Bojni prapor obveščevalno-izvidniškemu bataljonu SV

Bojni prapor obveščevalnoizvidniškemubataljonu SVV sredo, 29. decembra, je v Vojašnici 26. oktobra na Vrhnikipotekala slovesnost, na kateri je načelnik GŠSV generalmajorLadislav Lipič podelil bojni prapor obveščevalno-izvidniškemubataljonu SV, ki mu poveljuje podpolkovnica Alenka Ermenc.Obveščevalno-izvidniški bataljon SV, ki je v svojo sestavo ta dansprejel tudi enoto za specialno delovanje in enoto za elektronskobojevanje, bo namenjen zbiranju, analiziranju ter posredovanjuvojaških obveščevalnih podatkov za potrebe SV na strateški inoperativni ravni.V spominDrago KarlRoškarič(1948–2005)Tako kot lahko iznenada udari le naravna ali druga nesreča, tako je nas,delavce izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj, presenetilo sporočilo,da našega sodelavca Draga Karla Roškariča ni več med nami.Njegova življenjska pot ga je pripeljala v naš kolektiv. Svoje delo jeopravljal zelo kakovostno in strokovno. Do sodelavcev je imel pozitivenodnos, poleg tega je vsem rad pomagal in svetoval.Tudi v prostem času je sodeloval v zvezi častnikov Slovenije v Lenartu vSlovenskih goricah. Med vojno za Slovenijo se je brez razmišljanja odzvalklicu domovine in se na svojem delovnem področju aktivno vključilv varovanje komaj razglašene samostojnosti slovenske države.Med njegovimi delovnimi nalogami je bila ena od najpomembnejšihpomoč sočloveku. Danes vemo, da je Drago sam potreboval veliko pomoči,saj je njegovo zdravje napadla zahrbtna bolezen. Vse, ki smo biliv njegovi bližini, je naučil, kako pogumno se mora človek boriti do koncapri premagovanju hude bolezni. Čeprav ni imel razloga za veselje,nas je pogosto presenečal s svojim optimizmom z zanj tako značilnimglobokim glasom, ki ga bomo pogrešali. Z Dragom smo izgubili tudidobrega prijatelja.Ostal nam boš v trajnem spominu.Sodelavci Uprave RS za zaščito in reševanje, izpostava PtujS p re m l j a m oObveščevalno-izvidniški bataljon bo poleg bataljona za zveze inbataljona za nadzor zračnega prostora deloval znotraj sil SV za podporopoveljevanja in kontrole, ki so namenjene zagotavljanju delovanjakomunikacijskih in informacijskih sistemov SV, podpirajo vodstvenepoveljniško-štabne procese, izvajajo nadzor in kontrolo zračnega prostorater obveščevalno oskrbujejo strateško in operativno-taktično ravenpoveljevanja. Bataljon je vključen v strukturo SV kot samostojna enotain je neposredno podrejen poveljniku Poveljstva sil SV. Lani je bilo vzpostavljenopoveljstvo obveščevalno-izvidniškega bataljona, ki se je začelopopolnjevati in pripravljati za sprejem enote za specialno delovanje inenote za elektronsko bojevanje. Letos bodo delno vzpostavljene začetnezmogljivosti bataljona, nadaljevalo pa se bo kadrovsko popolnjevanjepoveljstva, enote za elektronsko bojevanje, poveljniško-logistične četeter enote za specialno delovanje, ki bo poleg nalog globinskega izvidovanjaza potrebe SV še naprej opravljala nekatere naloge s področjaspecialnega bojnega delovanja. Do leta 2010, ko bo bataljon dosegeloperativne zmogljivosti za opravljanje nalog obveščevalne zagotovitve,se bodo oblikovale in popolnjevale tudi enota za globinsko izvidovanje,enota za pridobivanje in analizo obveščevalnih podatkov, enota za analizopodatkov in enota za psihološke operacije.MPV spominRomanu Mikši(1968–2005)Še je življenje.Še je skrito v globini srca.Zdaj joče, zdaj se smeje,Zdaj luč je,Zdaj tema.Toda to je življenje.Srečko KosovelV dneh, ko je v zraku veliko pričakovanje, ko so vezi v družini zelo močne,nam je verz kraškega poeta lahko popotnica. Onemeli ob novici,da te ne bo več med nami, da bo tvoja družina zaman čakala tvoj prihod… Mnogo prezgodaj si zapustil svoje drage, prijatelje in znance. Nemoremo sprejeti misli, da te ne bo več med nami, da ne bo več tvojegasmeha in neizmerne volje do dela.Roman je bil veteran vojne za Slovenijo. V Slovensko vojsko se je vključildecembra 1991. Kljub mladosti je svoje bogato znanje prenašal navojake nabornike in sodelavce v enotah Slovenske vojske. Kot častnikje začel v vodu stalne sestave na območnem štabu v Slovenski Bistrici,nadaljeval je z usposabljanjem vojakov v 710. učnem centru v SlovenskiBistrici in 1. bataljonu 72. brigade. Po reorganizacija SV je v Poveljstvuza doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje delal kot poveljnikoddelka za vzdrževanje v poveljniško-logističnem vodu vojašnice.Poznali smo ga kot poštenega in požrtvovalnega sodelavca, ki je bilvedno pripravljen sodelovati ter pomagati. Takšen bo ostal vedno znami v naših srcih in mislih. Pogrešali te bomo!Sodelavci iz poveljniško-logističnega voda Vojašnice ŠentvidS LOV E N S K A VO J S K A 7

KronikaS p re m l j a m oPostojna, 16. decemberV kulturnem domu v Postojni je potekala slovesnostob dnevu Šole za podčastnike in ob koncuusposabljanja 6. generacije tečaja za štabnepodčastnike. Šola za podčastnike je kot prvavojaška šola v samostojni Sloveniji začela delovatileta 1991. Do danes je program osnovnegavojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanjaza podčastnike v 20 generacijahkončalo več kot 1800 podčastnikov, tečaj zaštabne podčastnike v šestih generacijah 150podčastnikov in tečaj za vodne podčastnike vdveh generacijah 40 podčastnikov. Zbrane naprireditvi ob dnevu Šole za podčastnike so nagovorilinačelnik Šole za podčastnike polkovnikSrečko Lisjak, namestnik načelnika PDRIU polkovnikBranimir Furlan in župan občine PostojnaJernej Vrabič.Ljubljana, 19. decemberV vili Podrožnik sta minister za obrambo KarlErjavec in minister za notranje zadeve DragutinMate sprejela otroke in svojce padlih v vojni zaSlovenijo. Minister Erjavec je omenil pomenFoto: MPosamosvojitvene vojne za Slovenijo, v kateri smosi izbojevali tisto, o čemer so sanjali naši očetje indedje ter za kar so bili številni pripadniki Teritorialneobrambe, policije in drugi ljudje, torej domoljubi,pripravljeni žrtvovati življenje. »Osamosvojitvenavojna je pustila globok pečat v spominu vsehdržavljank in državljanov naše mlade države intudi otroci niste več otroci, temveč odrasli dekletain fantje, ki v srcu nosite boleče spomine na tisto,zdi se, davno zgodnje poletje pred skoraj petnajstimileti,« je dejal minister Erjavec. Ministra Erjavecin Mate sta obdarovala otroke, ob tem dogodkupa sta bila navzoča še predsednik Rdečega križaSlovenije prim. dr. Janez Remškar in generalnisekretar RKS Srečko Zajc.Ljubljana, 20. decemberMinister za obrambo Karl Erjavec in načelnik GŠSVgeneralmajor Ladislav Lipič sta na predprazničnemsrečanju sprejela pripadnice in pripadnikešportne enote SV. Poudarila sta pomembnostnjihovega dela kot promotorjev Slovenske vojske inSlovenije ter pohvalila njihove športne dosežke.Tacen, 22. decemberMinister za obrambo Karl Erjavec in minister za notranjezadeve Dragutin Mate sta v nekdanji srednjišoli Republiškega sekretariata za notranje zadevev Tacnu podelila priznanja Manevrske strukturenarodne zaščite pripadnikom policijske veteranskeorganizacije Sever ter nekaterim pripadnikom Slovenskevojske. Tako je bil zaokrožen niz slovesnostiob 15. obletnici Manevrske strukture, ki je imela vpripravah na osamosvojitev Slovenije zgodovinskovlogo. 150 policistom sta resorna ministra podelilaposebno plaketo in spominski znak 15. obletniceMSNZ.Ljubljana, 6. januarV avli MO je do 6. februarja na ogled razstavaRupnikova linija in Alpski zid. Avtor razstaveAleksander Jankovič Potočnik je leta 2004 izdaltudi knjigo z enakim naslovom. Razstavain knjiga nas predvsem z arhitekturnega vidikapopeljeta v čas utrjevanja rapalske meje medletoma 1932 in 1941. Na eni strani italijanskiobrambni sistem, imenovan Alpski zid, na drugipa starojugoslovanska Rupnikova obrambnalinija, ki nista bila nikdar uporabljena, sta svojevrstenarhitekturni fenomen, ki že desetletjakljubuje času.Ljubljana, 13. januarMinister za obrambo Karl Erjavec je na MOsprejel sekretarja Severnoatlantskega sveta indirektorja Natove delovne skupine za pripravoministrskih srečanj zveze Nato dr. Bernda A.Goetzeja. Sogovornika sta se pogovarjala opripravah na neformalno ministrsko srečanjeNata, ki bo potekalo v Sloveniji.Trst, 18. januarGeneralni direktor URSZR Bojan Žmavc in podpredsednikdeželne vlade Furlanije - Julijske krajineGianfranco Moretton sta podpisala osnovnobesedilo Protokola o čezmejnem sodelovanjumed URSZR ter civilno zaščito Furlanije - Julijskekrajine pri napovedovanju, preprečevanju in vzajemnipomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Spodpisom tega dokumenta je postavljena pravnapodlaga za že aktivno čezmejno sodelovanjepri zaščiti in reševanju. Namen protokolaje širiti in pospeševati čezmejno sodelovanje terzagotoviti takojšnjo čezmejno pomoč ob naravniali drugi nesreči.ChronicleTacen, 22nd DecemberIn the former Secondary School of the StateSecretariat for Internal Affairs, RS Minister ofDefence, Karl Erjavec, and RS Minister of the Interior,Dragutin Mate, presented the membersof Police Veterans Association Sever and someSAF servicemebers with certificates of distinctionof the National Defence Manouvre Structure(MSNZ), thus completing the last in the seriesof celebrations of the 15th anniversary of ManouvreStructure, which played a historical rolein the process of gaining the independence.150 Police Force members were presentedwith special decorations and commemorativetokens of the 15th anniversary of MSNZ.Ig, 9th JanuaryA one-week workshop for lecturers from thefield of protection against natural and otherdisasters, entitled »Train the Trainers«, took placeat the Education Centre for Civil Protection andDisaster Relief at Ig. The workshop was lead byDirector of the Disaster Management Centre, MikeEvans from the University of Bournemouth, GreatBritain. Slovenian instructors, who work in thesystem of protection against natural and otherdisasters learnt about the proinciples of andragogics,various methods and ways of teachingand acquired practical experience for teachingadults about the protection against natural andother disasters.Ljubljana, 13th JanuaryAt RS Ministry of Defence, RS Minister of Defence,Karl Erjavec, received Bernd A. Goetze Ph.D., Secretaryof the North Atlantic Council and Director ofthe NATO Ministerial Task Force, responsible forthe organisation of NATO ministerial meetings.Minister Erjavec and his guest spoke about thepreparations for the informal ministerial meetingof NATO, which will be taking place inSlovenia.Trieste, 18th JanuaryGeneral Director of RS Administration forProtection and Relief, Bojan Žmavc, and Vicepresidentof the regional government of Friuli- Venezia Giulia, Gianfranco Moretton, signedthe basic text of Protocol of cross-bordercooperation between RS Administration forCivil Protection and Disaster Relief and Friuli- Venezia Giulia Civil Protection for prediction,prevention and mutual help in case of naturaland other disaster. The signing of this documentrepresents a legal base for cross-bordercooperation, which is already taking place.The purpose of the Protocol is to extend andstrengthen the cross-border cooperation andensure immediate cross-border assistance incase of natural and other disaster.8 S LOV E N S K A VO J S K A

Pri slovenskihvojakih na KosovuI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aKonec lanskega leta smo obiskali Kosovo, kamor je novembra2005 na šestmesečno dolžnost v okviru mirovne operacije JointEnterprise odšlo 48 pripadnikov SV. 41 pripadnikov 20. MOTBiz Celja v Peći in njeni okolici patruljira, vzpostavlja premičnekontrolne točke, spremlja pripadnike manjšin in varuje kraje, kjerživi srbsko-črnogorska manjšina, ter pomembne verske objekte.Sedem pripadnikov je vključenih v štabno delo poveljstva večnacionalnebrigade Jugozahod (MNB SW) v Prizrenu, ki ji poveljujejovečnacionalne sile kopenske vojske (MLF). Večnacionalna brigadaJugozahod skupaj s 7000 vojaki iz trinajstih držav pokriva 42odstotkov ozemlja Kosova. Pripadniki SV delujejo še v poveljstvuKforja, nacionalnem podpornem elementu in Kforjevi mednarodnienoti vojaške policije v Prištini. SV, ki krepi svojo navzočnost naKosovu, prispeva v sile Kforja 94 pripadnikov.S LOV E N S K A VO J S K A 9

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aNaš obisk pri slovenskih vojakih na Kosovu smoizkoristili za to, da se z njimi in njihovimi italijanskimikolegi pogovorimo o tem, kaj delajo, pa tudi,kako živijo in preživljajo prosti čas, spoznamonjihovo delo na terenu ter v klepetu z domačinizačutimo utrip vsakdanjega življenja na Kosovu,in to v času, ko se bodo začela intenzivna pogajanjao prihodnji dokončni ureditvi statusa te pokrajine.Tamkajšnji prebivalci so slovenske vojakedobro sprejeli, predvsem zaradi profesionalnegaodnosa in delno tudi zaradi poznavanja jezika,navad in običajev, zlasti v srbskih predelih, karpriznavajo tudi italijanski gostitelji, ki so pripadnikeslovenskega voda sprejeli v svojo četo.Slovenski vojakipri ljudeh lepo sprejetiNajveč je avtomobilskih odpadov inbencinskih črpalkOd Skopja do Peći smo mimo Prištine prispeliv dobrih štirih urah. Takoj po prestopu državnemeje smo zagledali opustelo kosovsko pokrajino.Nekaj že pred leti opuščenih industrijskih obratovob cesti se ruši, opuščene, porušene in požganehiše, zapuščena polja in njive ob njih pa pričajoo eksodusu srbskega prebivalstva. Promet jeredek, le tu in tam nekaj avtomobilov, ki bi jihlahko našli le še v kakšnem muzeju, tovornjakovin avtobusov, ki vozijo redke potnike, poskakujepo luknjah, na katere že dolgo nihče ni vrgel nitilopate asfalta. Precej je tudi novogradenj, zelovelikih hiš, zgrajenih na hitro, s precej denarja inbrez urbanističnega načrta. V večini so v pritličjihtrgovine, tudi kitajske, avtomehanične delavnice,avtopralnice, menjalnice, finančne svetovalnicein podobno. Največ je avtomobilskih odpadovin najbrž ni države na svetu, ki bi imela tolikotovrstnih odpadov na število prebivalcev. Skorajna vsakem gričku gradijo nov družinski hotel, navsakem vogalu je banka, tudi v najbolj zakotnihuličicah so sodobna poslovna in stanovanjskaposlopja, ulice in parki so polni umazanije terodpadkov, med katerimi brskajo potepuški psi inmačke. Preseneča tudi veliko bencinskih črpalk,kjer so cene goriva za malenkost nižje kot v Sloveniji.Za liter neosvinčenega bencina boste moraliplačati 0,9 evra, kar je glede na slab ekonomskipoložaj ljudi zelo veliko. Kljub temu je avtomobilna Kosovu še vedno zelo priljubljeno prevoznosredstvo. Na cestah ne manjka starih avtomobilov,med njimi pa se najde tudi takšno vozilo, ki seS premičnimi kontrolnimi točkami odkrivajo tihotapljenje orožja, mamila in ukradene avtomobile.Delovni dan v bazi VillagioItalia se začne z jutranjimpostrojem pripadnikovslovenskega voda.10 S LOV E N S K A VO J S K A

ga ne bi sramovali niti v katerikoli drugi evropskiprestolnici. V prometu vlada kaos, ki je posledicadotrajanosti vozil, slabe cestne infrastrukture innizke prometne kulture voznikov, ki je pogostvzrok za prometne zastoje in veliko nesreč.Na Kosovu skoraj80 odstotkov ljudi brezposelnihNekaj kilometrov pred Prištino se je prometzgostil. V prestolnici je sicer čutiti tak utrip kot vdrugih evropskih mestih, gneča na cestah ob konicahje velika, trgovine in izložbe so polne blagatujih znamk, večinoma ponaredkov, med njimi paje tudi slovensko blago. Cene so v nekaterih trgovinahza kosovske ekonomske razmere zelo visoke.Sodeč po vrvežu na cestah in ulicah bi mislili,da tamkajšnji ljudje opravljajo celo dve službi,toda statistika pravi, da je na Kosovu od 70 do80 odstotkov ljudi brezposelnih. Plače so nizke,srečen pa je lahko vsak, ki ima službo. Povprečnaplača delavca je 350 evrov, državni uradnik pazasluži na mesec od 450 do 500 evrov. Mnogiposamezniki so si, da so se izognili težkemuekonomskemu položaju, poiskali zaposlitev vvojaških bazah, ki so za tamkajšnje razmere velikin zanesljiv vir dohodka. Delajo kot prodajalciv brezcarinskih prodajalnah, tako imenovanihPX-ih, kot kuharji in natakarji v bifejih, picerijahin restavracijah ali kot drugo pomožno osebje vDnevno poročanje pri poveljniku večnacionalnega bataljona Jugozahod v Dečanihbazah. Znano je, da ljudje na Kosovu večinomaživijo od tihotapljenja in nelegalnih poslov, ki jihobvladuje tamkajšnje podzemlje. Kosovo imanamreč pomembno vlogo v evropski tihotapskimreži z mamili, orožjem in belim blagom, saj tihotapljenjein prodaja ponaredkov potekata povsemjavno. Naslednja težava je elektrika, ki je ali je ni,tudi zato, ker jo plačuje zelo malo odjemalcev,vendar si kosovsko elektrogospodarstvo protinjim ne upa uvesti sankcij, saj bi te lahko državoprivedle še do hujše socialne krize.S premičnimi kontrolamiprometa v lov za tihotapciSlovenski vojaki iz 20. MOTB so nas prvi dan vbazi Villagio Italia v Peći sprejeli z veseljem. Tuditamkajšnji gostitelji Italijani so bili do nas zeloprijazni. Dobro poznajo novinarsko radovednost,zato so nas že ob prihodu opozorili na omejenofotografiranje v bazi. Ne glede na nekatereomejitve smo med našim obiskom spoznali delvsakodnevnega utripa v bazi. S slovenskimivojaki in njihovimi italijanskimi kolegi smo se šeisti večer odpravili na teren, kjer smo ob pomočikosovske civilne policije lahko spremljali njihovodelo na premičnih kontrolnih točkah v Peći innjeni okolici, kar je ena od vsakodnevnih nalogslovenskih pripadnikov. »Nelegalnega orožja jena Kosovu še vedno veliko, najdemo pa ga tudimed preiskavami avtomobilov,« je razložil edenod kosovnih civilnih policistov, ko smo ga vprašali,kako uspešni so pri zatiranju takšnih kaznivihdejanj. Namen premičnih kontrolnih točk, nakaterih sodeluje približno deset ljudi, je predvsemiskanje nelegalnega orožja in streliva ter pregleddokumentov o vozilu. »Tukajšnja civilna policijakontrolira vozila, dokumente in osebe, saj imavsa pooblastila, vojaki pa skrbimo za varovanje,«je razložil poveljnik slovenskega voda poročnikJernej Krajnc iz 20. MOTB. Patrulja kraj, kjerbo premična kontrolna točka, najprej zavaruje,opremi s svetlobno signalizacijo in vzpostavi vsenajnujnejše elemente. Poročnik Krajnc je pojasnil,da namenjajo zelo veliko pozornosti varnosti pripadnikov,zato morajo vojaki med pregledom vozila,voznika in sopotnikov obvezno nositi čelade,neprebojne jopiče in poln okvir streliva na orožju.Po približno dvajsetih minutah smo se s patruljopremaknili na novo lokacijo, kjer so spet postavilipremično kontrolno točko, saj se prestopniki medseboj hitro obveščajo o tem, kje jih čaka kontrolaprometa. Tako zagotavljajo stalen pregled naobmočju odgovornosti in s svojo navzočnostjoovirajo prosto delovanje kriminalnih tolp, ki seukvarjajo s tihotapljenjem orožja, mamil, belegablaga in v tujini ukradenih dragih avtomobilov.Poročnik Krajnc je še dodal, da med dosedanjimipregledi vozil in ljudi še niso doživeli izzivanjaoziroma kakršnihkoli incidentov.Italijani pohvalilidelo slovenskih vojakovNaslednji dan smo začeli s slovesnim jutranjimpostrojem, ko se je ob dvigu zastave iz zvočnikovv bazi zaslišala slovenska himna. Villagio Italiaje lepo urejena italijanska baza z zabojniki in obdanaz več kilometri varnostne ograje iz bodečežice, v njej pa so poleg italijanskih nastanjeni tudislovenski vojaki. V bazi ima svoj sedež poveljstvonamenskih sil Aquila (TF Aquila), ki jim poveljujepolkovnik Ornello Baron. TF Aquila, ki pokriva1856 kvadratnih kilometrov Kosova, skupaj s šeštirimi poveljstvi namenskih sil sestavlja bojnojedro večnacionalne brigade Jugozahod, ki je enaod štirih brigad v sestavi Kforja. Poveljnik TF Aquilapolkovnik Baron je ob našem obisku pojasnil, daI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 11

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j abodo v prihodnosti spremembe v strukturi namenskih sil, saj se bo njihovoštevilo z dosedanjih pet zmanjšalo na dve. Znotraj TF Aquila delujeta večnacionalnabataljona in poveljniško-logistična četa. Večnacionalni bataljonSeverovzhod s sedežem v Goraždevacu ima tri pehotne čete, dve italijanskiin eno romunsko, ter oklepno četo, ki jo vodijo Italijani. Večnacionalni bataljonJugozahod v Dečanih ima v svoji sestavi pet pehotnih čet. Poveljnik italijanskealpske čete, znotraj katere deluje slovenski vod, stotnik Fulvio Menegazzo jepoudaril, da je dobro sodelovanje s slovenskimi vojaki na misiji tudi rezultatvečletnega skupnega dela na vojaških vajah MLF, ki potekajo vsako leto. »Odkarso slovenski pripadniki od italijanskih kolegov prevzeli varovanje enklaveBjelo polje, je moje delo precej lažje, saj se slovenski vojaki zaradi poznavanjajezika laže sporazumevajo z domačini, italijanski vojaki pa so za to potrebovaliprevajalce,« je še dodal stotnik Menegazzo. V zadnjih šestih mesecih so pripadnikiTF Aquila prevozili več kot milijon kilometrov, opravili več kot 2800 motoriziranihpatrulj, 1700 premičnih kontrolnih točk, pregledali skoraj 100.000ljudi in 50.000 vozil, opravili 170 spremstev in 76 zasegov orožja. PolkovnikBaron je posebej pohvalil delo slovenskih vojakov, ki so dobro usposobljeni,motivirani, opremljeni in profesionalni, poleg tega so jih odlično sprejeli takosrbski kot tudi albanski prebivalci. Januarja se bo TF Aquila pridružila še madžarskačeta, ki bo opravljala podobne naloge kot slovenski vod.Za delo v operativnem centru nujno znanje tujega jezikaPred odhodom na teren s slovensko patruljo smo se ustavili še v operativnemcentru slovenskega voda, ki je nekakšno komunikacijsko stičiščedela na misiji. Tu uskljajujejo in usmerjajo vse tekoče aktivnosti patrulj inzbirajo informacije s terena. Poleg posadke v operativnem centru, ki opravlja24-urno dežurstvo, sta tu še častnik in podčastnik za povezavo s slovenskimvodom in nadrejenimi poveljstvi. Vlogo častnika za povezavo v slovenskemvodu opravlja nadporočnik Jure Krejač, ki skupaj s podčastnikom za povezavoskrbi za koordinacijo in povezavo med slovenskim vodom in večnacionalnimbataljonom Jugozahod ter TF Aquila. »Najina najpomembnejša nalogaje, da vse informacije, ki jih pripadniki dobijo na terenu, čim hitreje in čim boljSrednjeveški pravoslavni samostan v Dečanih sodi med varovaneobjekte.Z rednimi patruljami po terenunadzirajo stanje in zbirajo informacijepri lokalnem prebivalstvu.12 S LOV E N S K A VO J S K A

točno sporočiva v nadrejeno poveljstvo. Sva takorekoč vezni člen med poveljstvom slovenskegavoda, večnacionalnega bataljona Jugozahodin TF Aquila,« je še razložil nadporočnik Krejač.Dodal je, da poleg teh nalog sodelujeta tudi prinačrtovanju dela v enoti, kadar je poveljnik voda zvojaki na terenu. Njuna redna naloga je udeležbana dnevnih poročanjih pri poveljniku mednarodnegabataljona Jugozahod v Dečanih in enkratna teden pri poveljniku TF Aquila v bazi VillagioItalia. Za to delo morata dobro znati tuji jezik, sajvsa poročanja potekajo v angleščini.Ob izhodu iz baze obvezni čelada,neprebojni jopič in poln okvirZ eno od naših patrulj smo se z vozili puch odpravilina teren, saj slovenski vojaki tudi patruljirajo,s čimer opravljajo stalen pregled naddogajanjem na območju odgovornosti. Polegštirih puchov uporabljajo tudi valuk in štirihummerje. »Na Kosovu ni zaželeno vznemirjatiprebivalcev z oklepljenimi vozili in prikazovativojaške sile, če to ni nujno,« je pojasnil poročnikKrajnc in dodal, da so ob vsakem izstopu iz bazeobvezni čelada, neprebojni jopič in poln okvir naorožju. »Patruljiranje obsega tudi stike z lokalnimprebivalstvom. Tako tudi bolje spoznavamoljudi, se seznanjamo z njihovimi vsakdanjimitežavami in spremljamo dogajanje v teh predelih,«je povedala vojakinja Katja Ivančič iz20. MOTB, ki je prvič na dolžnosti v tujini. Dodalaje še, da ji je delo na misiji všeč, saj lahko vsepostopke in naloge, za katere so se urili in usposabljaliv Sloveniji, tu tudi preizkusijo. Med patruljiranjempo Peći in njeni okolici smo se ustavili tudiv srbski enklavi Bjelo polje, ki jo stražijo pripadnikislovenskega voda. Vojak Gregor Gračnar iz 20.MOTB, ki je bil tisti dan na dolžnosti, je povedal, daopravljajo naloge na stražarskih mestih v petih izmenahna dan po eden ali dva pripadnika SV. »Toni klasična straža, temveč kombinacija straže inpatruljiranja, ki je namenjena tudi zbiranju informacijmed lokalnimi prebivalci,« je razložil vojakPolkovnikOrnello BaronPodpolkovnikSimone GiannuzziGračnar, ki je z udeležbo na misiji zadovoljen in bijo z veseljem podaljšal za šest mesecev. Kosovonamreč velja za etično zelo mešano ozemlje, sajmed približno dvema milijonoma prebivalcev živikar osem etičnih skupin. 90 odstotkov je kosovskihAlbancev, osem odstotkov Srbov, preostalidel pa sestavljajo druge etične skupnosti.ga, ko je s sovaščani obnavljal ostrešje vaškepravoslavne cerkve, ki je bila poškodovana medetičnimi nemiri. Je brez službe kot večina drugih,čeprav si želi, da bi nekoč le našel zaposlitev,s katero bi se laže preživljal. Upa, da se bodoljudje vrnili na svoje domove in da se to, kar se jezgodilo, ne bo nikoli več ponovilo. Upanja v boljšoprihodnost ni izgubil niti starejši vaščan VukmanArsenijević, ki se je s solzami v očeh spomnil dne,ko se je s sinom pred skoraj tremi leti vrnil na svojdom. Povedal je, da se s slovenskimi vojaki odličljav enklavi Bjelo polje pričajo o tem, da je tu šenedavno potekala vojna, zaradi katere je življenjev vasi povsem zamrlo. Od skoraj 70 hiš, kolikor jihje bilo nekoč naseljenih, jih je danes ostalo le šesedem, saj so številni tu živeči srbski in črnogorskiprebivalci med etičnimi nemiri množično zbežalis Kosova in kot begunci našli začasno prebivališčepri sorodnikih v Srbiji ali drugje, je razložildomačin iz Bjelega polja Rajko Savić. Zmotili smoPoročnikJernej KrajncNadporočnikJure KrejačUpanje v boljšo prihodnostše vedno obstajaPorušene in požgane hiše ter prestreljena proče-no razume, saj večina dobro zna srbsko,in dodal: »Odkar stražijo vas, se počutimbolj varnega.« Da je proces vračanja srbskihizseljencev na Kosovo še vedno v zelo občutljivifazi, je potrdil tudi poveljnik mednarodnega bataljonaJugozahod podpolkovnik Simone Giannuzzi,s katerim smo se srečali na sedežu bataljonav Dečanih. »Slovenski vod opravlja naloge na zelopomembnem in občutljivem območju, saj je ponovnanaselitev enklaveBjelo polje ključnegapomena za nadaljnjevračanje manjšine naKosovo,« je še dopolnilpodpolkovnik Giannuzzi.Pripadniki bataljonazagotavljajo tudi stražoin varovanje dvehpomembnih verskihStotnikFulvio Menegazzoobjektov, in sicer samostanav Peći in samostanav Dečanih, ki juje UNESCO uvrstil naI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 13

Brigadni generalClaudio MoraPodpolkovnikIvan Zorepodlagi dogovorov pri lokalnih dobaviteljih, delsredstev pa dobavljajo iz Slovenije. V slovenskemNPE dela 11 pripadnikov, ki skrbijo za vzdrževanjevozil, dobavo rezervnih delov, oskrbovanje sstrelivom, za administracijo, finance, transportsredstev ob prihodu na misijo in ob odhodu z njeter za celostno skrb za pripadnike SV, ki delajo naKosovu. V isti bazi ima sedež tudi slovenski vodvojaške policije, ki je pridodan poveljstvu Kforja inskrbi za nadzor ter kontrolo prometa vozil Kforjana Kosovu, saj so zaradi nizke prometne kultureprometne nesreče zelo pogosta spremljajočanevarnost terenskega dela na misijah. Tretji kontingentvojaške policije na Kosovu, ki je nalogeprevzel oktobra lani, sestavlja 23 pripadnikov inVojakinjaKatja IvančičVojakGregor Gračnarčastnik, ki skrbi za povezavo z nadrejenim poveljstvom.Večina pripadnikov voda VP prihaja iz2. čete 17. bataljona VP. Slovenski vojaški policistiopravljajo klasične vojaškopolicijske naloge, naprimer nadzor in kontrolo prometa vozil Kforja,spremstvo težkih transportov ter vojaških in humanitarnihkonvojev na Kosovu. Kot je pojasnil poveljnikslovenskega voda VP nadporočnik TomažKurdija, se naloge, ki jih opravljajo na Kosovu,ne razlikujejo bistveno od tistih v Sloveniji, razentega, da jih izvajajo v mednarodnem okolju, zakar morajo znati angleško. »Delujemo zgolj preventivno.Kaznovalne politike nimamo, temveč omorebitnem prekršku napišemo poročilo in gaposredujemo vodji nacionalnega kontingenta.Najpogostejši prekršek, ki ga ugotavljamo pri kontrolahprometa, je prekoračitev hitrosti,« je dopolnilnadporočnik Kurdija. Delo slovenskih vojaškihpolicistov na terenu poteka v obliki patrulj skladnos tedenskimi načrti in dnevnimi povelji. Patruljenadzirajo promet vozil Kforja po civilnih prometnihpredpisih in predpisih Kforja ter vzdržujejo stalnozvezo z dežurnim v operativnem centru v bazi, kjerpoteka 24-urno dežurstvo. Skladno z dogovorjenimitermini morajo v operativni center poročati,kje so in kaj delajo. Na terenu imajo ponavadi dvepatrulji, v katerih so po trije pripadniki z vozilomNadporočnikAleš VovkNadporočnikTomaž Kurdijapuch, dve patrulji pa sta v stalni pripravljenosti vbazi za morebitne izredne razmere.Leto spremembin pomembnih odločitevV prihodnosti bodo sprejete pomembne odločitveo prihodnjem statusu Kosova, zato obstajajotudi možnosti za vnovične nemire in množičnedemonstracije. Tako so se pred dvema letomazgodili najhujši dogodki po letu 1999, ki so po večkot petih letih mednarodne uprave na Kosovu zamajalitemelje mednarodnega mirovnega procesa.Kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti,da umiri razmere in vzpostavi večetično Kosovo,so vsi njeni dosedanji poskusi postali vprašljivi.Občasni krvavi incidenti so jasen dokaz, da serazmere v pokrajini izboljšujejo počasi in da lahkovsaka najmanjša napetost v trenutku prerastev oborožen spopad večjih razsežnosti ter vrnemirovni proces na začetek. Kosovo se namrečuvršča med najbolj nestabilna in krizna območjav Evropi. Tako bo, dokler posebni odposlanecZdruženih narodov za pogajanja o prihodnjemstatusu Kosova Finec Marti Ahtisaari ob soglasjuPrištine in Beograda ne bo našel ustrezne rešitvekosovskega vprašanja.Marko PišlarI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aSAF Servicemembers in KosovoAt the end of last year we visited Kosovo, where in November 2005, 48 SAF servicemembers were deployedto serve six months within the framework of the Joint Enterprise peace support operation. 4120th SAF Motorised Battalion servicemembers from Celje, who are stationed in Peć, carry out variousduties – patrolling, establishing mobile control points, escorting minority members, safeguardingthe areas with Serbian – Montenegrin inhabitants and important religious buildings. Seven SAF sevicemembersparticipate in staff duties in the Multinational Brigade Southwest command in Prizren,which is subordinated to Multinational Land Force. SAF servicemebers also carry out their duties inKFOR command, National Support Element and KFOR International Military Police Unit in Priština. TheSAF have been strengthening their presence in Kosovo, deploying altogether 94 servicemembers tothe forces of KFOR. Visiting our servicemembers in Kosovo was an opportunity to discuss how Slovenianservicemembers and their Italian counterparts live and work, see how they spend their free time,how they carry out their duties and at the same time get a taste of everyday life in Kosovo.S LOV E N S K A VO J S K A 15

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aMinometniki podprli naskokmotoriziranega vodaSredi decembra 2005 so na osrednjem vojaškem vadišču na Počku pripadnikiminometne čete (MMČ) 10. MOTB izvajali ognjeno pripravo motoriziranemuvodu ob naskoku. To je bilo le eno od serije streljanj, saj je teh več,odkar je 10. MOTB v operativnem ciklu usposabljanja. Pred kratkim sominometniki z minometi 120 mm MN-9 izraelske izdelave prvič streljali ssvetilnimi minami in minami z bližinskim vžigalnikom, s čimer so preveriliusposobljenost in uspešno končali vodno usposabljanje, je povedalpoveljnik MMČ nadporočnik Boštjan Novak.Prvič preizkusili svetilne mine PM 480Minometna četa 10. MOTB je razdeljena na dvadela, in sicer na ognjeni vod, ki ga sestavlja osemposadk z minometi, in na poveljniški vod. Ta imav sestavi računski oddelek, ki je na ognjenempoložaju ali opazovalnici, in izvidniški oddelek, kiopravlja naloge na opazovalnici. Izvidniški oddelekopazuje in določa cilje, saj je na takem mestu, davidi cilje, ne vidijo pa ga posadke minometov. Koizvidniški oddelek določi cilje in sporoči koordinateračunskemu oddelku, ta koordinate ciljev spremeniv strelne elemente. »Tokrat so minometi ognjenapriprava motoriziranemu vodu, ki izvaja naskok ins tem končuje vodno usposabljanje. Poleg tega16 S LOV E N S K A VO J S K Asmo začeli delati tudi na novnačin, in sicer tako, da smo našeizvidnike pridodali pehotnemuvodu. Ti izvidniki, ki so ob poveljnikupehotnega voda, izdajo povelje za začetekstreljanja na cilj, ki ga določi poveljnikpehotnega voda. Motorizirani vod je približno 700metrov od cilja, na katerega padajo mine, kar jedovolj velika varnostna razdalja,« je razložil nadporočnikNovak.10. MOTB je v operativnem ciklu usposabljanja,zato se je tempo urjenj povečal, je dejal nadporočnikNovak in dodal, da so od septembra lanidva tedna na mesec na terenu. Minometno vodnousposabljanjeso končali z nočnimstreljanjem s svetilnimi minami PM 480 in minamiPM 114P, ki imajo bližinski vžigalnik. Streljanje stemi minami so v Slovenski vojski izvajali prvič.Mina z bližinskim vžigalnikom eksplodira v zraku,

svetilna pa se uporablja ponoči za osvetljevanje.Padalo mine se odpre približno na 800 metrih.Višino, na kateri se odpre padalo, lahko nastavijo.Mina nato pada deset metrov na sekundo. Časosvetljevanja je od 60 do 80 sekund in osvetljujedva krat dva kilometra. V tem času izvidniki naopazovalnici lahko opazijo položaje ciljev in jihsporočijo na ognjeni položaj. »Poveljnik 10. MOTBje vajo, na kateri smo preverili našo usposobljenostin streljali z drugačnima vrstama min kot običajno,ocenil kot odlično, kar je spodbuda za naše nadaljnjedelo in usposabljanje,« je dejal nadporočnikNovak.Natančno delo v računskem oddelkuV minometni četi je 80 pripadnikov, in sicer je vpoveljstvu čete osem, v poveljniškem vodu 20 inv ognjenem vodu 52 pripadnikov. Na tokratnemstreljanju so bili navzoči tri posadke, računski oddelekin izvidniki, nekaj pripadnikov pa se je usposabljalov Avstriji. Uporabili so tri vrste min, in sicertrenutne mine, mine z bližinskim vžigalnikom terdimne mine. Streljali so z izraelskimi minometi 120mm MN-9, ki imajo največji doseg 7200 metrov inmaksimalno hitrost streljanja 16 min na minuto. Izvidniškioddelek je najprej določil cilje in na ognjenipoložaj sporočil koordinate cilja. V računskem oddelkuso računarji in planšetisti. Prvi preračunavajoelemente, planšetisti pa jih preverjajo tako, da jihnarišejo. Vojakinja Mateja Rajterič, ki opravlja deloračunarja, je povedala, da ji izvidniki sporočijo enood dveh vrst koordinat, in sicer pravokotne koordinatecilja ali polarne. »Razlika je v tem, damoram pri polarnih koordinatah te najprejpreračunati v pravokotne koordinatein na podlagi tega lahko izračunamkotomerindaljinar.Tosta strelnaelementa,ki ju nastavijona minometuza streljanje.Če delamo šes planšeto, torejorodjem, na kateremnarišemo cilj, te ciljetudi prostorsko vidimo.Strelne elementeje treba čim hitrejeizračunati, med seboj pa setudi preverjamo. Vedno se moraizračun ujemati z razmerami, ki jih jenarisal planšetist,sicer strelnih elementov ne moremo sporočiti naprej.Risanje tako pomeni dodaten nadzor.« Strelneelemente nato iz računskega oddelka sporočijostarešini ognjenega položaja. To je namestnik poveljnikačete ali poveljnik voda, ki je na ognjenempoložaju. »Najprej se opravi korektura, kar pomeniodpravljanje popravkov zaradi vetra, odstopanjatemperature smodnika od tabličnih vrednosti inpodobno. Tokrat streljamo na cilje, oddaljene 3500metrov. Mina ob tem leti od 2800 do 2900 metrovv zrak, zato je treba upoštevati določene popravke.Po končani korekturi sledi skupinsko streljanje. Koopravimo korekturo, je zelo malo verjetnosti, dacilja ne bi zadeli. Vse mine, ki padejo 100 metrovod cilja, se upoštevajo kot zadetek, vendar nikolinobena mina z enakimi strelnimi elementi ne padePo končanem streljanjuposadka pospravi minometein se pripravi za premik.na isti kraj prav zaradi vremenskih razmer,« je pojasnilporočnik Dejan Šibilja, namestnik poveljnikačete. Starešina ognjenega položaja sporoči strelneelemente vsaki posadki posebej.Tokrat uspešno izstrelili 70 minOgnjeni vod MMČ je sestavljen iz osmih minometnihposadk, vsaka pa ima eno orožje. V posadki sopoveljnik oddelka, namerilec, pomočnik namerilca,prinašalec 1, prinašalec 2 in voznik. Vodnik MarioDesnica je poveljnik oddelka in skrbi za nadzor pravilnein natančne nastavitve strelnih elementov nanamerilni napravi minometa. Hkrati daje oddelkupovelja za režime ognja, nadzira usmerjanje orožja,skrbi za brezhibnost minometa in tako naprej.»Namestnik poveljnika čete oziroma poveljnik vodapoveljuje posadki minometa posebej kotomer indaljinar, te elemente si zapišem, povem naprej namerilcu,ki jih nastavi na namerilni napravi, sam pajih potem preverim.« Še pred tem podajalec 2 prinesemino do podajalca 1, ta jo prevzame in prinesedo pomočnika namerilca. Mino nastavi na ustjecevi minometa in jo na povelje »OGENJ!« spusti vcev minometa. Namerilec in njegov pomočnik statik ob minometu, poveljnik oddelka je nekaj metrovstran, podajalec 1 deset metov od orožja, podajalecdva pa je pri minah. Pred vsakim streljanjemmine pregleda pirotehnik na terenu pred streljanjem.»V mesecu dni smo opravili sedem streljanj,tako da je vsak pripadnik z minometom streljal vsajštiri- ali petkrat. Tokrat smo izstrelili 70 min, kar pomeniod 20 do 25 min z vsakim orožjem,« je dodalvodnik Desnica. Desetnik Andrej Bastl opravlja delonamerilca in je povedal, da po vsakem končanemstreljanju na posamezni cilj orožje usmerjajo vosnovno smer, ki je označena s piketi. Vsako orožjese usmerja po dveh piketih, torej kovinskih palicah,I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 17

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aVojakinjaMateja RajteričVodnikMario DesnicaDesetnikAndrej BastlVojakSandi MercVojakIgnac MutecVojakJanez HojnikV računskem oddelku na podlagi podatkov iz opazovalnice koordinateciljev spremenijo v strelne elemente.ki sta postavljeni ena za drugo in določata orožju osnovno smer. »Pri delu vminometni četi, posebej na streljanjih, je najpomembnejša natančnost. Delomed izvidniki, računarji in nami, ki streljamo, je povezano in če se nekdo v verigizmoti, ne zadenemo cilja. Štiri leta sem v MMČ in delo mi pomeni izziv, posebejpomembno pa je, da se med seboj dobro razumemo.« Vojak Sandi Mercje pomočnik namerilca in tri leta dela v MMČ. »Zagotovo je najbolj zanimivostreljanje. Delo moramo vsi opravljati natančno, vendar menim, da se napakanajlažje zgodi pri namerilcu. Če bi na orožju nepravilno nastavil daljinar ali kotomerin če bi njuno vrednost zgrešil za tisočinko, ta napaka na 3000 metrovpomeni tri metre razlike. Glede na to, da se zdaj usposabljamo v ciklih, bomošli na koncu najbrž na misijo, najverjetneje na Kosovo, v Bosni in Hercegovinipa sem že bil.« Vojak Ignac Mutec je prinašalec 1. »Od podajalca 2 sprejmemmino in jo prinesem do pomočnika namerilca. Sem nekoliko stran od orožja,zato opazujem minomet, ali se dogaja kaj nepredvidljivega, na primer, da bi secev premaknila iz predvidene lege. O tem opozorim poveljnika oddelka, ki, če jetreba, prekine streljanje. Mislim, da je najboljša funkcija v oddelku pomočnik namerilca,saj spušča mine v orožje, kar je poseben občutek.« Vojak Janez Hojnikopravlja delo podajalca 2. »Delo v minometni četi mi je bilo všeč že, ko sem bilnabornik, vendar ko sem vstopil v SV kot profesionalni vojak, sem najprej želeldelati v 18. BRKBO, zdaj pa sem tudi tu zelo zadovoljen. Zagotovo je streljanje zminometi drugačno kot na primer s puško, saj je že mina težka 13 kilogramovin ima več kot dva kilograma eksploziva. Delo je zanimivo in polno adrenalina,ko streljamo.«Valerija Šket JarmFoto: Marko PišlarPosadka pred streljanjem uredi ognjeni položaj in pripravi orožje.In the middle of December 2005, the servicemembers of the 10th SAFMotorised Battalion (MOTB) Mortar Company carried out the preparationsfor fire support of motorised battalion during attack at the central SAFtraining ground Poček. This was just one in a series of firing practises,whose number has increased since the 10th SAF MOTB is currently goingthrough the operative cycle of their training. Servicemembers of the MortarCompany have recently practised firing flares and short-distance-fusemines with their 120 mm MN-9 of Israeli manufacture, thus testing theirpreparedness and successfully completing platoon training.18 S LOV E N S K A VO J S K A

Š p o r t v v o j s k iBiatlonski upi predtorinskimi olimpijskimi igramiTekme za svetovni pokal v biatlonupotekajo po programu v različnihdržavah. Že na prvi tekmi je bila TadejaBrankovič druga. Dekleta so v štafetidosegla v Ruhpoldingu tretje mesto,prej pa so bila dvakrat četrta. Vrhunecsezone bodo zimske olimpijske igre, kibodo od 10. do 26. februarja potekalev Italiji, z našimi biatlonci pa smo sepogovarjali na pripravah na Pokljukitudi o njihovih pričakovanjih na tem najpomembnejšemtekmovanju.S LOV E N S K A VO J S K A 19

Š p o r t v v o j s k iZačetki biatlona v prejšnjem stoletjuTekmovanje v biatlonu se je na olimpijskih igrahzačelo v tridesetih letih prejšnjega stoletja, odleta 1964 pa je uradna disciplina olimpijskihiger. Večji razvoj je biatlon doživel po letu 1978,ko so zamenjali velikokalibrske puške z malokalibrskimiin določili krajša strelišča, tako daso lahko tekmovanja organizirali v več državah.Osnovna in najstarejša disciplina je posamično,pri kateri tekmovalci tečejo na daljših razdaljah,in sicer moški na 20 kilometrov ter ženske na 15kilometrov, tekmovalec pa dobi za vsak zgrešenstrel minuto pribitka. Novejše discipline so sprinti,pri katerih se strelja dvakrat. Za zgrešene strelemorajo tekmovalci teči kazenske kroge, dolge150 metrov. Novejši so tudi zasledovanje in skupinskistarti, ki so najbolj zanimivi za gledalce tertelevizijske prenose. Na zasledovalnih tekmah60 najboljših tekmovalcev starta glede na zaostanekiz sprinterske tekme prejšnjega dne, naskupinskem startu pa skupaj začne tekmo 30najboljših glede na točke svetovnega pokala.Biatlonci tekmujejo tudi v štafetah in mešanihštafetah, in sicer po štirje iz ene države, pri čemerje start skupinski. Biatlon je eden najbolj razširjenihzimskih športov, saj na svetovnih pokalih inprvenstvih tekmujejo tekmovalci tudi iz več kot 30držav, kar je primerljivo s tekmovanji v alpskemsmučanju.Največ biatloncev je zaposlenih v SVV slovenski biatlonski reprezentanci A so JanezMarič, Matjaž Poklukar in Janez Ožbolt ter TadejaBrankovič, Andreja Mali, Andreja Koblar, LucijaLarisi, Dijana Grudiček in Teja Gregorin. V reprezentanciB so Jože Poklukar, Danilo Kodela inMartin Ponikvar. Običajno so biatlonci zaposleniv vojskah, tako da je tudi večina slovenskih reprezentantovzaposlena v Slovenski vojski, in sicervsi moški iz reprezentance A in Jože Poklukar izreprezentance B ter Klemen Bauer, ki tekmuje vmladinski reprezentanci, od žensk pa v SV nistazaposleni le Dijana Grudiček in Teja Gregorin. VSV sta zaposlena tudi trenerja Uroš Velepec inSašo Grajf, nekdanja biatlonska reprezentanta.Sezona tekmovanj je na vrhuncu. To pomeni, daimajo tekmovalci tudi do tri tekme na teden, vsakteden pa se selijo na različne lokacije. V letošnjisezoni bodo vrhunec zimske olimpijske igre, kibodo potekale v italijanskem Torinu od 10. do26. februarja, v zimskih disciplinah pa bodo nastopilitekmovalci iz 85 držav. Biatlonci, in siceriz vsake države največ pet, bodo tekmovali vvseh olimpijskih disciplinah, torej individualno,zasledovalno v sprintu, štafeti in skupinskemstartu. »V letošnji sezoni smo z ženskim delomreprezentance zelo zadovoljni, še posebno s TadejoBrankovič, ki je dosegla srebrno kolajno žena prvi tekmi za svetovni pokal, prav tako je bilauspešna ženska štafeta, ki je bila enkrat tretja indvakrat četrta. Dekleta imajo tako potrjeno normoza nastop na olimpijskih igrah. Od fantov največpričakujemo od Janeza Mariča, ki je dobro začelna prvi tekmi, potem je imel nekaj težav z zdravjemin streljanjem, je pa v dobri formi, tako da je levprašanje časa, kdaj mu bo uspelo doseči doberrezultat. Drugi fantje nekoliko zaostajajo. Naš ciljna olimpijskih igrah je ena uvrstitev posameznoin ženska štafeta med prvih šest. To so visokicilji, vendar uresničljivi, in si jih želimo doseči,« jepovedal vodja vojaških smučarskih reprezentancin v okviru Smučarske zveze Slovenije direktorbiatlonskih reprezentanc Jure Velepec.Pričakovanja pred vrhuncem sezoneNa pripravah na Pokljuki smo obiskali biatlonskoreprezentanco in govorili s Tadejo Brankovič,Andrejo Koblar, Janezom Maričem ter MatjažemPoklukarjem. Vsi štirje so začeli s tekom nasmučeh, potem pa so se odločili za biatlon. »Leta1993 sem začela trenirati tek na smučeh, po dvehletih pa sem prestopila med biatlonce, kamor some povabili. Odločitev je bila zelo težka, vendar jene obžalujem. Biatlon je postal način mojega življenjain tudi moja služba,« je dejala Tadeja Brankovič,ki je najboljše uvrstitve dosegla lani, in sicerdrugo in tretje mesto v sprintu ter tretje mesto vženski štafeti. Tudi letos je na prvi tekmi svetovnegapokala dosegla drugo mesto. »Mislim, da semže nekaj let čakala stopničke, vendar se ni izšlo. Vteku sem bila zelo dobra, ni pa mi šlo v streljanju,tako da sem največji preboj dosegla s tem, da semi je uspelo skoncentrirati in psihično pripraviti,da sem tudi zelo dobro streljala. Posebej semvesela kolajne v tej sezoni, saj se še bolj zavedam,koliko truda sem vložila v uspeh. Sprint je za zdajmoja najboljša disciplina, verjetno tudi zato, ker jeproga krajša in je manj streljanja, pri čemer semJure VelepecTadeja Brankovič2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

še vedno nekoliko slabša.« Andreja Koblar je med starejšimi tekmovalkami vreprezentanci in ima, če primerjamo rezultate vseh reprezentantk, najboljšeuvrstitve, saj je na stopničkah stala devetkrat, od tega trikrat na zmagovalni.»Vse uvrstitve med najboljše tri mi veliko pomenijo in tudi s petim mestomna olimpijskih igrah sem zadovoljna, čeprav so tam pomembne le kolajne.Med tretjim in četrtim mestom je sicer majhna razlika po času, toda velika zazgodovino.« Janez Marič od leta 1998 tekmuje v biatlonu, njegovi najboljšisezoni pa sta bili 2002/2003 in 2003/2004. »Lansko sezono sem imelzdravstvene težave, tako da letos upam, da bo bolje. Treningi so bili dobri, lepri streljanju imam občasne težave, vendar upam, da jih bom rešil. Največkratsem dober rezultat dosegel v sprintu, saj nisem najboljši in najhitrejši strelec.Streljanje je obremenjujoče, ker si na tekmi pod pritiskom, poleg tega je precejadrenalina. Tudi če treniramo veliko, je na tekmah še vedno drugače, včasihtudi nimaš najboljšega dne. Nerad napovedujem rezultate. Kot vsak si tudisam želim najboljše. Za olimpijske igre upam, da bom čim boljši, vendar sotam pomembne le kolajne.« Že 18 let trenira biatlon Matjaž Poklukar, enkrat vkarieri pa je bil tretji, med prve tri se je uvrstil tudi s štafeto. »Če mi bo uspelodoseči normo, bodo to prve olimpijske igre, na katerih bi sodeloval. Do zdajsem bil vedno, ko so bile kvalifikacije, neuspešen, zato je izziv, da bi dosegelnormo za olimpijske igre. Mislim, da bom leto ali dve še vztrajal v biatlonu, sajimam zdaj družino in ne želim biti več toliko odstoten od doma. Tudi kot trenerali serviser ne bom delal, veselilo pa bi me delo v Slovenski vojski.«Andreja Koblar ima dve leti starega sina Tjuša. »Po porodniškem dopustusem se težko vrnila, saj nisem želela pustiti otroka doma. Z njim se želimukvarjati in izkoristiti vsak trenutek. Tako zdaj, ko pridem domov, ne morempočivati in nabirati energije. Sicer mi ni težko usklajevati vseh obveznosti, sajmi pomagajo moji in moževi starši. Trenutno sem razočarana nad začetkomletošnje sezone, saj sem mislila, da bom boljša, ker so bili treningi zelo dobri.Po drugi strani se tolažim, saj nisem več med najmlajšimi in sem mogočeizčrpana. S tem se moram kot človek sprijazniti, saj sem naredila vse, vendarmi ne gre. Še vedno uživam v treningih, toda če ni rezultata, ki bi me razveselil,nima smisla. Zato razmišljam, da bom verjetno po tej sezoni končala zbiatlonom in se poskusila zaposliti v Slovenski vojski. To je moja želja. Tudi otem, ali bom šla na olimpijske igre, bom razmislila, saj se ne bi rada uvrstilaod 30. do 40. mesta. Seveda si želim, da bi šla še četrtič na olimpijske igre,toda le če se bo forma popravila.« Tadeja Brankovič, ki je trenutno najboljša,ima velika pričakovanja glede Torina. »Dvakrat sem bila na olimpijskih igrah,toda letos se jih še posebno veselim. Vso sezono trdim, da le kolajna nekajpomeni. Vem, koliko truda sem vložila v to, zato si jo res želim. Res pa je, daje konkurenca vse hujša in da so razlike med tekmovalkami zelo majhne,zato odločajo malenkosti.«Vsi sogovorniki so se strinjali, da bi brez zaposlitve v SV težko trenirali inbili vrhunski športniki, saj je pokroviteljev v biatlonu manj, še posebno četekmovalec ni med najboljšimi. Andreja Koblar in Matjaž Poklukar si tudi pokončani karieri želita delati v SV. Sogovorniki so poudarili tudi, da bi moraliveč vložiti v razvoj biatlona, saj je edini center na Pokljuki in še tega bi bilotreba obnoviti. »Morali bi zgraditi več manjših biatlonskih centrov po večjihmestih v Sloveniji, potem bi bilo tudi zanimanje tekmovalcev in mlajših večjein bi zagotovo dosegali dobre rezultate,« je dejala Andreja Koblar.Za naslednja štiri leta je že potrjeno, da bodo na Pokljuki organizirane tekmeza svetovni pokal. Letos bodo tekme za svetovni pokal potekale od 8. do 11.marca, in sicer sprint in zasledovalno. Tekma v mešanih štafetah bo na sporedu12. marca in se bo štela kot svetovno prvenstvo.Valerija Šket JarmFoto: Bruno ToičŠ p o r t v v o j s k iJanez Marič Andreja Koblar Matjaž PoklukarThe World Cup biathlon competitions are taking place in different countries,according to plan. Already in the first competition, Tadeja Brankovičmanaged to win the silver medal. The women relay in Rupholdingwon the bronze and twice finished the competition in the fourth place.The peak of the season will be the winter Olympic Games, which aregoing to take place from 10th to 26th February in Italy. We talked to ourbiathlon athletes about their trainings and preparations in Pokljuka aswell as about their Olympic expectations.S LOV E N S K A VO J S K A 21

Puščavski lisjak zadovoljen zrezultatom na relijuŠ p o r t v v o j s k i28. dakarski reli se je po 9043 prevoženihkilometrih po petnajstih etapahza motoriste, avtomobiliste in tovornjakarje15. januarja končal. Edinislovenski predstavnik Miran Stanovnik(KTM), ki je v SV poveljnik športne enote,je dosegel 24. mesto v skupni razvrstitviin 3. mesto v kategoriji maraton.»Sam sebi sem dokazal, da sem ševedno sposoben dirkati v najtežjih razmerahna svetu,« je dejal Stanovnik.Foto: Arhiv revije Slovenska vojskaReli Dakar se je začel s tehničnimi pregledi vLizboni 30. decembra 2005, dirkači pa so startalidan pozneje. Reli velja za najtežjo in najnevarnejšodirko na svetu, čeprav so letos organizatorjipripravili nekaj sprememb, kot na primer zmanjšanjeuporabe satelitske navigacije, satelitskospremljanje vsakega dirkača iz varnostnih razlogovin omejitev najvišje dovoljene hitrosti na 160kilometrov na uro. Najdaljša dnevna etapa je biladolga skoraj devetsto kilometrov, trasa pa se je začelana Portugalskem in nadaljevala čez Španijo,Maroko, Mavretanijo in Mali, po dolgem času pa soprečkali Gvinejo. Cilj je bil v senegalskem Dakarjupo 9043 prevoženih blatnih in peščenih kilometrih,ponekod pa so bile tudi mine. Peklensko dirko jekončalo 93 motoristov, 64 avtomobilistov in 33tovornjakarjev, tehnični pregled pred dirko pa jeopravilo 220 motoristov, 156 avtomobilistov in74 tovornjakarjev. Miran Stanovnik je od desetegastarta na tem reliju pričakoval več, toda na koncuje bil z rezultatom vseeno zadovoljen. »24. mestoje ob močni konkurenci dober dosežek, pravtako tretje mesto v kategoriji maraton. Želel semsi več težkih etap in sipin, saj sem se do zdaj pritem najbolje odrezal. V Mavretaniji, kjer je bilonajtežje, sem čutil bolečine le v kolenih, toda to jepač del dirkanja. S hrbtom sem imel na srečo šenajmanj težav. Razočaran sem nad organizacijotokratnega relija. Najbolj me je zbodlo dvoumnokaznovanje zaradi domnevne prehitre vožnje skozinaselja, pomoč izključno francoskim voznikom inprelahka proga, ki so jo nekajkrat pokvarili še sslabo in nenatančno popisano potno knjigo. Dvetragični smrtni žrtvi med gledalci sta po smrti tekmovalcaAndyju Caldecotta dodaten dokaz, da jezaradi satelitskega nadzora hitrosti besedičenje opovečani varnosti nič drugega kot pesek v oči. DuhDakarja se je izgubil in če hočejo ohraniti to dirko,bodo morali organizatorji razmisliti, kaj je na temreliju najpomembnejše.« www.stanovnik.com35. patruljni tek na PokljukiNa Rudnem polju na Pokljuki je v soboto,14. januarja, potekalo jubilejno 35.tradicionalno tekmovanje Slovenskevojske in policije v patruljnem teku nasmučeh. Predsednik organizacijskegaodbora poveljnik Poveljstva za podporopolkovnik Milan Obreza je tekmovalcemob začetku prireditve zaželel velikošportne sreče in tekmovalnega uspeha.Na patruljnem teku je tekmovalo dvajset moškihin devet ženskih ekip, sestavljenih iz pripadnikovSV, ter devet moških in ženska ekipa, v katerih sobili zaposleni iz policije in z Ministrstva za notranje2 2 S LOV E N S K A VO J S K Azadeve. Poleg teh so na tekmovanju nastopile tudiveteranske ekipe borcev NOB in veteranov vojne zaSlovenijo, združenja Sever ter ekipa gorske enotehrvaške vojske iz Delnic. Med ženskimi ekipami SVje prvo mesto osvojila ekipa PDRIU, drugo mestoekipa PP in tretje mesto ekipa 16. BNZP. Med moškimiekipami SV je bila prva ekipa 132. GORB,druga ekipa PP in tretja ekipa GORŠ. Med ekipamipolicije je prvo mesto dosegla ekipa specialne enotegeneralne policijske uprave, drugo mesto ekipapolicijske uprave iz Kranja in tretje mesto ekipapolicijske uprave iz Nove Gorice. V absolutni moškikonkurenci so bili najboljši pripadniki specialneenote generalne policijske uprave, druga je bilaekipa 132. GORB in tretja ekipa PP. V absolutniženski konkurenci so bile najboljše pripadnicePDRIU, druge so bile pripadnice PP, tretje pa pripadnicepolicijske uprave iz Ljubljane.Glavni govornik načelnik štaba Poveljstva sil SVpolkovnik Martin Jugovec je dejal, da je tradicionalnipatruljni tek SV in policije pomembno tekmovanje zaoblikovanje sodobne vojaške organizacije. Kolajnein pokale so najboljšim podelili obrambni ataše RepublikeHrvaške v Sloveniji polkovnik Zoran Pilečić,direktor slovenske policije Jože Romšek, pomočniknačelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirAlojz Jehart in načelnik štaba Poveljstva sil polkovnikMartin Jugovec. Pri organizaciji letošnjega tekmovanjase je ponovno izkazalo PP SV, pri izvedbipa 23. VTP iz Kranja.Boštjan Poklukar

V SV nov tečaj za inštruktorjekondicijske vadbeV Centru za doktrino in razvoj so nedavnopripravili novo strokovno izobraževanjein usposabljanje na športnempodročju, namenjeno inštruktorjemkondicijske vadbe. Po programu tečajase bodo skladno z navodili Direktive zašport usposabljali vsi, ki v poveljstvih,enotah in zavodih Slovenske vojskevsak dan do 60 minut vodijo kondicijskovadbo.Na Centru za doktrino in razvoj smo ugotovili, datečajniki na dosedanjem tečaju za inštruktorjašporta niso dobili ustreznega znanja za izvajanjetakšne vadbe, zato se je pojavila zamisel o novem,bolj specialističnem tečaju. Tako smo se športnipedagogi, ki smo oziroma še usposabljamokandidate za podčastnike in častnike, povezali sFakulteto za šport Univerze v Ljubljani in skupajpripravili nov program dodatnega izobraževanja inusposabljanja za inštruktorja kondicijske vadbe, kiga je avgusta lani odobril minister za obrambo.Pri pripravi in organizaciji omenjenega tečaja jeimel glavno vlogo oddelek vojaškega športa. Našnamen je bil pripraviti tak program, da bodo tečajnikidobili ustrezno znanje za vodenje kondicijskevadbe, kar smo podprli tudi s strokovnim gradivom,v katerem so vse vsebine, ki se na tečajuizvajajo. Tečaj je namenjen tistim pripadnikomSV, ki so neposredno odgovorni za izvajanje kondicijskevadbe v PEZ, obsega pa deset teoretičnihin 41 praktičnih ur, 12 ur preverjanja praktičnegaznanja ter pisni test. Poudarek je na praktičnemdelu, zato se od tečajnikov zahteva visoka ravenmotoričnih sposobnosti, kar je za vse, ki vodijokondicijsko vadbo, razumljivo. Zahtevajo seobvezna navzočnost na predavanjih in vajah,točnost, resen pristop ter korekten odnos do izvajalcev,zaželena pa je želja po novem znanju.Tečaja se je oktobra lani udeležilo 19 pripadnikovSV iz enot in poveljstev. Tečajniki prve generacijeso osem delovnih dni intenzivno pridobivali telesnozdržljivost, se seznanjali z novimi vsebinami,se urili v novih motoričnih nalogah in teoretičnopredelali vlogo ter pomen kondicijske vadbe takona delovnem mestu kot v vsakdanjem življenju.Na koncu tečaja je bilo treba opraviti še praktičniin teoretični izpit, ki pa ni bil lahek, vendar ga jevečina uspešno opravila. Novembra lani se jetečaja za inštruktorja kondicijske vadbe udeležilanova skupina pripadnikov SV, ki so v PEZ odgovorniza izvajanje kondicijske vadbe. Večina jeprav tako uspešno opravila vse obveznosti. Takose je leta 2005 tečaja udeležilo 38 pripadnikovSV, uspešno pa ga je opravilo 34 udeležencev, zakar so dobili potrdilo PDRIU o udeležbi in diplomoFakultete za šport. Prvi tečajniki so bili zadovoljniz dobro zasnovano in kakovostno predstavljenosnovjo, pridobljenim znanjem in praktičnimi napotkiza nadaljnje delo v enoti ter s sodelovanjemSV s Fakulteto za šport, pohvalili so organizacijousposabljanja in izrazili željo po različnih vojaškihtečajih na športnem področju.Letos so predvideni štirje tečaji, in sicer po dvaspomladi ter jeseni.Prof. športne vzgoje Metka Pikl, vodja tečajaFoto: Bruno ToičVabilo na prvenstvoslovenskih častnikovv smučanjuin streljanju na GoltehZveza slovenskih častnikov vabi na 12.državno prvenstvo slovenskih častnikovin 3. državno prvenstvo veteranov vojneza Slovenijo v smučanju in streljanju,ki bo potekalo v soboto, 4. februarja,na smučišču na Golteh. Tekmovanje boekipno, nastopajo pa lahko podčastnice inpodčastniki ter častnice in častniki iz enot,poveljstev SV, člani ZSČ in ZVVS. Vsakaorganizacija lahko prijavi ekipo, v kateriso trije tekmovalci, in spremljevalca oziromarezervo. Start smučarske tekme bo nazgornji postaji žičnice Stari stani ob 10. uri,po prihodu na cilj pa bo sledilo še streljanjez malokalibrsko puško. Prijavnina je 3000tolarjev za udeleženca. Prijave, ki morajovsebovati ime in priimek udeleženca, letorojstva ter ime občinske oziroma območneorganizacije ZSČ, ZVVS, poveljstva ali enoteSV, pošljite na Upravo za obrambo – izpostavaVelenje, Kopališka 3, 3320 Velenje,do 31. januarja. Podrobnejše informacijeo tekmovanju dobite na telefonski številki(03) 587 17 77 ali elektronskem naslovuzdenko.zajc@gmail.com.Š p o r t v v o j s k iS LOV E N S K A VO J S K A 2 3

Slovenija in zavezniško poveljstvoza preoblikovanjeS t ro ko v n e te m eNa srečanju voditeljev držav članicNata, ki je potekalo v Pragi leta 2002,je bila v okviru oblikovanja nove Natovepoveljniške strukture sprejeta odločitevo oblikovanju novega strateškegapoveljstva (Allied Command Transformation– ACT). Države članice sougotovile, da v sodobnih vojaškihoperacijah potrebujejo takšne zmogljivosti,da se bodo lahko odzvale naogrožanje varnosti in miru v svetu terkrepile operativne sposobnosti Natapri zagotavljanju miru, varnosti in teritorialneintegritete držav članic zveze.Zato je bila sprejeta odločitev o ustanovitvipoveljstva, ki bo skrbelo za preoblikovanjevojaških zmogljivosti Nata.Sedež novoustanovljenega strateškegapoveljstva za preoblikovanje je na lokacijiukinjenega strateškega poveljstvaza Atlantik (Supreme Allied Command,Atlantic – SACLANT) v Norfolku v Virginiji.Poveljstvo je začelo delati 19. junija2003. Septembra istega leta je ACTpovabil države članice, da za učinkovitosodelovanje in izmenjavo informacij napodročju preoblikovanja nacionalnihvojaških sil pri poveljstvu oblikujejosvoja nacionalna predstavništva zapovezave (National Liaison Representative– NLR). Prva nacionalna predstavništvačlanic so bila oblikovananovembra 2003.Sodelovanje Slovenijev zavezniškem poveljstvuVlada Republike Slovenije je po sprejetju Slovenijev Nato 29. marca 2004 za popolnjevanjeformacijskih dolžnosti v mirnodobnih poveljstvihin enotah Nata ter za popolnitev stalnih nacionalnihvojaških predstavništev pri mirnodobnihpoveljstvih Nata sprejela več sklepov. Napotitevslovenskih vojaških predstavnikov v ACT je potekalana podlagi sklepa, sprejetega 22. julija2004, ki ureja popolnitev nacionalnega predstavništvaza povezave pri zavezniškem poveljstvu zapreoblikovanje. V njem je opredelila, da bosta vPripadniki nacionalnih predstavništev za povezave pri ACT s poveljnikom generalom LanceomSmithompredstavništvu nacionalni predstavnik za povezave(NLR) in drugo osebje. Formacija Slovenskevojske številka 6013, in sicer vojaška predstavništvapri Natu in Evropski uniji določa dve častniškiin podčastniško delovno mesto v predstavništvu,in sicer vodjo predstavništva, pomočnika vodjepredstavništva in podčastnika za administrativnoin tehnično podporo. Ministrstvo za obrambo RepublikeSlovenije je za ustanovitev nacionalnegavojaškega predstavništva s poveljstvom SACT 6.maja 2005 podpisalo dvostranski sporazum.Sporazum ureja naloge NLR, dolžnosti, aktivnosti,finančna razmerja, varnost in administrativnezadeve. V sporazumu sta opredeljeni tudi vlogain odgovornost slovenskega nacionalnega predstavništvaza povezave, ki zagotavlja učinkoviteodnose med poveljstvom SACT na področjih, kiprispevajo h krepitvi preoblikovanja Slovenskevojske in Natovih sil. Predstavništvo skrbi za kontinuiranodvosmerno povezavo, ta pa zagotavljaSV, da lahko posreduje svoja mnenja in uveljavljainterese pri razvoju konceptov, doktrin in drugihizdelkov SACT. Predstavništvo prav tako zagotavljanenehno medsebojno izmenjavo informacij spoveljstvom, kar SV v procesu preoblikovanja inpri doseganju ustrezne povezljivosti ponuja mož-nost za prenos novih spoznanj, doktrin v lastnekoncepte razvoja, v procese opremljanja enot,na področje vzgoje, izobraževanja in urjenja,razvoj logistike, v proces poveljevanja in nadzora.Predstavništvo ima tudi pomembno vlogo priobrambnem načrtovanju, razvoju nacionalnih inNatovih centrov odličnosti ter vojaške opreme,uporabi civilnih industrijskih zmožnosti za večjoučinkovitost oboroženih sil, pri vojaškem eksperimentiranjuin povezljivosti.Prva napotitev častnika Slovenske vojske je potekalapred podpisom sporazuma. Tako je bil nadelovno mesto pomočnika vodje predstavništva15. decembra 2004 napoten podpolkovnik PeterEinfalt. Polkovnik Andrej Kocbek je začel opravljatinaloge vodje vojaškega predstavništva 15.junija 2005. Hkrati s popolnjevanjem nacionalnihdolžnosti v vojaškem predstavništvu je Slovenijasprejela obveznosti do popolnitve dveh častniškihmest v poveljstvu ACT. Na naloge štabnečastnice za nacionalne poskuse je bila v sektorza združene poskuse, vaje in ocenjevanje (JointExperimentation Excercises Assesment – JEEA)4. januarja 2005 napotena podpolkovnica MojcaPešec. Naloge povezovalca med poveljstvomACT in nacionalnimi predstavništvi v direktoratu2 4 S LOV E N S K A VO J S K A

(Director of Management) je 1. decembra 2004začel opravljati major Aleksander Narad.Najpomembnejše naloge ACTGlavni nalogi vrhovnega poveljstva za preoblikovanje(SACT) sta usmerjanje in spodbujanjepreoblikovanja Nata. Pomembna je tudi pomočdržavam članicam in partnerskim državampri preoblikovanju njihovih oboroženih sil. Zaopravljanje nalog je SACT neposredno odgovorenvojaškemu odboru Nata. Med pomembnejše nalogepoveljstva sodi razvoj novih zamisli in doktrinarnihusmeritev za preoblikovanje in delovanjeNatovih sil. Podlaga za program dela pri preoblikovanjuvojaških zmogljivosti Nata je v Strateškiviziji poveljnikov ACT in ACO (Allied CommandOperations) o preoblikovanju vojaških sil. V njejso podane usmeritve za doseganje naslednjihstrateških ciljev:• izboljšanje vojaških zmogljivosti zveze Nato;• načrtovanje, vzdrževanje in oskrbovanje operacij,ki jih izvaja zveza;• uresničevanje koncepta Natovih sil za posredovanjein drugih sil za delovanje;• pomoč pri preoblikovanju vojaških zmogljivostipartnerskih držav.Poveljstvo ACT sodeluje s poveljstvom ACO prizdruževanju in usklajevanju prizadevanj v procesupreoblikovanja. Poveljstvu ACT so neposrednopodrejeni:• Združeni center za vojskovanje na Norveškem(Joint Warfare Center – JWC, Stavanger),• Združeni center za usposabljanje na Poljskem(Joint Force Training Center – JFTC, Bydgoszcz),• Natov podvodni raziskovalni center v Italiji(NATO Undersea Research Centre – NURC, LaSpezia),• Združeni center za analize in pridobljene izkušnjena Portugalskem (Joint Analysis & LessonsLearned Centre – JALLC, Monsanto).SACT sodeluje s številnimi ustanovami zvezeNato, šolami (Natova šola v Oberammergauu vNemčiji in Visoka obrambna šola v Rimu v Italiji)in s centri odličnosti Nata oziroma Partnerstvaza mir (PzM). V organizacijski strukturi SACTsta Direktorat za preoblikovanje (TransformationDirectorate) in Direktorat za podporo preoblikovanja(Transformation Support Directorate).V direktoratu za preoblikovanje je pet funkcionalnihpodročij:• strateške zamisli, politika in povezljivost (StrategicConcepts Policy Interoperability – SCPI)je področje, ki se ukvarja z razvojem strategij,konceptov in vizij, z doktrinami in povezljivostjosil zveze Nato in partnerskih držav;• obrambno načrtovanje (Defense Planning –DP), ki se ukvarja z identifikacijo zmogljivostiPripadniki Slovenske vojske, ki delujejo pri ACT (od leve proti desni), podpolkovnik Peter Einfalt,polkovnik Andrej Kocbek, podpolkovnica Mojca Pešec in major Aleksander Naradza delovanje in z razvojem inovativnih vojaškihzmogljivosti;• združeni poskusi, vaje in ocenjevanje (JointExperimentation Exercises Assessment –JEEA) je delovno področje, namenjeno ocenjevanjuobstoječih konceptov, taktike, tehnike inpostopkov ter izvajanju poskusov, namenjenihpreizkušanju novih konceptov in postopkov;• združeno izobraževanje in usposabljanje(Joint Education & Training – JET) skrbi zarazvoj voditeljev in poveljnikov ter izvaja nadzorizobraževanja in usposabljanja, ki gaopravljajo Natove izobraževalne ustanove innacionalni centri odličnosti;• raziskovanje in tehnologija za bodoče zmogljivosti(Future Capabilities Research & Technologie– FCRT) za usklajevanje in upravljanjeNatove raziskovalne in tehnološke pobude.V direktoratu za podporo preoblikovanja sta dvefunkcionalni področji:• vodenje, poveljevanje, komunikacije, informatikain obveščevalna dejavnost (Command,Control, Communications, Computers andIntelligence – C4I),• viri in logistika (Resources and Logistics).V poveljstvu je oblikovanih tudi pet projektnih skupin(Integrated Capability Teams – ICT), katerihnaloge so usklajevanje, povezovanje in združevanjeprizadevanj na področju preoblikovanja.Delo projektnih skupin je organizirano kot procesod zamisli do zmogljivosti. V njihovi sestavi sočlani poveljstva in zunanji sodelavci s strokovnihpodročij. V ICT želijo vključiti tudi strokovnjake izdržav članic. Skupine pokrivajo naslednja projektnapodročja:• informacijska prevlada in zmogljivosti, zagotovljenes komunikacijsko mrežo (Information Superiority& Network-Enabled Capability – NEC),• učinkovito delovanje in združeni manever(Effective Engagement and Joint Manoeuvre),• okrepljeno civilno-vojaško sodelovanje (EnhancedCivil/Military Cooperation – CIMIC),• operacije za posredovanje (Expeditionary Operations),• integrirana logistika (Integrated Logistics – IL).SACT je za svoje delo odgovoren članicam prekvojaškega odbora v Bruslju. Za delovne povezavez organi Natovega poveljstva v Bruslju ima tudisvojega predstavnika (SACTREPEUR).Polkovnik Andrej Kocbek 1Foto: PIO ACT1Polkovnik Andrej Kocbek je vodja nacionalnega predstavništvaza povezave pri zavezniškem poveljstvu zapreoblikovanje.Slovenia and Allied CommandTransformationAt the meeting of the leaders of NATO memberstates in Prague in 2002 a resolution onAllied Command Transformation (ACT) wasadopted within the framework of establishinga new NATO command structure. TheACT, which began operating in June 2003and whose headquarters are in Norfolk,Virginia, will be responsible for the transformationof the Allied military capabilities.The SAF also has representatives in the ACT.The author of the article, Head of the NationalRepresentative body for ACT Liaison,Colonel Andrej Kocbek, speaks about thecommand, its tasks and structure, as wellas about the functioning of the Sloveniannational military representative body at ACT.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 2 5

S t ro ko v n e te m eSlovenija je predsedovala OVSEZ ministrskim srečanjem držav OVSE5. in 6. decembra 2005 v Ljubljanise je nadaljevalo uspešno delovanjeRepublike Slovenije v mednarodniskupnosti. S tem se strinja tudi večinapiscev komentarjev, v katerih realnoocenjuje trenutne mednarodne razmere.Ob bogatem spremljevalnemdogajanju je tudi javnost morala priznati,da je Republika Slovenija uspešnoopravila še en mednarodni izpitzrelosti. Poleg številnih neposrednihaktivnosti, povezanih s kriznimi žariščiv Kirgiziji, Zakavkazju, Pridnestrskimoldavski republiki in na ZahodnemBalkanu, so bili uspehi doseženi tudina področju notranjega delovanjaorganizacije, saj so izvolili novegageneralnega sekretarja Brichambouta,uskladili lestvice prispevkov sodelujočihdržav in se odločili za reforme.Med najpomembnejši uspehi je tudireafirmacija dialoga. Veliko držav jedobro sprejelo slovensko pobudo,kar je bilo vidno tudi na ministrskemsrečanju.OVSE še vedno deluje v okviru razsežnosti, kiso utemeljene v helsinški sklepni listini, in sicerpolitično-vojaške, gospodarske in človekove razsežnosti.V zadnjem obdobju politično-vojaškarazsežnost prehaja vse bolj na varnostnopolitičnopodročje, človekova na področje volitev inskrbi za nacionalne manjšine, gospodarska pana odprt pretok blaga in uslug. Poskus, da bi sskupino (tako imenovanim panelom 1 ) priznanihpoznavalcev pripravili izhodišča za reformo oziromapovečanje učinkovitosti delovanja OVSE, jedobil potrditev na ministrskem srečanju. Sprejetaje bila odločitev o nadaljevanju dela pri iskanjurešitev za povečanje učinkovitosti organizacijepredvsem z njeno institucionalizacijo. Sicer pa jevprašanje, ali ne bi OVSE kot »evropski OZN« obmnožici mednarodnih pravnih subjektov, in sicerEU, Nata ter Sveta Evrope, »utonil« v administrativnihzadevah. S tem bi nehal biti zanimiv forumvsaj formalno enakovrednih sodelujočih držav.Pri opisovanju predsedovanja in navajanju vlogeOVSE v Evropi so pogosto prisotna slabšalnamnenja, češ, saj je Organizacija za varnost insodelovanje v Evropi tako in tako nemočna,velesile je ne upoštevajo ali pa jo skušajo uporabitiza svoje interese, nima zadostne avtoritete, jeodigrala svojo vlogo in podobno. Kritiki pogostopozabljajo, da je njena največja kvaliteta prav vodprtosti. Vsaka sodelujoča država ima svoj glasin pravico sodelovati z mnenji in predlogi ter sestrinjati ali ne s predlogi drugih držav. Soglasje jevodilo, spodbuda in motiv za vključevanje državv razprave o evropski varnosti. Preglasovanje vtako raznoliki mednarodni skupnosti, v kateri sovelike ali celo nepremagljive politične, gospodarske,kulturne in civilizacijske razlike, bi bila najslabšarešitev. Le s strpnim, vztrajnim, spoštljivimin doslednim odnosom je mogoče vzpostavljati,krepiti in graditi medsebojno zaupanje. PredsedujočiOVSE slovenski zunanji minister Rupel in članiprojektne skupine vlade RS za podporo predsedovanjuso v preteklem letu sodelovali pri dogodkih,ki so državam in narodom na kriznih območjihin drugim približali občutek skrbi mednarodneskupnosti za ohranjanje miru in vzdrževanje stabilnostiv Evropi in širše. Največ spornih vprašanjje pri človekovi razsežnosti oziroma uveljavljanjučlovekovih pravic, vendar zadeve ne moremo obravnavatienopomensko. Človekove pravice nemorejo obstajati same po sebi, niti same zase. Pritem je vsekakor upravičeno vprašanje »vnašanjazahodnih« civilizacijskih vrednot na območja, kiimajo drugačna civilizacijska merila. Možno jele postopno, strpno in spoštljivo predstavljanjesvojih videnj in seznanjanje z drugačnimi mnenji.Pri tem se ne moremo ozirati na kritike, češ da2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

zmanjkuje časa za sledenje napredku, ki ga določa»zahodna« civilizacija. Slovenija je nakazalamožno pot in način sodelovanja tudi s tem, ko jebila pripravljena enakovredno poslušati vse sprtestrani in jim posredovati možne rešitve.Preveliko ukvarjanje s politično-vojaško razsežnostjože nekaj let ni »zaželeno«. Vrh OVSEv Istanbulu leta 1999 je s sprejetjem odločitve oumiku ruskih oboroženih sil iz Moldavije in Gruzijedoločil »merila« za nadgradnjo izvajanja nadzoraoborožitve oziroma za nadaljnjo nadgradnjoukrepov za krepitev varnosti in zaupanja. Medslovenskim predsedovanjem je bil sicer narejenmajhen napredek s sporazumom med Gruzijo inRusijo o umiku ruskih sil iz preostalih baz v Gruziji,nerešeno vprašanje pa je ostal umik ruskih siliz dela Moldavije, torej iz samooklicane Pridnestrskemoldavske republike. V Forumu za varnostnosodelovanje OVSE je zelo težko doseči kakršenkolikompromis. Čeprav je blokovska delitev že dolgoza nami, bo treba še veliko časa, da se bododržave naučile in hotele »razumeti« druga drugo.Slovensko predsedovanje OVSE je aktualiziralopotrebo po boljšem medsebojnem razumevanjuzadev s področja izmenjave vojaških informacij.Ponujena je bila tudi konkretna pomoč pri reševanjutežav z odvečnim strelivom in nevarnimimateriali. To so na prvi pogled majhni koraki, kipa so doživeli odobravanje sodelujočih držav.Pričakujemo lahko, da bo pomenil napredekseminar o vojaških doktrinah, ki bo potekal naDunaju februarja letos na podlagi odločitve, ki jebila sprejeta na ministrskem srečanju v Ljubljani.Na Ministrstvu za obrambo deluje projektna skupinaza podporo predsedovanju. Učinki in rezultatibodo ocenjeni posebej, kar bo še posebno koristnoza pripravo realnih izhodišč za sodelovanjeMO pri podpori predsedovanja Slovenije Evropskiuniji. Verifikacijski center Slovenske vojske je vokviru podpore načrtoval in izvedel verifikacijskeaktivnosti na kriznih in drugih območjih. Sodelovanjepripadnikov VERC na več kot tridesetihmednarodnih dogodkih je bilo promovirano kotaktiven prispevek h krepitvi ukrepov varnosti inzaupanja v Evropi.Slovenija je dobro izkoristila možnost nastopaslovenskih predstavnikov na dogodkih, ki so biliorganizirani v okviru OVSE in v povezavi z OVSEv drugih mednarodnih strukturah, tudi zunajEvrope. To je bila dobra priložnost za pridobitevmnenj in izmenjavo izkušenj. Slovenski predstavnikiso bili promotorji države in njenih stališč. Sodelovanjena konferencah, sestankih, seminarjih,srečanjih in drugih oblikah je razširilo vedenjeo Sloveniji in odprlo mnogo poti za prihodnjesodelovanje. Tako pridobljene izkušnje bodoodlične za priprave za predsedovanje SlovenijeEvropski uniji.Ministrsko srečanje v Ljubljani je bilo velik organizacijskiin logistični projekt, zato je organizatorprosil za pomoč tudi Ministrstvo za obrambo inSlovensko vojsko. Ministrstvo za obrambo je zagotoviloustrezno varnostno opremo, Slovenskavojska pa 155 voznikov in deset pripadnikov zaprotokolarne potrebe. Sodelovanje MO in Slovenskevojske pri organizaciji in zagotovitvi ministrskegasrečanja je bila tudi dobra priložnost zapridobitev izkušenj za organizacijo letošnjegasrečanja ministrov držav Nata.Organizatorji, udeleženci in izvajalci smo obkoncu predsedovanja zasluženo zadovoljni, sajsmo prispevali k mednarodnemu uveljavljanjuRepublike Slovenije in si tudi pridobili izkušnje,ki jih bomo lahko koristno uporabili pri podobnihdogodkih.Jože KondaFoto: OVSE1Slovenija je na podlagi odločitev ministrskega vrha vSofiji decembra 2004 določila mednarodno skupinosedmih pomembnih ljudi, ki so do septembra 2005pripravili predlog reform OVSE.Uroš Svete: Varnostv informacijski družbiPri založbi FDV je decembra 2005 izšla knjigadr. Uroša Sveteta, zaposlenega na Katedri zaobramboslovje in na Obramboslovnem raziskovalnemcentru (ORC), z naslovom Varnostv informacijski družbi. Avtor se ukvarja predvsemz družbenimi posledicami uporabeinformacijsko-komunikacijske tehnologije, kiso privedle tudi do številnih sprememb na vojaško-in civilnoobrambnem področju. Pri temugotavlja, da ima razširjena uporaba informacijsko-komunikacijsketehnologije, še posebnoko gre za zbiranje, obdelavo in prenospodatkov, tudi izrazite varnostne implikacije.Uroš Svete v knjigi postavi tezo, da sta družbenokulturniokvir in človek tista dejavnika, kidoločata, kakšne bodo varnostne implikacijeuporabe informacijsko-komunikacijske tehnologijev neki skupnosti in kakšni bodo odnosimed temi skupnostmi na globalni ravni.Tehnologija v varnostni razpravi ni neodvisnaspremenljivka, ki bi imela v različnih družbahenake varnostne implikacije.Avtorjeva empirična analiza ponuja temeljitoprimerjalno analizo tako civilnih kot vojaškihvarnostnih implikacij uporabe informacijsko-komunikacijsketehnologije v Združenihdržavah Amerike, na Kitajskem, v Nemčiji,na Švedskem in v Švici. V študiji primerakonflikta med Združenimi državami Amerikein »protiteroristično koalicijo« na eni strani teriraškim režimom oziroma iraškimi islamističnimiuporniki in teroristi iz islamskih držav nadrugi strani opozori na vso kompleksnostuporabe informacijsko-komunikacijske tehnologijev sodobnih konfliktih.Knjiga je kljub znanstveni zahtevnosti berljivain zanimiva ne le za strokovno, temveč tudi zaobveščeno laično javnost.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 27

Vpliv vojnega filma na vojakaS t ro ko v n e te m eTe dni se na filmskih platnih v Slovenijipredvaja vojni film Marinec (Jarhead) popredlogi znamenitega avtobiografskegadela z istoimenskim naslovom, ki ga jenapisal marinec iz prve zalivske vojneAnthony Swofford, katerega razmišljanjasem pogosto navajal v svojih prispevkih.Pravo vojaškopsihološko sporočilo filmaboste doživeli le, če boste prej prebraliSwoffordovo knjigo. Vojni film (The CombatPicture) je prikrito psihološko orodjesocialnega vpliva. Prav tako so bolj alimanj fiktivne zgodbe podob stare toliko,kot je stara vojna. Veliki režiser in vojniveteran Sam Fuller je dejal, da bi bil vojnifilm resničen le, če bi nekdo za platnomstreljal v občinstvo: »Najbliže prikazuresničnega vojnega filma, ki si ga lahkozamislim, bi bilo, če bi za platnom imelidva strelca, medtem ko bi na platnu potekalboj. Gledalci ne bi umrli, temveč bi biliranjeni. To je edini način, kako nareditilegitimen film o vojni.«Vojni film kot iluzija resničnostiVojni film vzbuja pri posamezniku sugerirano iluzijoali privid resničnosti. Ta pridobi moč, če glavnifilmski junak apelira na čustva posameznikov vobčinstvu. Filmski junak, ki je prikazan na velikemali malem projekcijskem platnu, televizijskem zaslonu,filmu itn., prenaša subtilna in nezavednačustva od posameznika v skupino in občinstvo.Občinstvo postopoma s posnemanjem prevzamevzorce junakovega vedenja. Vse se je začelo s prvosvetovno vojno. Ta je bila drugačna od vseh vojnprej in pozneje.Vojni film Wellmanova krila (Krila, 1927) je prvidobil oskarja za najboljši film. Wellman je v filmuuporabljal svoje izkušnje bojnega pilota. Režiservojnih filmov Sam Fuller je izjavil, da je njegov prvifilm, v katerega se je zaljubil in ki zanj pomeni najboljšivojni film vseh časov, Na zahodu nič novega(1930). To je eden od prvih protivojnih filmov. Pisateljin vietnamski veteran Paul Fussell pravi, da jebila druga svetovna vojna za vojake veliko težja odprve. Eden od razlogov je bil, da se je med obemavojnama razvila močna tradicija protivojnih filmov.in vojaško skupinoUrad za vojno obveščanje (Pentagon) v ZDA jevpoklical Hollywood, ki naj bi v vojni pomagal tako,da je doma vzdrževal moralo in motiviral vpoklicanevojake. Hollywood je med drugo svetovnorazvil posebno vrsto filmske industrije in nastajaliso zelo gledani vojni filmi. Vplivni filmi so vsebovaliznačilno vojno zgodbo, ki so ji vojaško trdoto odvzeletenkočutne pripovedi o junaštvu in pogumuposameznikov. Filmi so bili tako zelo resnični, kerso jih ustvarjali filmski mojstri, ki so sami doživelivojno, in sicer John Ford, Samuel Fuller idr. Filmskihollywoodski pogled vojne v Vietnamu pogosto niodseval resničnih bojnih izkušenj vojakov, čepravso F. Coppola, M. Cimino, O. Stone in drugi izjemnirežiserji pretresljivo in včasih nadrealistično ovekovečilisodobno vojno. Sodelovanje Hollywooda inPentagona je bilo bolj tesno, kot se zdi na prvi pogled.Urad za vojno obveščanje obrambnega ministrstvaZDA je odobril vsak scenarij posebej. Enaod največjih filmskih industrij je postala sredstvov propagandni vojni. O tem priča naslednji zapisvojnega cenzorja, ki je po pregledu filmskega scenarijamed drugim zapisal: »Z veseljem sporočam,da MGM-ov film Bataan z vidika Urada za vojnoobveščanje ne vsebuje ničesar problematičnega.Like Združenih narodov obravnava kar najlepše, šeposebej Filipince.« Zaradi navedene obdelave soskoraj vsi medvojni vojni filmi narejeni podobno.Razmere so se ponovile po 11. septembru 2001,ko je Pentagon ponovno živahen v nadzoru nadprodukcijo vojnih filmov v Hollywoodu. Cenzura indržavni nadzor nad vojnimi filmi sta povzročila, dase je občinstvo navadilo na ustaljene cenzuriranevzorce in klišeje v vojnih filmih. Prepričanja posameznikovv občinstvu so se utrdila v njihovi zavestiin prerasla v vrednote, ki pa jih je v krajšem obdobjunemogoče spreminjati.Režiserji William Wyler, John Huston, John Fordin Darryl Zanuck ter igralca Robert Montgomeryin Lee Marvin so sami doživeli vojno. Vojne filmeso zato spremenili glede na svoje izkušnje. Ko jeSam Fuller posnel vojni film o korejski vojni, je prvičpodvomil o moralnosti hollywoodskega vojnegaparadiranja. Takrat se je odločil, da bo na filmskoplatno prenesel mešane občutke nekaterih posameznikovin skupin v ZDA o rasah, zunanji politikiitn. Film ni bil pregledan in cenzuriran na Uradu zavojno obveščanje.Petdeseta leta prejšnjega stoletja so v ZDA zaznamovalikulturne napetosti, golf in generalEisenhower. V vojnem filmu Jeklena čelada (TheSteel Halmet, 1951) je v ospredju rasna napetostv vojski. Primer je dialog med črnskim bolničarjem,vojakom ameriške vojske, in ujetnikom. Ujetnik: »Ne2 8 S LOV E N S K A VO J S K A

azumem te, ne smeš jesti z njimi tudi, ko ni vojne. Ali ni res?« Bolničar medtem,ko prevezuje rano, po premisleku: »Res je.« Ujetnik: »Plačaš vozovnico, vendarmoraš v avtobusu sedeti zadaj. Ali ni res?« Bolničar: »Res je. Pred sto leti sesploh ne bi mogel peljati. Zdaj vsaj lahko sedim zadaj. Morda bom čez 50 letsedel na sredini. Nekoč celo spredaj. Nekaterih stvari ne moreš priganjati.« »Neumnežsi. Zakaj se ne spametuješ?« Ujetnik pljune črncu v obraz.Vpliv vojnega filmana vedenje posameznika in vojaške skupineSkoraj v vsakem vojnem filmu je vojak novinec. Prestrašen, neizkušen fant, kise sreča s strahom. Njegovo trpljenje je hudo in vznemirljivo. To je ena od izkušenj,s katero poskušajo filmski avtorji vplivati na gledalca. Režiser Fuller je sfilmom Velika rdeča divizija poskušal vplivati na trdnost vojaške skupine tako,da je občinstvu želel povedati zgodbo o nekaj vojakih in njihovem naredniku.Izjemen psihološki vpliv na posameznika in občinstvo ima posnetek, ki prikazujezapestno uro na roki mrtvega vojaka in valove, ki jo preplavljajo. Gledalecopazi, kako je ura na roki najprej 7.00, nato 7.30 in tako vse do 9.25. Z vsakominuto in vsakim gledalčevim pogledom na uro je morje bolj rdeče od človeškekrvi. Režiser se je odločil za vizualno močno izrazni in simbolni sredstvi, in siceruro in človeško kri. Film Najdaljši dan (The Longest Day, 1962) je izpovednifilm, ki se v nasprotju s prejšnjimi filmski epi obrača na posameznika, na njegovaobčutja v vojni. Naslednji izpovedni film o žrtvovanju v vojni je film Žrtvovani(We Were Expendable). To je izjemno oseben film o porazu in žrtvovanjuvojni. Veliko sentimentalnih filmov je imelo namen novačiti novinke in novince vvojsko. Fordov odnos do tematike vojnega filma je drugačen in prihaja iz srca,zato je njegov film daleč od akcijskega tempa hollywoodskih filmov.S koncem druge svetovne vojne se je družabništvo med Hollywoodom in Washingtonomvsaj začasno končalo, toda občinstvo je še vedno hotelo gledatizmagoslavne parade. Vojni film je dobil svoj zagon, ki se občuti še danes. Toje mogoče videti v filmih Bojišče (1949) in Pesek Iwo Jime. Posameznik je sfilmom dobil vtis o vojski. Paul Fussel pripoveduje: »Filmi, ki opisujejo drugosvetovno vojno, so tako priljubljeni tudi zato, ker služijo potrebi občinstva, dajim verjame. Občinstvo verjame, da je John Wayne junaški vodja in vodja enot.Nekateri imajo po ogledu vojnih filmov občutek, kot da bi se hoteli igrati vojno.«Pisatelj se spomni, kako je s svojimi malimi tovariši hodil na igrišče za golf, kjerso se igrali Johna Wayna. John Wayne je zgodovina, utelešena v enem liku,eni osebnosti. Izuriti mora mlajše nabornike, hkrati pa jim mora biti oče. Wayneje v filmu podoba velikega očeta – patriarha. Novince je učil, kako biti dobermarinec in nadaljevati pot. In ko opravijo svoje delo, ko postanejo dobri marinci,lahko podoba očeta umre, kajti vemo, da bodo marinci preživeli. Wayne jeskoraj kliše. Kliše za ameriško predstavo o ameriškem maču. Vojaki so celo deldnevnega obroka poimenovali Waynov piškot.Vojni režiser poskuša vplivati na kohezivnost vojaške skupine, ki jo varuje predzahrbtnim razpadom, ki jo povzroči izbruh nenadne panike pri vojakih. V filmih,ki prikazujejo drugo svetovno vojno, je smrt prikazana veličastno. Pri Vietnamuna filmu je grozljivo to, da vidimo, da po smrti junakov, ki jih imamo radi, nismodobili moralnega zadoščenja. Film je namreč množična iluzija, eden od najboljpriljubljenih in produkcijsko najbolj zahtevnih filmskih žanrov. Filmski jezik imanenavadno moč – proizvaja gibljive slike, ki se nalagajo v našo podzavest. Teslike vladajo našim sanjam in sanjam anonimnega mladeniča tako dolgo, doklerne utrdijo njegovega prepričanja ter ga spremenijo v zavestno in usodnoodločitev: postal bom vojak!Dr. Beno Arnejčič(Fotografije v članku so prizori iz vojnega filma Marinec.)S t ro ko v n e te m eLiteratura:• Ameriški film: Vojni film, dokumentarna serija, ZDA, TVS 2, 26. januar 2004.• Ameriška vojska in Hollywood, dokumentarna oddaja, 3 Sat, 7. marec 2005.• Braveheart of Darkness, Movies, Newsweek, March 18th 2002.• Hollywood’s dirty little secret, Information Clearing House, http://www.informatioclearinghouse.info,9. januar 2006.• Horkheimer, M., in Adorno, T. W. (2002), Dialektika razsvetljenstva: filozofski fragmenti,Studia Humanitatis, Ljubljana.Influence of War Filmson Servicemembers and Military Groups'Jarhead', a war film based on the famous autobiographical book withthe same title, is currently being shown in cinemas across Slovenia.The author of the book, a servicemember who served in the marinecorps in the first Gulf War, is Anthony Swofford. This film also serves asthe basis of the article, written by our expert, Beno Arnejčič Ph.D. Thearticle describes the characteristics of war films and their influence onthe behaviour of individuals and military groups.S LOV E N S K A VO J S K A 2 9

Leto 1991 - čas osamosvajanja,groženj in vojneN a š e ko re n i n eLeto 1991 se je začelo z napetimi družbenimi, gospodarskimiin vojaškimi odnosi povsod po svetuin tudi v ožjem okolju. Nekaj tisoč Albancev grškemanjšine je množično bežalo v Grčijo. Na Bližnjemvzhodu so vsak dan potekali spopadi medPalestinci na zasedenem ozemlju, ki so pozivalina oboroženi boj z izraelsko vojsko. V Somaliji sose nadaljevali krvavi spopadi med vladnimi četamiin uporniki, v Turčiji pa so množično stavkali, insicer več kot milijon in pol ljudi. V Litvi je prišlodo politične krize, vlada je odstopila, parlamentso razpustili in vojska takratne Sovjetske zveze jezasedla pomembne točke v državi, kar je sprožilodemonstracije tudi v SZ. Po neuspešnih diplomatskihpogovorih v okviru OZN v Ženevi o rešitvi sporamed Irakom in Kuvajtom se je sredi januarja začelazalivska vojna.Odštevanje se je začeloV takratni Jugoslaviji so se nadaljevale vročerazprave o splošni družbeni krizi, federaciji alikonfederaciji, gospodarskih težavah in depolitiza-Letos praznujemo 15. obletnico vojne zaSlovenijo, zato bomo v reviji Slovenskavojska vsak mesec objavili prispeveko takratnih aktualnih dogodkih, poudarekpa bo na obrambnih pripravahpri osamosvajanju. S prispevki želimospomniti na ta prelomni čas in mlajšigeneraciji predstaviti osamosvajanje innastajanje nove države Slovenije.ciji JLA. Zgodil se je rop stoletja, ko je Srbija prekNBJ dala v obtok brez kritja 1,4 milijarde dolarjevza svoj razvoj, kar je pomenilo konec enotnegajugoslovanskega trga. Prišlo je tudi do nemirovna Kosovu zaradi nasilja srbske policije nad albanskimprebivalstvom, v BiH in Makedoniji zaradiparlamentarne krize, vse glasnejše pa so bile povzoru Slovenije tudi zahteve po samostojnostiHrvaške, zaradi česar so se zgodili tudi fizični spopadimed Hrvati in Srbi.V Sloveniji je vlada sprejela program uresničevanjaplebiscitarne odločitve po osamosvajanju. Na vsehpodročjih se je razpravljalo in pripravljalo na ločitevod federacije. Takratna slovenska skupščina jezačela razpravo o postopku sprejemanja noveustave in osamosvojitvenih zakonov. Med prvimipodročji je bila davčna in carinska zakonodaja. Vrazpravi je bil tudi novi zakon o obrambi in zaščiti,ki je opredeljeval samostojni obrambni sistem inoblikovanje lastne vojske.Na področju obrambnega sistema smo intenzivnonadaljevali reorganizacijo TO s kadrovsko konsolidacijo,novim sistemom financiranja in usposabljanjemter načrtovanjem vojaških aktivnosti. TO, kije bila organizirana na občinski in pokrajinski ravni,je postopno prišla pod pristojnost republike. Dobilismo več kosov novega lahkega pehotnega orožjaMGV iz domačega podjetja ORBIS. Iz tajnih skladiščsmo prerazporedili orožje in strelivo med pokrajinamiin občinskimi štabi za TO. Organizirali smo večoblik vojaškega usposabljanja za morebitno bor-beno uporabo enot TO in pripravili ustrezne načrtedelovanja. Kljub zahtevnim aktivnostim smo organiziralitudi republiško smučarsko tekmovanje TO in seudeležili spominske slovesnosti v Dražgošah.Zelo pozorno smo spremljali dogodke po svetu inaktivnosti v državi, predvsem ukrepe JLA, s katerimije želela zagotoviti enotno ustavno ureditev SFRJ.Ukaz o razorožitviPredsedstvo SFRJ je 8. januarja na pobudozveznega sekretariata za ljudsko obrambo razpravljaloo varnostnih razmerah v Jugoslaviji inugotovilo, da v več delih države iz drugih državskrivaj uvažajo orožje ter ga delijo občanom ponarodni in politični pripadnosti. Menili so, da vokviru posameznih političnih strank nastajajoilegalne polvojaške strukture, ki s svojim delovanjemin načrtovano teroristično dejavnostjopomenijo neposredno nevarnost za varnostobčanov, suverenost in celovitost države. Zatoje bil sprejet ukaz, »da se morajo v roku desetihdni razorožiti vsi oboroženi odredi, ki niso vsestavi JLA oziroma organov za notranjezadeve in katerih organizacija ni urejena vskladu z zveznimi predpisi«. Po tem ukazubi morale vse osebe, ki imajo orožje, strelivoin druga borbena sredstva, ta vrniti najbližji3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

enoti JLA, sicer bi se morale zagovarjati pred diščem. Na tej seji so razpravljali tudi o osnutkusozakonao depolitizaciji vojske in na zahtevo dr.Janeza Drnovška o pobudi Slovenije, ki je že predmeseci naslovila pismo z zahtevo, naj se spremeniodločitev, da 5. armadno območje v Zagrebu prevzamepoveljstvo nad TO Slovenije. Žal pobuda ospremembi odločitve ni bila sprejeta.Ukaz o oddaji orožja je bil napisan tako splošno, dasi ga je bilo mogoče različno razlagati. Republiškisekretariat za ljudsko obrambo je takoj izdal naslednjesporočilo za javnost: »Teritorialna obramba RepublikeSlovenije je organizirana v skladu z zveznimiin republiškimi predpisi, zato se ukaz predsedstvaSFRJ v nobenem delu ne more nanašati na štabe,enote, zavode in posamezne pripadnike TO. OrganiRS so sposobni in odločeni zagotoviti zaščito vsehprebivalcev naše republike, zato dodatnazaščita JLA ni potrebna.«Do poskusa pobiranja orožja v Slovenijini prišlo. Nadaljevalo se je javno obsojanjenamere in mnogih špekulacij JLA,saj je bilo v beograjskem časopisu Politikazapisano, »da v Sloveniji poleg TO inpolicije obstaja tudi Demosova oziromaPučnikova garda«. Zapisali so še, da najbi bilo v tej gardi približno 2000 vojakovali trije bataljoni, od katerih naj bi bila dvanameščena v Kranju in eden v Mariboru,kjer naj bi se začelo tudi usposabljanjeprvih skupin oficirjev slovenske vojske.Tudi v časopisu Narodna armija so obširnopisali o teh dogodkih in med drugimzapisali, »da se ukaz nanaša zlasti na Slovenijo inHrvaško, ki sta nelegalno in protizakonito uvozilivelike količine orožja«.Skupščina RS je konec meseca podprla prizadevanjavlade za mirno reševanje ustavne krize vJugoslaviji in za takojšen umik vojske iz političnegaživljenja. Takratni delegati so izrazili zaskrbljenostnad vsesplošnim oboroževanjem in stopnjevanjembojne pripravljenosti JLA, ker to povečuje nevarnostza izredne razmere in reševanje sporov z državljan-sko vojno. Od predsedstva SFRJ so zahtevali, dapoveljuje vojski tako, da ne bo več prihajalo do novihpritiskov in groženj. Prekliče naj tudi vse tajne predpise,ki urejajo delovanje varnostnih organov JLA. Zahtevaliso tudi moratorij na služenje vojaškega rokain prepoved premeščanja slovenskih vojakov zunajSlovenije ter postopek za ugotavljanje odgovornostizveznega sekretarja za ljudsko obrambo Veljka Kadijevićaoziroma njegovo takojšnjo razrešitev.Zalivska vojnaPomemben svetovni dogodek, ki je zaznamovaljanuar 1991, je zalivska vojna. Vse razprave in prizadevanjav okviru OZN o iskanju mirne rešitve zalivskekrize, ko je iraška vojska zasedla Kuvajt, so bilineuspešni. ZDA in zavezniki so bili v pripravljenostiza nenadni nočni letalski napad na Irak, ko je 16.januarja ob polnoči potekel rok Varnostnega svetaOZN, po katerem bi moral Sadam Husein ukazatiumik iraške vojske iz zasedenega Kuvajta. To se nizgodilo in iraška vojska je ostala vkopana v puščavskempesku in pripravljena na džihad – svetovojno. Ljudje po svetu so ves dan čakali, kaj se bozgodilo. 17. januarja v jutranjih urah je predsednikBush ukazal močan zračni napad in začela se jezalivska vojna, ki jo je prek televizijske mreže CNNspremljal ves svet.Grožnje in premiki vojskePred iztekom roka o oddaji orožja je prišlo doponovnih zapletov zaradi razlag, kaj naj bi bileparavojaške organizacije. Zato so se močno zaostriliodnosi povsod v državi, predvsem pa naHrvaškem, kjer so v Zagrebu na vseh pomembnihtočkah razporedili enote specialne policije, da bipreprečili morebitno intervencijo JLA. Predsednikdr. Franjo Tuđman je dejal: »Hrvaške policijske sileso pripravljene na obrambo svobode. Če bo vojskanapadla naše institucije, bo prišlo do bojev.« JLAje javno obtožila Hrvaško za organizirano zarototer javnosti prikazala zmontiran propagandnivojaško-vohunski film, katerega namen je bil prikazatizaroto, ilegalni uvoz orožja in oboroževanjaparavojaških formacij, ki naj bi jih vodil republiškiminister za obrambo Martin Špegelj, za kateregaje preiskovalni sodnik vojaškega sodišča JLA zahtevalizročitev. JLA je v nasprotju z zakonom inbrez vednosti pristojnih upravnih organov začeladirektno klicati rezerviste na vojaške vaje, zato jeRSLO javno obveščal vojaške obveznike, da seniso dolžni odzvati takšnim pozivom.Vojaško-politični analitiki so ocenjevali, da bi seJLA ob morebitnem napadu razcepila, ker so josestavljali pripadniki več narodov, kar se je poznejetudi zgodilo. Zato je zvezni sekretariat za narodnoobrambo v vse vojašnice poslal v branje dokumentz naslovom Informacija o aktualni situaciji v svetuin državi ter o neposrednih nalogah JLA, ki je meddrugim opredeljeval potrebo po ohranjanju enotnostivojske in vlogo Zveze komunistov– gibanje za Jugoslavijo, kinaj bi tudi v prihodnje zagotavljalafederativno socialistično ureditevdržave.Zaradi večjih premikov JLA naHrvaškem in konfliktov med srbskimin hrvaškim prebivalstvompredvsem v Kninski krajini jeprišlo do vznemirjenja tudi vSloveniji, saj je bilo v nekaterihvojašnicah opaziti nenavadnoživahnost pri premikih enot inopreme. V Sloveniji je bilo v temčasu 22.000 pripadnikov JLA,od tega 4000 aktivnih starešin, odkaterih je bilo le 20 odstotkov Slovencev.Razprave o političnih razmerah v državi in JLAso postale nekaj vsakdanjega. Na eni od takšnihrazprav z občani Črnomlja je takratni član predsedstvaSFRJ dr. Janez Drnovšek dejal: »Srbi želijoohraniti federacijo, Sloveniji pa ponujajo odcepitev.Tako razmišlja tudi JLA. Ves čas gre za razmišljanje,naj bi Slovenijo disciplinirali, če je le mogočebrez večjih žrtev, sicer pa naj izgine iz države.«Bigadir mag. Viktor KrajncS LOV E N S K A VO J S K A 31Foto: oborožene sile ZDAN a š e ko re n i n e

S v e t u j e m o v a mV gore le z znanjemin dobro opremoTake zime, kot je letošnja,že dolgo ni biloV zadnjem času je padla večja količina snega,tako da so razmere skoraj izredne, saj takihobilnih snežnih padavin že nekaj let ni bilo, polegtega jih je bilo veliko že v začetku zime oziromapozno jeseni. Okoli novega leta se je občutnootoplilo do 1000 metrov. Do te višine je sneg zatovečinoma predelan in pomrznjen. Nad 1300 metrovje snega približno dva metra, zato so razmereprecej nevarne. »Do 1000 metrov je sneg stabilenin plasti so med seboj sprijete, zato je nevarnostiza plazove manj. Pomembni dejavniki za nastaneksnežnih plazov so veter, naklon, poraščenostterena, osončenost, konfiguracija in temperatura.Tako je na severnem pobočju, na katerega sonceredko posije, sneg manj predelan kot na južnem,ki je bolj izpostavljen soncu. Sneg se na južnempobočju hitreje predela, sicer pa to lahko trajatudi do 40 dni po padavinah. Za ugotavljanje nevarnostiproženja plazov je pomembna metodatreh N-jev. Razmere in nevarnost za plazove nadoločenem področju so lahko primerljive le zobmočji z enako naklonino, nadmorsko višinoin nebesno orientacijo,« je pojasnil štabni vodnikPušavec.Ljudje smo od nekdaj povezani znaravo, zato tudi v zimskih razmerahmarsikoga privlačijo ture v gore.Zima ponuja možnosti za raznovrstneaktivnosti, kot so na primer turev hribih, turno smučanje in plezanje.Predvsem je pomembno, da se naturo ne odpravimo nepremišljeno,brez znanja in dobre opreme, saj jeto lahko v razmerah, kakršne so zdajv slovenskem visokogorju, usodno.Kako torej pozimi varno v gore, smose pogovarjali s štabnim vodnikomTadejem Pušavcem, štabnim vodnikomRafaelom Kolblom in višjim vodnikomMihom Arhom, ki so inštruktorjiv Gorski šoli Slovenske vojske.Še bolj kot opremaje pomembno znanjePred 15 leti je bila gorniška oprema teže dostopna.Zdaj si lahko vsak nabavi dereze in cepin,toda kot so opozorili inštruktorji, nam, če jih neznamo uporabljati, lahko bolj škodijo kot koristijo.»Če je nekdo brez derez, se bo verjetno še pravočasnoobrnil nazaj v dolino. Če ima dereze in seob morebitnem zdrsu ne zna pravilno ustaviti scepinom, se bo zgodila nesreča. Dobro moramoobvladati hojo z derezami, saj lahko na primerstopimo na gamašo in ko želimo dvigniti drugonogo, pademo. K obvezni opremi pozimi sodijopoleg ustrezne obleke in obutve še plazovnažolna, lopatka, sonda, cepinter dereze. Pomembno je, da sevsak, ki si kupi opremo, to naučiuporabljati na varnem vdolini in ne na turi,« je poudarilvišji vodnik Arh.Najlažje znanje dobijo vplaninskih društvih oziromapodobnih klubih.Če gremo v hribe pozimi,moramo biti veščiplaninarjenja. Hribiso v poletnem času boljprimerni za pridobivanjeznanja, toda to še ne pomeni,da je to dovolj za zim-3 2 S LOV E N S K A VO J S K A

ske ture. Planinskadruštva organizirajotečaje gorništva.Na Komni na primerPlaninska zvezaSlovenije vsakoleto organiziranatedne turne smuke,na Pokljuki podkomisijaza reševanjePripomočekiz plazov pri Gorskiza merjenjereševalni službi Slo-vsebnostivode vvenije organizira dnevevarstva pred plazovi,na katerih redno sodelujejotudi inštruktorji Gorske šoleSV. Seveda je to znanje mogočepridobiti na tečajih v okviru Gorskesnegušole SV. »Zanimanja je vedno več, takoda vseh, ki jih to zanima, niti ne moremo sprejeti.Ljudje se zavedajo, da je znanje pomembno in gaželijo tudi pridobiti, saj to lahko reši življenje,« jedejal štabni vodnik Pušavec. Statistično se največnesreč glede na petstopenjsko evropsko lestviconevarnosti plazov zgodi pri nevarnostih druge intretje stopnje, torej ko je oznaka stopnje nevarnostiplazov zmerna oziroma znatna pri tretji stopnji.»Mogoče nekateri menijo, da bo potem, ko padeizjemna količina snega, nesreč več. Zanimivo je,da nesreč niti ni toliko, ker se ljudje po obilnemsneženju ne odpravijo množično v gore. Nesrečese običajno dogajajo ob zmernih padavinahin nevarnostih, predvsem takrat, ko veter ustvarisnežne zamete in klože, ki so lahko zelo zahrbtne.Zavedati se je treba, da kadar je v gorah sneg, jevedno možnost za sproženje plazu. Tudi vrhunskipoznavalci razmer lahko v gorah naredijo usodnonapako,« je dejal štabni vodnik Kolbl.Nujna zimska gorska opremaLavinska žolna, ki oddaja in sprejema signal, je vprimeru, da nekoga zasuje sneg, življenjsko pomembna,saj se pod plazom možnost preživetjazelo hitro zmanjšuje, tako da je pomoč iz dolineobičajno prepozna. Če ima planinec lavinsko žolno,ga drugi planinci s pomočjo svojih lavinskihžoln hitro izsledijo. Lokacijo potrdijo z lavinskosondo. »Obvezni so tudi lopatka, saj človeka takoUgotavljanje plazovitostipobočja po norveški metodibistveno hitreje odkopljemo, cepin, ki je edini pripomočekza ustavljanje ob zdrsu, in dereze. Najše enkrat poudarim, da je zelo pomembno, daznamo uporabljati opremo. Zelo nevarna je naprimer hkratna uporaba derez in palic, saj se pripadcu ne moreš z ničimer ustaviti. Kadarkoli obstajanevarnost za plazove, moramo imeti s sebojzimsko gorniško opremo. V tujini večina planincevnosi tako opremo, pri nas pa je ta odstotek precejmanjši, vendar se počasi povečuje,« je dejal višjivodnik Arh. Poleg te opreme je pomembna tudizaščita pred mrazom. »Mokre rokavice in nekajS v e t u j e m o v a mZimska gorniškaoprema, in sicer dereze,cepin, lopatka, lavinska žolna inlavinska sondaS LOV E N S K A VO J S K A 3 3

S v e t u j e m o v a mvetra lahko povzročijo neobčutljive prste ali celo zmrzline, slabša telesnapripravljenost in spremembe vremena pa utrujenost. Zimske ture so lahkokondicijsko zelo zahtevne in če planincu zmanjka moči, je verjetnost za podhladitevvečja,« je dodal štabni vodnik Kolbl. Podhladitev je mogoča tudi v poletnemčasu zaradi nenadnih vremenskih sprememb. Predvsem spomladi,ko je sonce močnejše, se moramo ustrezno zaščititi pred snežno slepoto insončnimi opeklinami s sončnimi očali in zaščitnimi kremami.Načrtovanje turePreden se odpravimo na turo, je bistveno njeno načrtovanje. »Načrtovatimoramo začeti že doma. Telesno moramo biti dobro pripravljeni. Pregledatimoramo, kakšno je bilo vreme, kdaj so bile padavine in kakšne so bile, kajse je v tem času dogajalo, ali je pihal veter in tako naprej. Preštudirati jetreba vodnike, zemljevide in opise poti. Pregledati moramo naklone pobočijob poti, saj se največ plazov sproži med 25 in 55 stopinjami naklona pobočja.Te podatke lahko poiščemo na internetu, straneh Agencije za okoljeali planinskih straneh, pokličemo pa lahko tudi oskrbnike gorskih koč. Preverimoše poročilo o količini snega in vremensko napoved. Potem pripravimoopremo in razmislimo, kdo bo šel z nami,« je pojasnil štabni vodnik Pušavec.Na izhodišču ture spet presodimo, ali je primerno, da se odpravimo na pot.Turo lahko vedno odpovemo, saj bo gora počakala!Prikazovalnik lavinskežolne kaže oddaljenost vmetrih od druge lavinskežolne.»Pomembno je, da preverimo plazovitostvsakega izpostavljenega pobočja znorveškim ali švicarskim testom.Pri večjih skupinah je smiselnonaprej poslati izvidnico,PravilnopripetalavinskažolnaTurno smučanje je vse bolj priljubljen šport.ki se spozna na plazove in preveri razmere,« je dodal višji vodnik Pušavec.Pravilna izbira poti je zelo pomembna. Če poznamo teren s poletnih tur, namto olajša pot. Ni nujno, da se gibljemo po poti, pač pa izberemo najvarnejšorazličico. Neizkušeni naj ne preizkušajo sreče v hribih pozimi, na zimske turenaj se nikakor ne odpravijo brez ustreznega znanja, kondicije, priprave na turoin opreme. Pomembno je pomisliti tudi na to, da je dan precej krajši in da je žeob 17. uri mrak. Če poleti potrebujemo uro ali dve za neko turo, bomo za istopot pozimi potrebovali dvakrat toliko ali še več časa.Valerija Šket JarmFoto: Bruno ToičŠtabni VodnikTadej PušavecŠtabni vodnikRafael KolblVišji vodnikMiha Arh

Za naše športnice in športnikeNa katerem motorju je na nedavnemdakarskem raliju tekmoval puščavski lisjakMiran Stanovnik?t) hondi,v) BMW,n) KTM,k) kawasakiju.Katerega leta so potekale 1. svetovne vojaškeigre v Rimu?r) 1935,e) 1953,b) 1973,a) 1995.V kateri disciplini je najboljša slovenskapadalka vseh časov Irena Avbelj na svetovnemprvenstvu v hrvaški Reki osvojila zlatokolajno?a) v skokih na cilj,l) v figurativnih skokih ekipno,v) v figurativnih skokih,g) v kombinaciji posamezno.Katere discipline združuje vojaški peteroboj?z) streljanje s puško, premagovanje pehotnihovir, plavanje na 500 metrov, tekmovanje vorientaciji in tek;i) streljanje s puško, premagovanje pehotnihovir, plavanje na 50 metrov, met šolskebombe v cilj in daljavo ter tek;r) streljanje s puško, orientacijski tek, gorskokolesarsko tekmovanje na 25 kilometrov,taekwandoo in skakanje v daljavo;o) streljanje s puško, premagovanje pehotnihovir, plavanje na 500 metrov, met šolskebombe v cilj in daljavo ter tek.Kateri od biatloncev, ki so zaposleni vSlovenski vojski, dosega najboljše rezultate?j) Janez Marič,s) Matjaž Poklukar,j) Jože Poklukar,š) Jure Velepec.Kateri je najnovejši program usposabljanja,ki so ga na področju športa uvedli v Slovenskivojski?a) inštruktor kondicijske vadbe,k) inštruktor padalstva,u) inštruktor športne vadbe,p) inštruktor športa.Za katere dosežke v preteklem letu je JureRobič dobil nagrado za posebne dosežke, ki jov okviru akcije Športnik leta podeljuje Društvošportnih novinarjev Slovenije?e) za zmagi na dirkah RAAM in Le Tour deFrance,m) za zmagi na dirkah RAAM in Le Tour Direct,c) za zmago na kolesarski dirki Po Sloveniji,č) za zmagi na dirkah Le Tour de France in LeTour Direct.Katera enota SV je lani že četrto leto zaporedzmagala na 75 kilometrov dolgem maratonuCelje–Logarska dolina?g) Poveljstvo za podporo,r) športna enota SV,o) 10. MOTB,u) 430. MOD.Katera evropska država organizira mednarodnipohod, ki ga je poimenovala po Marcu Aurelu?s) Avstrija,h) Francija,r) Belgija,t) Grčija.Katero mesto je na lanskem biatlonskemtekmovanju v skupinskem startu na Pokljukizasedla najboljša Slovenka Tadeja Brankovič?i) tretje,b) triindvajseto,k) petnajsto,r) Tadeja Brankovič na tekmi ni nastopila.Kako se imenuje dirka, ki je za Avstralijo to, karv svetu pomeni Race Across America?n) Kangaroo Race,a) Crocodile Championship,u) Crocodile Trophy,v) Australia open.Kdaj in kje si je Raša Sraka nazadnje priborilanaslov svetovne vojaške prvakinje?o) leta 2005 v nizozemskem Den Helderju,s) leta 2000 v nizozemskem Den Helderju,f) lani v egiptovskem Kairu,p) lani v ruskem St. Peterburgu.Ekipa Slovenske vojske je lani prvič nastopila navojaškem svetovnem prvenstvu v jadranju. Kdood naštetih športnikov je tekmoval in dosegeldeveto mesto?e) Davor Glavina, Tomaž Čopi in Luka Špik,i) Vasilij Žbogar,a) Vesna Dekleva, Klara Maučec in DavorGlavina,o) Teja in Alja Černe.Kako se imenuje tridnevno tekmovanje, kiga vsako leto v sodelovanju s SV organizirataborniški rod Zeleni zmaj iz Velenja in vključujepreizkuse iz kar sedmih disciplin?d) Velenje Extreme,j) Pustolovska tekma – Adventure RaceSlovenia,n) Čez drn in strn,š) Spominski pohod od Kotelj do Belih Vod.Reševalcem nagradnekrižankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:SREČA JE V MAJHNIH STVAREH, IZZIVEPREMAGUJEMO SKUPAJ.Nagrade prejmejo: Simon Bergant, ZgornjaLuša 20, 4227 Selca, Franc Kerčmar, Prosenjakovci7, 9207 Prosenjakovci, in MatejDraksler, Podreča 66, 4211 Mavčiče.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitvetokratnega kviza nam pošljite do petka, 27.januarja 2006, na naslov:Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta59, 1000 Ljubljana.R a z v e d r i l oS LOV E N S K A VO J S K A 3 5

Jure Robič, ekstremni kolesarPIŠITEo dogajanju v enotah SVZa predhodno najavo prispevkapokličite na telefonsko številko(01) 471 26 62 ali nam pišite naelektronski naslov urednistvo.sv@mors.si.Foto: Valerija Šket Jarm