K retrakcijski sili pljuč prispevajo elastična in kolagenskavlakna v pljučnem tkivu ter površinska napetost tekočine valveolih (slika 4.3A). Površinska napetost tekočine, ki prekrivaalveole, teži k zmanjšanju alveolov in se zato upira raztezanjupljuč. Specializirane epitelijske celice v alveolarni steni, znanekot alveolarne celice tipa II, izločajo snov (surfaktant), kipomembno zmanjša površinsko napetost alveolarne tekočine inpoveča popustljivost pljuč. V pljučih nedonošenčkov jenastajanje surfaktanta pogosto zmanjšano. Povečan napor, ki jev teh razmerah potreben za širjenje pljuč, vodi v težave zdihanjem, kar poznamo kot respiratorno stisko nedonošenčkov.Transpulmonalni tlakPrsni koš in trebušna prepona (diafragma) vlečeta parietalnoplevro navzven - to je v nasprotno smer kot retrakcijska silapljuč vleče visceralno plevro (slika 4.3A). Zato je ob koncuizdiha, ko pljuča mirujejo, tlak v intraplevralnem prostorunegativen. Tedaj je tlak v alveolih (P av ), ki je zaradi zveze zatmosfero prek dihalnih poti približno enak atmosferskemu tlaku(P atm ), večji kot tlak v intraplevralnem prostoru (P pl ). Razlikatlakov med alveoli in intraplevralnim prostorom predstavljatranspulmonalni tlak (P tp ), ki ohranja pljuča razpeta (slika 4.3B).Aelastičnotkivovotlino (temu stanju pravimo pnevmotoraks), intraplevralni tlaknarašča proti vrednosti nič in lahko postane celo pozitiven,transpulmonalnega tlaka ni več, zato tedaj pljuča kolabirajo.Dihalne mišiceVdih (inspirij) je aktiven proces, med katerim se volumenprsnega koša in pljuč zaradi krčenja inspiratornih mišic poveča.Najpomembnejša inspiratorna mišica je trebušna prepona. Medkrčenjem se njena kupola pomika proti trebušni votlini, zato sepovečuje vertikalna os prsne votline. Hkrati se rebrni lokpomika navzgor in vstran, kar poveča tudi prečni presek prsnegakoša. Zunanje medrebrne mišice, ki potekajo med sosednjimirebri v smeri od zgoraj zadaj proti navspred in navzdol, obkrčenju dvigujejo rebra v smeri navspred in navzgor. Ob naporupripomorejo k vdihu tudi pomožne inspiratorne mišice, medkatere štejemo skalene, ki dvigujejo prvi dve rebri insternokleidomastoideusa, ki dvigujeta prsnico.Izdih (ekspirij) je med mirnim dihanjem pasiven. Potem ko seinspiratorne mišice sprostijo, se pljuča in prsni koš vrneta vravnotežni (mirovni) položaj zaradi svoje elastičnosti. Mednaporom pa izdih postane aktiven. Najpomembnejšeekspiratorne mišice so mišice trebušne stene, ki med krčenjempovečujejo tlak v trebušni votlini in potiskajo trebušno prepononavzgor. Aktivnemu izdihu pripomore tudi krčenje notranjihmedrebernih mišic, ki vlečejo rebra navzdol in navznoter tertako zmanjšujejo volumen prsnega koša.PRSNIKOŠpovršinskanapetostALVEOLalveolarnatekočinaMedrebrne mišice oživčujejo interkostalni živci, ki izhajajo iztorakalnega dela hrbtenjače. Trebušno prepono oživčuje freničniživec (lat. nervus phrenicus), ki izhaja iz vratnih segmentovhrbtenjače (C 3 , C 4 , C 5 ).Pljučni volumni in kapaciteteStatični pljučni volumniBintraplevralnitlaknestisljivaintraplevralnatekočinaatmosferaalveolarnitlakSpremembe volumna pljuč med dihanjem lahko merimo sspirometrom ali zapišemo s spirografom (slika 4.4).Funkcionalno pomembne temeljne spremembe volumna pljučimenujemo statične pljučne volumne:‣ dihalni volumen (DV) je sprememba volumna pljuč mednormalnim dihanjem. Navadno znaša 400-500 ml;‣ inspiratorni rezervni volumen (IRV) je maksimalnivolumen zraka, ki ga lahko še vdihnemo po normalnemvdihu. Navadno je za 30% manjši pri ženskah kot primoških;‣ ekspiratorni rezervni volumen (ERV) je maksimalnivolumen zraka, ki ga lahko izdihnemo po normalnemizdihu. Pri ženskah je v povprečju manjši kot pri moških;‣ rezidualni volumen (RV) je volumen zraka, ki ostane vpljučih tudi po maksimalnemu izdihu. Tega volumna sspirometrom ne moremo neposredno izmeriti. Znaša 1 - 2litra in s starostjo narašča.transpulmonalni tlak (p ) = alveolarni tlak (p ) - plevralni tlak (p )tp av plSlika 4.3 A) Sile, ki delujejo v prsnem košu. Med mirnimdihanjem delujeta v prsnem košu dve nasprotno usmerjeni sili:elastična sila stene prsnega koša, ki deluje navzven, inretrakcijska sila pljuč, ki deluje navznoter. Zato je intraplevralnitlak negativen. B) Tlaki, ki delujejo na pljuča. Pljuča razpenjatranspulmonalni tlak.Sila zaradi transpulmonalnega tlaka je enaka in nasprotnousmerjena retrakcijski sili pljuč. Pri vdoru zraka v intraplevralnoPljučne kapacitetePljučne kapacitete so funkcionalno pomembne vsoteposameznih statičnih pljučnih volumnov (slika 4.4):‣ totalna pljučna kapaciteta (TPK) je vsota vseh pljučnihvolumnov, vključno z rezidualnim volumnom;‣ vitalna kapaciteta (VK) je volumen zraka, ki ga lahkoizdihnemo po maksimalnem vdihu (ne vsebuje torejrezidualnega volumna). Odvisna je od telesne konstitucije,spola, starosti in telesne kondicije. Na meritev vitalne26
kapacitete pomembno vpliva položaj telesa. V ležečempoložaju trebušna vsebina pritiska na trebušno prepono inomejuje njeno gibanje ter tako zmanjša vitalno kapaciteto;‣ funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRK) je volumenzraka, ki ostane v pljučih po normalnem izdihu. Je vsotaekspiratornega rezervnega volumna in rezidualnegavolumna. Navadno znaša 2 - 3 l. To pomeni, da se pri vdihunormalno del volumna vdihanega zraka, ki vstopa v alveole(350 ml), pomeša s 6 do 7-krat večjim volumnom zrakafunkcionalne rezidualne kapacitete v pljučih in tako omilispremembe v koncentraciji O 2 in CO 2 v alveolih medposameznimi vdihi;‣ inspiratorna kapaciteta predstavlja vsoto dihalnegavolumna in inspiratornega rezervnega volumna in pove,koliko zraka lahko vdihnemo po normalnem mirnemizdihu.Spirometer+3+2Smer zapisaMaksimalen vdihIRVRVFRKTPKVK+10-1Normalen vdihDVMirovni položaj pljučERVMaksimalen izdih-2Rezidualni volumenVKSlika 4.4 Statični pljučni volumni in kapacitete. Dihalni volumen (DV), inspiratorni rezervni volumen (IRV), ekspiratorni rezervnivolumen (ERV), vitalna kapaciteta (VK), totalna pljučna kapaciteta (TPK), funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRK), rezidualnivolumen (RV).Minutni volumen dihanjaMinutni volumen dihanja (MVD) je volumen zraka, ki gavdihamo ali izdihamo vsako minuto. Izračunamo ga po formuli:MVD = DV x Fr (enačba 4.1)MVDDVFrminutni volumen dihanjadihalni volumenštevilo vdihov v eni minuti (frekvencadihanja).Normalno je dihalni volumen okrog 500 ml, frekvenca pa12/min, zato je MVD okrog 6 l/min.Mrtvi prostorZrak, ki ga vdihnemo proti koncu vdiha, napolni dihalne poti inne pride v alveole, zato ne sodeluje pri izmenjavi plinov medalveoli in krvjo. Volumen vdihanega zraka, ki ne sodeluje priizmenjavi plinov med alveolarnim zrakom in krvjo, imenujemomrtvi prostor. Pri zdravem človeku obsega prevodne dihalnepoti od ust do terminalnih bronhiolov ter znaša povprečno zaženske 130 ml in za moške 150 ml. V patoloških razmerah lahkonajdemo alveole, ki so predihani, vendar njihove stene nisoprekrvljene (perfundirane). Ti alveoli prav tako ne prispevajo kizmenjavi plinov in zato povečajo mrtvi prostor.Alveolarna ventilacijaAlveolarna ventilacija je del pljučne ventilacije, ki uravnavakoncentracijo alveolarnih plinov in tako vpliva na izmenjavoplinov med alveoli in krvjo. Enaka je volumnu zraka, ki pride veni minuti v funkcionalne alveole (znaša okrog 4 l/min).Volumen zraka, ki ventilira mrtvi prostor, ne prispeva kalveolarni ventilaciji:AV = (DV - VMP) x Fr (enačba 4.2)AVDVVMPFralveolarna ventilacijadihalni volumenvolumen mrtvega prostoraštevilo vdihov v eni minuti (frekvencadihanja).Iz zgornje enačbe sledi: da bi se alveolarna ventilacija ohranjala,mora vsakemu povečanju mrtvega prostora slediti povečanjeminutnega volumna dihanja. Pri bolnikih, ki so umetnoventilirani, je mrtvi prostor precej povečan na račun volumnacevi, ki povezujejo dihalne poti z ventilatorjem (napravo zaumetno ventiliranje pljuč). Da bi zagotovili ustrezno alveolarnoventilacijo, moramo v tem primeru dihalni volumen, ki gavzdržuje ventilator, ustrezno povečati.Spremembe tlakov med pljučno ventilacijoV mirovni legi pljuč ob koncu normalnega izdiha je alveolarnitlak 0 (oziroma enak atmosferskemu), intraplevralni tlak pa jepribližno -4 cm H 2 O (-3 mm Hg; slika 4.5). Med vdihom sevolumen prsnega koša poveča. Zaradi nestisljivosti (ali27
- Page 1: mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83:
antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85:
12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87:
Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89:
Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91:
od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94:
Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96:
navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97:
azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101:
A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103:
minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105:
Med staranjem se lahko bolj pogosto