učbenik Temelji fiziologije
učbenik Temelji fiziologije učbenik Temelji fiziologije
3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvožilnem sistemu dve pomembni funkciji: soprevodne žile, ki vračajo kri iz sistemskega obtoka nazaj v srce,in kapacitativne žile, ki delujejo kot rezervoar krvi. V normalnihrazmerah se v venah zadržuje večji del celotnega volumna krvi(60 - 65 %), v arterijah pa le manjši (15%). V primeru, ko je topotrebno, npr. med krvavitvijo, se lahko kri v nekaj trenutkih izvenskega sistema prerazporedi v arterijski sistem. Lastnost veneje podajnost (komplianca), ki matematično pomeni spremembovolumna na enoto spremembe tlaka (ΔV/ΔP). Prav zaradi velikepodajnosti so vene kapacitativne žile. Spremembe kapacitivnostiven močno vplivajo na venski priliv v srce (glej podpoglavjeDiastolična raztegnitev srca in venski priliv).relaksirajo (vazomocija). Kapilarna stena je membrana, skozikatero poteka izmenjava tekočine in snovi med krvjo inzunajcelično tekočino (slika 3.7). Zgrajena je iz ene plastiendotelijskih celic in bazalne membrane. Med endotelijskimicelicami so potencialni prostori. V različnih tkivih so tipotencialni prostori, ki določajo stopnjo prepustnosti kapilarnestene, bolj ali manj izraziti. Glede na to ločimo različne tipekapilar:‣ manj prepustne, zvezne ( v mišicah, osrednjem živčevju),‣ prepustne, fenestrirane (v resicah v tankem črevesu,ledvičnih glomerulih, žlezah) in‣ zelo prepustne, sinusoidne (v kostnem mozgu, jetrih,vranici).Pomemben učinek na podajnost ven in s tem volumen krvi, ki sezadržuje v venah, ima simpatična inervacija teh žil. Vzdraženjesimpatikusa povzroči povečanje tonusa venske stene (zaradikrčenja gladkomišičnih celic), s tem pa tudi zmanjšanjepodajnosti. Kapacitativnost ven se zmanjša in kri se iztisne izven proti srcu, kar poveča venski priliv.Centralni venski tlak (CVT) je pritisk znotraj votlih ven vprsnem košu in je pri ležečem človeku enak tlaku v desnempreddvoru. Že prej je bilo omenjeno, da se spremembe tlaka vdesnem preddvoru prenašajo na votle vene in od tod na vratnevene. Ker med votlimi venami in desnim preddvorom ni nobenemehanske ovire, se tlačne spremembe praktično neoviranoprenašajo v obeh smereh. Desni preddvor je tako funkcionalnosestavni del venskega sistema. Vrednost osrednjega venskegatlaka je odvisna od ravnotežja med venskim prilivom v desnipreddvor in črpalno sposobnostjo desnega prekata, ki potiska kriv pljučni obtok. Porast oziroma zmanjšanje volumna krvivzporedno povzroči porast oziroma zmanjšanje CVT. Slabšačrpalna sposobnost desnega prekata pa povzroči porast CVT.Periferni venski tlak je tlak v venah, ki drenirajo kri iz telesnihorganov in tkiv. Glavni dejavniki, ki vplivajo na periferni venskitlak, so:‣ položaj telesa: težnost (gravitacija) ima velik vpliv na tlakv perifernih venah, zaradi učinka hidrostatskega tlaka. Takonpr. tlak v venah nog naraste od 10 mm Hg, v ležečempoložaju na okoli 100 mm Hg v stoječem položaju.Nasprotno pa se zgodi v venah nad srcem, kjer se tlak obspremembi lege telesa v stoječi položaj zmanjša, tako davene nad srcem kolabirajo, v venskih sinusih znotraj dure vlobanji pa je tlak negativen;‣ centralni venski tlak (glej zgoraj);‣ venski upor; kot je razvidno iz slike 3.6 je upor v venah lemajhen delež skupnega perifernega upora;‣ zaklopke prekinjajo stolpec krvi v venah in zmanjšujejotlak v venah pod srcem, obenem pa tudi preprečujejoretrogradni tok krvi;‣ spremembe tlaka zaradi dihanja in mišičnih kontrakcij.Slika 3.8 Starlingov zakon kapilar. Razlaga je v besedilu.Izmenjava snovi prek sten kapilarIzmenjava snovi med intersticijem in krvjo je možna z difuzijo,ali pa kot prenos tekočin z mešički, (transcitozo) ter s filtracijoin reabsorpcijo.DifuzijaSmer in hitrost difuzijskega transporta sta odvisni od velikostikoncentracijskega gradienta in kapilarne prepustnosti zadoločeno snov. Glukoza in O 2 , ki sta bolj koncentrirana v krvikot pa v intersticiju, difundirata v intersticij, medtem ko CO 2 , kise nabira okoli celic kot produkt presnove, difundira v kri.Lipidotopne molekule lahko hitro difundirajo skozi kapilarnosteno. Polarne molekule, kot so ioni in glukoza, prehajajo skozikapilarno steno težje in sicer skozi pore. Velike polarnemolekule kot so plazemske beljakovine, pa v večini tkiv nemorejo difundirati skozi kapilarno steno.TranscitozaPrivzem tekočine v celice z mešički predstavlja le majhen delizmenjave snovi med krvjo in intersticijem.3.5 MIKROCIRKULACIJAPoglavitna naloga krvnega obtoka je izmenjava tekočine inhranilnih snovi med krvjo in intersticijsko tekočino. Izmenjavase odvija prek kapilarne membrane v tkivih.Organizacija mikrocirkulacijeArteriole se delijo na manjše metarteriole, od katerih vsakaoskrbuje več kapilar. Vstopni del v kapilare obdajajoprekapilarni sfinktri, ki se nenehno spontano krčijo inFiltracija in reabsorpcija skozi steno tkivnih kapilarSile, od katerih je odvisna izmenjava tekočine med kapilarami inintersticijem prek filtracije in reabsorpcije, imenujemoStarlingove sile. Hitrost in obseg kapilarne filtracije inreabsorpcije je odvisen od seštevka različno usmerjenih sil:hidrostatskega tlaka v kapilari, hidrostatskega tlaka v intersticijuter koloidnoosmotskega (onkotskega) tlaka v kapilari in vintersticiju (slika 3.7 in enačba 3.6). Prehajanje tekočine pa jeodvisno tudi od prepustnosti kapilarne stene, ki jo izražakoeficient k.22
Smer prehajanja tekočine (PT) skozi kapilarno membrano jeodvisna od razmerja sil, ki potiskajo tekočino iz žilja in drugih,ki temu nasprotujejo:PT = k[(P k + π i ) – (P i + π k )] (enačba 3.6)kP kπ iP iπ kfiltracijski koeficienthidrostatski tlak v kapilarionkotski tlak v intersticijuhidrostatski tlak v intersticijuonkotski tlak v kapilariIzraz [(P k + π i ) – (P i + π k )], ki pomeni seštevek vseh tlakov, kidelujejo prek kapilarne membrane, lahko nadomestimo zefektivnim filtracijskim tlakom P fe .V smeri iz arterijskega k venskemu delu kapilare, se hidrostatskipritisk zmanjša od približno 37 mm Hg na 17 mm Hg (slika3.7). Padec pritiska je posledica upora proti toku krvi v žili. Tlakv intersticiju je normalno nekoliko manjši od atmosferskegatlaka in se giblje okoli vrednosti -2 mm Hg. Gradienthidrostatskega tlaka (ΔP h ), ki potiska tekočino iz kapilar, se takozmanjša od 39 mm Hg na arterijskem delu kapilare na 19mm Hg na venskem delu kapilare. Onkotski gradient (Δπ), kispodbuja reabsorpcijo tekočine pa je bolj ali manj stalen, okoli25 mm Hg. Ta vrednost je praktično enaka vrednosti onkotskegatlaka plazme, saj je v intersticiju večine tkiv bore malo osmoznoaktivnih beljakovin, zato je onkotski tlak v intersticiju praktičnozanemarljivo nizek.Če uporabimo opisane številke za izračun efektivnegafiltracijskega tlaka (P fe ), ugotovimo za arterijski del kapilare:P fe = 39 mm Hg - 25 mm Hg = 14 mm Hg (enačba 3.7)P fe je pozitiven. Na arterijskem delu kapilar torej prevladujefiltracija (na sliki 3.7 puščice kažejo navzgor).Za venski del kapilare pa ugotovimo naslednje:P fe = 19 mm Hg - 25 mm Hg = - 6 mm Hg (enačba 3.8)Efektivni filtracijski tlak je negativen, kar pomeni, da tuprevladuje reabsorpcija (na sliki 3.7 puščice navzdol).Vzdolž kapilare se torej razmere spremenijo tako, da začetnofiltracijo na koncu nadomesti reabsorpcija. Dejansko filtracijakoličinsko vedno nekoliko preseže reabsorpcijo. Tako ostane vintersticiju približno 10% tekočine, ki se je filtrirala iz kapilar,ne da bi se nato vanje reabsorbirala. Ta tekočina (in v njejraztopljene snovi) se imenuje limfa (mezga). Mezga vstopa vmezgovne (limfne) kapilare in se po sistemu večjih mezgovnicpo filtraciji skozi bezgavke steka nazaj v vensko kri. Limfa jepomembna za prenos različnih antigenov iz tkiv v bezgavke,kjer pridejo v stik z limfociti, predvsem pa za vračanjebeljakovin, ki so se iz kapilar filtrirale v intersticij, od koder seniso mogle reabsorbirati nazaj v kri. Zato vsebuje limfa precejbeljakovin. V tankem črevesju pa je limfa pomembna zatransport absorbiranih lipidov v krvni obtok.SlovstvoMcGeown JG (1996) Physiology, Churchil Livingstone,NewYork.Guyton AC (1996) Textbook of Medical Physiology. WBSaunders, Philadelphia.Vprašanja1. Vodič ritma (angl. pacemaker) v normalnem srcua) je ena sama živčna celica v prekatub) so specializirane celice v sinoatrialnem vozluc) je tista skupina celic s spontano, ritmično električnoaktivnostjo, ki se prožijo z najvišjo frekvencoč) je elektroda, ki jo v srce vstavi zdravnikd) ne obstaja.2. Električni dogodki v srcu soa) moteč stranski učinek pri delovanju srca kot črpalkeb) sprožilni dejavnik za mehanične dogodke v srcuc) v normalnem srcu vedno razporejeni v določenemzaporedju, tako da si v elektrokardiogramu sledijo val P,kompleks QRS in val Tč) v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozisrce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj srčnega ritmad) noben odgovor ni pravilen.3. Katera trditev ne velja za EKG?a) Val P predstavlja depolarizacijo atrijevb) kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklovc) kompleks QRS predstavlja depolarizacijo ventriklovč) val T predstavlja repolarizacijo ventriklovd) vala repolarizacije atrijev normalno ne vidimo, ker gav EKG zapisu “prekrije”kompleks QRS.4. Katera trditev ne drži?a) Srčni ciklus je zaporedje električnih in mehaničnihdogodkov, ki nastopajo med kontrakcijo in relaksacijosrčne mišiceb) med srčnim ciklusom je tlak v levem prekatu vednovišji od tlaka v levem atrijuc) kri steče iz predvora v prekat, ko se odpre atrioventrikularnazaklopkač) med prekatno sistolo naraste tlak v levem ventriklunad tlak v aorti, zato se odpre zaklopka in kri steče izprekata v aorto.5. Minutni volumen srca jea) volumen krvi, ki ga srce izčrpa v obtok v eni minutib) za levo in desno srce v normalnih razmerah enakc) normalno enak venskemu prilivu v srce v istem časuč) količina, ki je odvisna od črpalne sposobnosti srcad) enak produktu med utripnim volumnom in srčnofrekvenco [MVS (mlmin -1 ) = UV (ml) x SF (min -1 )].6. Če se venski priliv v zdravo človeško srce nenadomapoveča za 10%,a) se zmanjša utripni volumen srca [Frank-Starlingovmehanizem]b) se poveča utripni volumen srca [Frank-Starlingovmehanizem]c) se nič ne zgodič) se srce počasi ustavid) to se pri zdravih ljudeh ne dogaja, saj je venski prilivkonstanten.7. Zato, da v sistemskem delu obtočil kri teče od srca skoziarterijski, kapilarni in venski del žilja nazaj v srce, jeodločilna razlika tlakova) med levim in desnim preddvoromb) med pljučnim in krvnim obtokomc) med aorto in desnim preddvorom,ki je v normalnih razmerah približnoč) enaka arterijskemu tlakud) enaka tlaku v desnem preddvoru.23
- Page 1: mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvožilnem sistemu dve pomembni funkciji: soprevodne žile, ki vračajo kri iz sistemskega obtoka nazaj v srce,in kapacitativne žile, ki delujejo kot rezervoar krvi. V normalnihrazmerah se v venah zadržuje večji del celotnega volumna krvi(60 - 65 %), v arterijah pa le manjši (15%). V primeru, ko je topotrebno, npr. med krvavitvijo, se lahko kri v nekaj trenutkih izvenskega sistema prerazporedi v arterijski sistem. Lastnost veneje podajnost (komplianca), ki matematično pomeni spremembovolumna na enoto spremembe tlaka (ΔV/ΔP). Prav zaradi velikepodajnosti so vene kapacitativne žile. Spremembe kapacitivnostiven močno vplivajo na venski priliv v srce (glej podpoglavjeDiastolična raztegnitev srca in venski priliv).relaksirajo (vazomocija). Kapilarna stena je membrana, skozikatero poteka izmenjava tekočine in snovi med krvjo inzunajcelično tekočino (slika 3.7). Zgrajena je iz ene plastiendotelijskih celic in bazalne membrane. Med endotelijskimicelicami so potencialni prostori. V različnih tkivih so tipotencialni prostori, ki določajo stopnjo prepustnosti kapilarnestene, bolj ali manj izraziti. Glede na to ločimo različne tipekapilar:‣ manj prepustne, zvezne ( v mišicah, osrednjem živčevju),‣ prepustne, fenestrirane (v resicah v tankem črevesu,ledvičnih glomerulih, žlezah) in‣ zelo prepustne, sinusoidne (v kostnem mozgu, jetrih,vranici).Pomemben učinek na podajnost ven in s tem volumen krvi, ki sezadržuje v venah, ima simpatična inervacija teh žil. Vzdraženjesimpatikusa povzroči povečanje tonusa venske stene (zaradikrčenja gladkomišičnih celic), s tem pa tudi zmanjšanjepodajnosti. Kapacitativnost ven se zmanjša in kri se iztisne izven proti srcu, kar poveča venski priliv.Centralni venski tlak (CVT) je pritisk znotraj votlih ven vprsnem košu in je pri ležečem človeku enak tlaku v desnempreddvoru. Že prej je bilo omenjeno, da se spremembe tlaka vdesnem preddvoru prenašajo na votle vene in od tod na vratnevene. Ker med votlimi venami in desnim preddvorom ni nobenemehanske ovire, se tlačne spremembe praktično neoviranoprenašajo v obeh smereh. Desni preddvor je tako funkcionalnosestavni del venskega sistema. Vrednost osrednjega venskegatlaka je odvisna od ravnotežja med venskim prilivom v desnipreddvor in črpalno sposobnostjo desnega prekata, ki potiska kriv pljučni obtok. Porast oziroma zmanjšanje volumna krvivzporedno povzroči porast oziroma zmanjšanje CVT. Slabšačrpalna sposobnost desnega prekata pa povzroči porast CVT.Periferni venski tlak je tlak v venah, ki drenirajo kri iz telesnihorganov in tkiv. Glavni dejavniki, ki vplivajo na periferni venskitlak, so:‣ položaj telesa: težnost (gravitacija) ima velik vpliv na tlakv perifernih venah, zaradi učinka hidrostatskega tlaka. Takonpr. tlak v venah nog naraste od 10 mm Hg, v ležečempoložaju na okoli 100 mm Hg v stoječem položaju.Nasprotno pa se zgodi v venah nad srcem, kjer se tlak obspremembi lege telesa v stoječi položaj zmanjša, tako davene nad srcem kolabirajo, v venskih sinusih znotraj dure vlobanji pa je tlak negativen;‣ centralni venski tlak (glej zgoraj);‣ venski upor; kot je razvidno iz slike 3.6 je upor v venah lemajhen delež skupnega perifernega upora;‣ zaklopke prekinjajo stolpec krvi v venah in zmanjšujejotlak v venah pod srcem, obenem pa tudi preprečujejoretrogradni tok krvi;‣ spremembe tlaka zaradi dihanja in mišičnih kontrakcij.Slika 3.8 Starlingov zakon kapilar. Razlaga je v besedilu.Izmenjava snovi prek sten kapilarIzmenjava snovi med intersticijem in krvjo je možna z difuzijo,ali pa kot prenos tekočin z mešički, (transcitozo) ter s filtracijoin reabsorpcijo.DifuzijaSmer in hitrost difuzijskega transporta sta odvisni od velikostikoncentracijskega gradienta in kapilarne prepustnosti zadoločeno snov. Glukoza in O 2 , ki sta bolj koncentrirana v krvikot pa v intersticiju, difundirata v intersticij, medtem ko CO 2 , kise nabira okoli celic kot produkt presnove, difundira v kri.Lipidotopne molekule lahko hitro difundirajo skozi kapilarnosteno. Polarne molekule, kot so ioni in glukoza, prehajajo skozikapilarno steno težje in sicer skozi pore. Velike polarnemolekule kot so plazemske beljakovine, pa v večini tkiv nemorejo difundirati skozi kapilarno steno.TranscitozaPrivzem tekočine v celice z mešički predstavlja le majhen delizmenjave snovi med krvjo in intersticijem.3.5 MIKROCIRKULACIJAPoglavitna naloga krvnega obtoka je izmenjava tekočine inhranilnih snovi med krvjo in intersticijsko tekočino. Izmenjavase odvija prek kapilarne membrane v tkivih.Organizacija mikrocirkulacijeArteriole se delijo na manjše metarteriole, od katerih vsakaoskrbuje več kapilar. Vstopni del v kapilare obdajajoprekapilarni sfinktri, ki se nenehno spontano krčijo inFiltracija in reabsorpcija skozi steno tkivnih kapilarSile, od katerih je odvisna izmenjava tekočine med kapilarami inintersticijem prek filtracije in reabsorpcije, imenujemoStarlingove sile. Hitrost in obseg kapilarne filtracije inreabsorpcije je odvisen od seštevka različno usmerjenih sil:hidrostatskega tlaka v kapilari, hidrostatskega tlaka v intersticijuter koloidnoosmotskega (onkotskega) tlaka v kapilari in vintersticiju (slika 3.7 in enačba 3.6). Prehajanje tekočine pa jeodvisno tudi od prepustnosti kapilarne stene, ki jo izražakoeficient k.22
Change language