplevralni tlak pa se zmanjša na okrog -9cm H 2 O (-7 mm Hg). Zato se poveča transpulmonalni tlak. Kerse pri širjenju pljuč volumen alveolov poveča, nastane v njihmajhen negativen tlak. Zaradi razlike tlakov med zunanjimzrakom (atmosfero) in alveoli, teče atmosferski zrak v pljuča.Med hotenim maksimalnim (forsiranim) vdihom semaksimalnemu krčenju inspiratornih mišic pridružijo tudipomožne dihalne mišice vratu, ki dvigujejo prsnico in zgornjarebra, kar še dodatno zmanjša intraplevralni tlak (-30 cm H 2 Ooz. -25 mm Hg) in alveolarni tlak ter pospeši pretok zraka medvdihom.Med pasivnim izdihom retrakcijska sila pljuč in pri večjihvolumnih tudi elastična sila raztegnjenega prsnega košapovzročita pozitiven tlak v alveolih, ki potisne zrak iz alveolovna prosto. Aktivno krčenje trebušnih in notranjih medrebrnihmišic med forsiranim ekspirijem povzroči močno pozitivenintraplevralni tlak (npr. + 20 cm H 2 O oz. + 15 mm Hg) inalveolarni tlak, kar povzroči hitrejši izdih.Vo lu men (l)4.03.53.02.5+20VDIHIZDIH(a)VOLUMENPLJUČvplivom avtonomnega živčevja. Adrenergična simpatičnavlakna povzročajo bronhodilatacijo, holinergična parasimpatičnavlakna pa spodbujajo bronhokonstrikcijo. Svetlina bronhusov sezoži tudi, kadar oteče bronhialna sluznica zaradi vnetja vbronhih. Povečana upornost dihalnih poti je glavna značilnostobstruktivnih pljučnih bolezni, kot je npr. astma, pri kateri imajobolniki težave z vdihovanjem, predvsem pa z izdihovanjemzraka iz pljuč.Določanje stopnje zožitve (obstrukcije) dihalnih potiPri obstrukcijskih boleznih pljuč je zaradi povečanega uporamaksimalni pretok zraka skozi dihalne poti zmanjšan. Stopnjoobstrukcije lahko ugotovimo s spirografom, s katerim merimovolumen izdihanega zraka v odvisnosti od časa. V ta namenpreiskovancu naročimo, da po maksimalnem vdihu kolikormogoče hitro izdihne ves zrak v spirograf, ki izriše na zaslonuustrezno krivuljo (slika 4.7).p ATM}R= UPOR DIHALNIH POTIp AVVALVEOLTlak (cm H O)-2-4-6-8(b)INTRAPLEURALNITLAK (P )plRAZLIKA TLAKOV ( p)PRETOK (V)= =UPORNOST R(pAV- pAT M)R-10Slika 4.6 Pretok zraka skozi dihalne poti.+16Tlak (cm H O)0-1(c)ALVEOLARNITLAK (P a)Slika 4.5 Razmerje med a) volumnom pljuč, b) intraplevralnimtlakom in c) alveolarnim tlakom med mirnim dihanjem.Pretok zraka med okoljem in alveolivolumen izdihanega zraka (l)5432FEV 1FVCDihalne poti so cevi, po katerih teče zrak iz okolja v alveole inobratno. Pretok zraka ( V & ) je premosorazmeren razliki tlakovmed alveoli in atmosfero (ΔP) in obratno sorazmeren zupornostjo (R) dihalnih poti (slika 4.6):Normalno je upornost dihalnih poti majhna, zato je za pretokzraka med ventilacijo potrebna majhna razlika tlakov (1-2 cmH 2 O). Upornost v bronhusih in bronhiolih se zaradi kontrakcijeali relaksacije gladkih mišic, ki ožita ali širita premer bronhusov,lahko spreminja; ob bronhokonstrikciji se upornost poveča, obbronhodilataciji pa zmanjša. Gladke mišice bronhusov so pod101 2 3 4 5 6čas (s)Slika 4.7 Merjenje forsiranega ekspiratornega volumna v prvisekundi (FEV 1 ) in forsirane vitalne kapacitete (FVC).Višina krivulje predstavlja forsirano vitalno kapaciteto (FVC).Ker je meritev izvršena med forsiranim izdihom, je FVC28
nekoliko manjša kot vitalna kapaciteta. FVC je posebejzmanjšana pri restrikcijskih boleznih pljuč, ki so posledicazmanjšane kompliance pljuč (npr. pljučna fibroza), zmanjšanegarazpoložljivega volumna pljuč zaradi odstranitve ali kolapsadela pljuč ali patoloških sprememb v prsnem košu, ki ovirajorazpenjanje pljuč.Volumen zraka, ki ga izdihnemo med forsiranim izdihom v prvisekundi, imenujemo forsirani ekspiratorni volumen v prvisekundi (FEV 1 , slika 4.7). Določa ga maksimalni pretok skozidihalne poti med izdihom in je zmanjšan pri obstrukcijskihpljučnih boleznih. Posebej pomembno je v tem pogledurazmerje FEV 1 /FVC. To razmerje pri zdravih navadno presega75%, pri povečanju upornosti dihalnih poti pa pogosto pade pod50% (npr. pri astmi).Druge funkcije dihalnih potiZaščita pljučDihalne poti predstavljajo vstopna vrata za številne organske inanorganske tujke. Ti lahko povzročijo zaporo dihalnih poti, kilahko vodi v kolaps dela pljuč oziroma lahko postanejo žariščevnetja. Pred vdorom tujkov ščiti dihalne poti kar nekajmehanizmov. Pri prehodu skozi nosno votlino se zrak delnoprefiltrira. Delci, ki se temu izognejo, se ujamejo v sluzi, kiprekriva sluznico dihalnih poti. Zaradi gibljivosti migetalk naepitelijskih celicah v sapniku, bronhusih in bronhiolih, se sluz zbakterijami in drobnimi delci prenaša v žrelo, od koder jopogoltnemo ali izpljuvamo. K čiščenju dihalnih poti prispevatudi refleks kašlja.Segrevanje in vlaženje zrakaOb prehodu skozi dihalne poti se zrak navlaži in segreje. Zvodno paro je zrak nasičen še preden doseže alveole. Pri telesnitemperaturi (37°C) je tlak vodne pare 47 mm Hg.Delo med dihanjemDelo med dihanjem je potrebno za premagovanje trehdejavnikov:‣ retrakcijske sile pljuč in elastične sile prsnega koša;‣ upora dihalnih poti. Ta delež je navadno majhen, a močnonaraste v primeru zožitve dihalnih poti;‣ trenja med posameznimi plastmi pljuč in plevre medgibanjem prsnega koša.Pri zdravem človeku, ki miruje, je delo potrebno samo medvdihom. Ob hitrem dihanju pa povečana upornost dihalnih potiin povečano trenje med posameznimi plastmi pljučnega tkivapovzročita porabo energije tudi med izdihom. Zato je dihalnodelo pri obremenitvi močno povečano. Respiratorne bolezni, kipovečajo upornost dihalnih poti, imajo lahko podoben učinek žev mirovanju.4.2 IZMENJAVA PLINOV V PLJUČIH IN V TKIVUV alveolih, krvi in tkivih je prisotnih več plinov. Posamezniplini se med alveoli in krvjo (in med krvjo in tkivi) prenašajo zdifuzijo.DifuzijaDifuzijski transport je način prenosa snovi med dvema točkamazaradi razlik v koncentraciji te snovi. Proces opisuje Fickovzakon, iz katerega sledi, da je neto množina določenega plina, kiv časovni enoti pride skozi določeno plast tkiva (Q), sorazmernapovršini tkiva (A) in razliki parcialnih tlakov plina (ΔP) na obehstraneh ter obratno sorazmerna debelini (l) tkiva. Odvisna pa jetudi od difuzijskega koeficienta (D):Q ≅ D x (A /l) x ΔP (enačba 4.3)Na stiku med dvema mešanicama plinov je težnja posameznegaplina, da difundira iz ene mešanice v drugo, določena z razliko vnjegovih parcialnih tlakih v obeh mešanicah (gradientparcialnih tlakov). Neto difuzija plina vedno poteka z mestavečjega parcialnega tlaka na mesto z nižjim parcialnim tlakom.Parcialni tlak plina je tlak, ki bi ga določen plin v mešaniciplinov imel, če bi volumen, ki je na voljo za celotno mešanico,zasedal sam. Vsota parcialnih tlakov vseh plinov v mešanici jevedno enaka celotnemu tlaku mešanice plinov. Parcialni tlak jeodvisen od koncentracije plina, izražene kot molski delež plina vmešanici, in celotnega tlaka plinske mešanice:parcialni tlak = cel. tlak x molski delež plina (enačba 4.4)Iz enačbe je razvidno, da parcialni tlak določenega plina lahkopovečamo tako, da povečamo koncentracijo tega plina vmešanici, ali pa tako, da povečamo tlak celotne mešanice.Difuzijski koeficient plina (D) je mera, ki nam pove, kako hitrokak plin difundira v vodi. Sorazmeren je topnosti plina v vodi inobratno sorazmeren njegovi molekulski masi:D ≈ topnost plina v H 2 O /mol. masa plina (enačba 4.5)Izmenjava plinov skozi alveolokapilarno membrano vpljučihIzmenjavo plinov v pljučih omogoča nemotena difuzija skozialveolokapilarno membrano, ki jo določa gradient parcialnihtlakov posameznih plinov med alveolarnim zrakom in krvjo vpljučnih kapilarah. Za učinkovito izmenjavo plinov je poleg tegapomembno ustrezno razmerje med ventilacijo in perfuzijo vpljučih.Alveolarni pliniZrak, ki ga navadno vdihavamo - atmosferski zrak - je vglavnem mešanica N 2 in O 2 , ki sta ji primešana različna količinavodne pare in majhen odstotek (0,03 %) CO 2 . Čeprav je celotnitlak v alveolih približno enak atmosferskemu, se alveolarni zrakrazlikuje od zraka, ki ga vdihamo. Zrak se med prehodom skozidihalne poti nasiti z vodno paro, zato je parcialni tlak vodne parev alveolarnem zraku večji kot v zunanjem zraku. Enak jeparcialnemu tlaku nasičene vodne pare pri 37 º C (6,3 kPa; 47 mmHg), ne glede na celotni alveolarni tlak. Ker so vodne molekuledodane vdihanemu zraku, se koncentracija vseh ostalih plinov vvdihanem zraku nekoliko zmanjša. Zato se ustrezno zmanjšajonjihovi parcialni tlaki (razpredelnica 1).Druga pomembna razlika med alveolarnim in atmosferskimzrakom je posledica stalnega odstranjevanja O 2 iz alveolarnegazraka v pljučno kri in stalnega dodajanja CO 2 iz pljučne krvi valveolarni zrak, kar zmanjšuje parcialni tlak O 2 (pO 2 ) in dviguje29
- Page 1: mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83:
antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85:
12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87:
Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89:
Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91:
od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94:
Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96:
navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97:
azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101:
A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103:
minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105:
Med staranjem se lahko bolj pogosto