učbenik Temelji fiziologije
učbenik Temelji fiziologije učbenik Temelji fiziologije
A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJEkemičnaenergijaATPzaloga:~ 5 μmol/g mišiceADPtoplotaP izaloga omogoča10 kontrakcijkontrakcija+ mehansko deloB. REGENERACIJA ATPzaloga:~ 25 μmol/gmišiceCrPCrADPATPkratkotrajninapor1. razgradnja kreatin fosfataglikogenzaloga:~ 100 μmol/gmišiceglukozaANAEROBNOglukoza-6-P 1ATP1ATPneto izkoristek2 mol ATP/mol glukoze3 mol ATP/mol glukoza-6-P4ATPdaljši intenzivennaporβ−oksidacija maščob2. anaerobnaglikoliza2piruvata 2laktatJETRA IN SRCEAEROBNO6CO 22acetil-CoAcitratniciklus6O 2dihalnaverigaHO 2skupni neto izkoristek36 mol ATP/mol glukoze34ATPdolgotrajennapor963. oksidacija glukozeSlika 17.1 Energija za mišično delo.
18017.5 VIRI HRANIL ZA MIŠIČNO DELOMVS UV Fr(l/min) (ml) (utrip/min)140100601101009015105180sistolični tlakZa telesni napor mora biti na voljo dovolj mišičnih hranil.Vemo, da so za vzdrževanje mišičnega dela poleg mišičnegaglikogena, potrebne tudi glukoza iz jeter in proste maščobnekisline. Delež teh hranil, ki prispeva k nastanku energije zamišično delo pa je odvisen od trajanja in intenzivnosti napora.Sprva je najpomembnejši vir glikogen v sami mišici, ta senajhitreje razgrajuje v prvih minutah. Z naraščanjem pretokaskozi mišico ob nadaljevanju mišičnega dela pa postanejo vsebolj pomembni drugi viri: glukoza iz krvi (iz jetrnega glikogena)in proste maščobne kisline pri daljšem naporu (10 - 40 minut)predstavljajo skupaj okrog 80% vseh virov energije za mišičnodelo. S podaljševanjem napora proste maščobne kislineprispevajo vse večji delež energije. Povečano privzemanjeglukoze v mišice se nadaljuje tudi po koncu napora - obnavljajose zaloge glikogena.Pa(mm Hg)140100srednji arterijski tlak17.6 LEDVIČNA FUNKCIJA IN URAVNAVANJETELESNIH TEKOČIN MED NAPOROMTPRPoraba O 2AV razlikaO 2(mm Hg/ml/min)(ml/min)(ml/dl)600,0140,0100,00616008000151050diastolični tlak0 50 100 150delo (W)Slika 17.2 Krvna obtočila med telesnim naporom. Prikazane sonekatere poglavitne količine, ki se pri telesnem naporuspreminjajo.% nasičenosti100806040200BAA HbB mioglobin20 40 60 80 100 120pO (mm Hg)2Slika 17.3 Disociacijsik krivulji hemoglobina (Hb) inmioglobina za kisik. Razlika med krivuljama kaže, da je prienakem parcialnem tlaku kisika (v širokem razponu pO 2 )mioglobin bolj nasičen s kisikom kot hemoglobin.Med naporom se zmanjšata nastajanje in tok seča. To povzročitazmanjšanje pretoka krvi skozi ledvice zaradi vazokonstrikcije(kar zmanjša glomerularno filtracijo, reabsorpcija v tubulusihpobere več filtrata, zato se zmanjša tok seča), kot tudineposredni učinek simpatične stimulacije na izločanje renina izledvic. Renin namreč sproži mehanizme (nastanek angiotenzinain izločanje aldosterona, glej poglavje ledvice), ki zadržujejo solin vodo v telesu. Zato, kljub obilni izgubi tekočine in soli spotenjem, normalno lahko vzdržujemo potreben volumen krvi.17.7 TERMOREGULACIJA MED MIŠIČNIMNAPOROMVelik del (75 - 80%) presnovne energije se v aktivni mišicisprosti v obliki toplote, namesto da bi se porabila za mišičnokontrakcijo. Zato naraste tako temperatura v mišicah kot tuditemperatura krvi, ki teče skoznje. Pri daljšem telesnem naporuse temperatura jedra lahko dvigne za nekaj stopinj (npr. rektalnatemperatura pri maratoncih dosega tudi 41°C). Kot smo žeugotovili v odstavku o uravnavanju delovanja krvnih obtočilmed naporom, je za povečanje pretoka skozi aktivne mišicesprva potrebna tudi izrazita vazokonstrikcija v koži. V nasprotjus tem je pri daljšem naporu za ohranjanje telesne temperaturepotrebno povečano oddajanje toplote in zato tudi povečan pretokskozi kožo (glej poglavje o uravnavanju telesne temperature).Poveča se potenje in izhlapevanje znoja. Učinkovitost oddajanjatoplote skozi kožo je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov(temperature, vlage). Včasih lahko povezava intenzivnegatelesnega napora z neugodnimi zunanjimi dejavniki za oddajanjetoplote pripelje do čezmernega segrevanja organizma in razvojat.i. toplotne kapi (glej poglavje Povečana telesna temperatura).17.8 TRENING IN UČINKI REDNE TELESNE VADBENi dolgo tega, kar je človeštvo krivilo prav telesni napor, ki jebil nujen za preživetje vsakega posameznika, za njegovo slabozdravje in počutje. Dandanes, ko je za velik del prebivalstva zaobstoj potrebno razmeroma malo izrazitih telesnih naporov in koza prenekatero zdravstveno težavo lahko pripišemo del vzrokovtelesni neaktivnosti, so postali zelo očitni in zaželeni koristniučinki rednega telesnega napora. Kakšni pa so učinki rednetelesne vadbe?Redni telesni napori ustrezne intenzivnosti vplivajo na delovanjecelotnega organizma. Učinki treninga se kopičijo in iz poskusovvemo, da je za povečano aerobno vzdržljivost potrebnih vsaj 2097
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83: antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85: 12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87: Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89: Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91: od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94: Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96: navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97: azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 102 and 103: minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105: Med staranjem se lahko bolj pogosto
18017.5 VIRI HRANIL ZA MIŠIČNO DELOMVS UV Fr(l/min) (ml) (utrip/min)140100601101009015105180sistolični tlakZa telesni napor mora biti na voljo dovolj mišičnih hranil.Vemo, da so za vzdrževanje mišičnega dela poleg mišičnegaglikogena, potrebne tudi glukoza iz jeter in proste maščobnekisline. Delež teh hranil, ki prispeva k nastanku energije zamišično delo pa je odvisen od trajanja in intenzivnosti napora.Sprva je najpomembnejši vir glikogen v sami mišici, ta senajhitreje razgrajuje v prvih minutah. Z naraščanjem pretokaskozi mišico ob nadaljevanju mišičnega dela pa postanejo vsebolj pomembni drugi viri: glukoza iz krvi (iz jetrnega glikogena)in proste maščobne kisline pri daljšem naporu (10 - 40 minut)predstavljajo skupaj okrog 80% vseh virov energije za mišičnodelo. S podaljševanjem napora proste maščobne kislineprispevajo vse večji delež energije. Povečano privzemanjeglukoze v mišice se nadaljuje tudi po koncu napora - obnavljajose zaloge glikogena.Pa(mm Hg)140100srednji arterijski tlak17.6 LEDVIČNA FUNKCIJA IN URAVNAVANJETELESNIH TEKOČIN MED NAPOROMTPRPoraba O 2AV razlikaO 2(mm Hg/ml/min)(ml/min)(ml/dl)600,0140,0100,00616008000151050diastolični tlak0 50 100 150delo (W)Slika 17.2 Krvna obtočila med telesnim naporom. Prikazane sonekatere poglavitne količine, ki se pri telesnem naporuspreminjajo.% nasičenosti100806040200BAA HbB mioglobin20 40 60 80 100 120pO (mm Hg)2Slika 17.3 Disociacijsik krivulji hemoglobina (Hb) inmioglobina za kisik. Razlika med krivuljama kaže, da je prienakem parcialnem tlaku kisika (v širokem razponu pO 2 )mioglobin bolj nasičen s kisikom kot hemoglobin.Med naporom se zmanjšata nastajanje in tok seča. To povzročitazmanjšanje pretoka krvi skozi ledvice zaradi vazokonstrikcije(kar zmanjša glomerularno filtracijo, reabsorpcija v tubulusihpobere več filtrata, zato se zmanjša tok seča), kot tudineposredni učinek simpatične stimulacije na izločanje renina izledvic. Renin namreč sproži mehanizme (nastanek angiotenzinain izločanje aldosterona, glej poglavje ledvice), ki zadržujejo solin vodo v telesu. Zato, kljub obilni izgubi tekočine in soli spotenjem, normalno lahko vzdržujemo potreben volumen krvi.17.7 TERMOREGULACIJA MED MIŠIČNIMNAPOROMVelik del (75 - 80%) presnovne energije se v aktivni mišicisprosti v obliki toplote, namesto da bi se porabila za mišičnokontrakcijo. Zato naraste tako temperatura v mišicah kot tuditemperatura krvi, ki teče skoznje. Pri daljšem telesnem naporuse temperatura jedra lahko dvigne za nekaj stopinj (npr. rektalnatemperatura pri maratoncih dosega tudi 41°C). Kot smo žeugotovili v odstavku o uravnavanju delovanja krvnih obtočilmed naporom, je za povečanje pretoka skozi aktivne mišicesprva potrebna tudi izrazita vazokonstrikcija v koži. V nasprotjus tem je pri daljšem naporu za ohranjanje telesne temperaturepotrebno povečano oddajanje toplote in zato tudi povečan pretokskozi kožo (glej poglavje o uravnavanju telesne temperature).Poveča se potenje in izhlapevanje znoja. Učinkovitost oddajanjatoplote skozi kožo je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov(temperature, vlage). Včasih lahko povezava intenzivnegatelesnega napora z neugodnimi zunanjimi dejavniki za oddajanjetoplote pripelje do čezmernega segrevanja organizma in razvojat.i. toplotne kapi (glej poglavje Povečana telesna temperatura).17.8 TRENING IN UČINKI REDNE TELESNE VADBENi dolgo tega, kar je človeštvo krivilo prav telesni napor, ki jebil nujen za preživetje vsakega posameznika, za njegovo slabozdravje in počutje. Dandanes, ko je za velik del prebivalstva zaobstoj potrebno razmeroma malo izrazitih telesnih naporov in koza prenekatero zdravstveno težavo lahko pripišemo del vzrokovtelesni neaktivnosti, so postali zelo očitni in zaželeni koristniučinki rednega telesnega napora. Kakšni pa so učinki rednetelesne vadbe?Redni telesni napori ustrezne intenzivnosti vplivajo na delovanjecelotnega organizma. Učinki treninga se kopičijo in iz poskusovvemo, da je za povečano aerobno vzdržljivost potrebnih vsaj 2097