60 let slovenske statistike - StatistiÄni urad Republike Slovenije

60 LET SLOVENSKE STATISTIKEAvtorji:Irena Kri`manAvgu{tina Kuhar de DomizioAndreja MoèGenovefa Ruì}Boris Tka~ikIrena Tr{inarSodelujo~i avtorji:Jure Hribar, Jure Jakopi~, Majda Kmet, Milivoja Šircelj,Metka Zaletel, Magdalena @ebreUredila:Irena Tr{inar,Besedilo jezikovno uredila:Joà Lakovi~Oblikovanje naslovnice:Anton RojcOblikovanje in prelom:Du{an WeissFotografije so prispevali:Toma` Banovec, Meta Blejec, Lea Bregar, Franci Fidler, Erika Golja,Ivan Glonar, Irena Kri`man, Gregor Lah, Nenad Marki~,Aleksandar Milenkovi}, @are Modlic, Tomo Sbrizaj, Irena Tr{inar,Milena Zemlji~, Arhiv Slovenije, Arhiv Statisti~nega dru{tva Slovenije,Foto Tivadar,Tisk:PROGRAF d. o. o.Naklada: 2000 izvodovCIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana311.312(497.4)”1944/2004"Izdano ob praznovanju 60-letniceStatisti~nega urada Republike Slovenije, September 2004© Izdal in zaloìl Statisti~ni urad Republike SlovenijeLjubljana, Voàrski pot 12Telefon: 01 241 51 00Faks: 01 241 53 44E-po{ta: info.stat@gov.siInternet: www.stat.siSTATISTI^NI urad Republike Slovenije[[estdeset]60 let slovenske statistike : 1944-2004 / [avtorji Irena Kri`man. . . [et al.] ; uredila Irena Tr{inar ; fotografije Toma` Banovec. . . et al.] - Ljubljana : Statisti~ni urad Republike Slovenije,2004ISBN 961-239-056-81. Kri`man, Irena 2. Tr{inar, Irena214769408

60 let slovenske statistike3Spo{tovani,19. avgusta 1944 je Slovenski narodnoosvobodilni svet ustanovil Statisti~ni urad. Letos tako praznujemo {estdesetletnico slovenske uradnestatistike. V po~astitev tega jubileja smo pripravili publikacijo – 60 let slovenske statistike.Publikacija je le izbor utrinkov o razvoju dràvne statistike v Sloveniji in njenih povezav z mednarodnim okoljem in ne èli zgodovinsko instrokovno presojati prehojene poti na{ih predhodnikov.Slovenija je imela ves ~as mednarodno ugledne statisti~ne strokovnjake in direktorje. Tokrat smo v publikacijo vklju~ili le kratke ìvljenjepisedirektorjev. Ovrednotenje prispevka posameznih statisti~nih strokovnjakov, kakovosti statistik in njihovega pomena za upravljanje takratne dru`bebo zahtevno delo, ki ga bo treba opraviti v prihodnje. Prepri~ani smo, da je zaradi pomena statistike v vsaki dru`bi to potrebno, saj razvoj statisti~nedejavnosti izraà stopnjo demokrati~nosti dru`b in predstavlja pomemben del zgodovine vsakega naroda. Hkrati pa smo to dol`ni storiti tudi izspo{tovanja do na{ih predhodnikov statistikov, ki so è med drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej, orali ledino na tem podro~ju.V sedemdesetih in osemdesetih letih so bili vzpostavljeni temelji moderne, registrsko usmerjene statisti~ne ureditve, ki je bila {e nadgrajena s popolnouveljavitvijo mednarodnih standardov. Ti so se za~eli uvajati è na za~etku devetdesetih let, {e pred osamosvojitvijo dràve, in dosegli vrhunecs prehodom v tr`no ekonomijo in vklju~itvijo Slovenije v Evropsko unijo.Številnim institucijam in posameznikom, ki so nam pomagali pri zbiranju pisnih in slikovnih gradiv, se zahvaljujemo za njihov prispevek.V predstavljeni publikaciji nismo mogli vseh uporabiti, so pa pomemben prispevek za nadaljnjo pripravo podrobnej{e zgodovine na{e dejavnosti.Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dana{njemu razvoju slovenske statistike, in vsem, ki so bili zaposleni ali so zaposleni na Statisti~nem uradu,ob jubileju iskreno ~estitam.Mag. Irena Kri`mangeneralna direktoricaStatisti~nega urada Republike SlovenijeLjubljana, septembra 2004

460 let slovenske statistike

660 let slovenske statistikepisnimi gradivi in zapisniki, projektnega dela, mednarodnega sodelovanja. La`je so bili dostopni zapisi razprav ob sprejemanju zakonov,zapisane so bile pobude in {tudije. Vse ve~ji poudarek je bil na promocijski dejavnosti, ve~ je bilo publikacij, zbornikov referatov in drugegapisnega gradiva. Po letu 1991 se mu je pridruìlo {e veliko gradiva z mednarodnih udele`b na sestankih, posvetovanjih, seminarjih. Iz tegaobse`nega gradiva je bilo te`ko na kratko izlu{~iti tisto, kar naj bi predstavljalo zgodovinsko jedro sodobne slovenske statistike, ne da bi kajhote ali nehote izpustili in poenostavili. Avtorji so zato povzeli vsebine iz svojega znanja in izku{enj pri delu, pri ~emer so upo{tevali izborvirov, ki bodo naslednjim raziskovalcem v oporo pri nadaljnjem poglabljanju.Bralec bo opazil, da v knjigi ne nastopajo posamezniki – knjiga opisuje dogajanja. Seveda ni zgodovine brez osebnosti – ljudje joustvarjamo. Vendar pa ta jubilejna publikacija ne more predstaviti vseh, ki bi si to zasluìli. Da bi se izognili krivicam, do katerih bi gotovopri{lo, ~e bi hoteli na{teti vse pomembne osebnosti, smo se odlo~ili, da bo ta knjiga pripovedovala zgodbo sodobne slovenske statistike, nepa njenih ustvarjalcev.Seveda 60 let slovenske statistike ni le zgodba Statisti~nega urada, temve~ tudi statistikov v drugih slu`bah: drugje v javni upravi, nauniverzah, srednjih {olah, v podjetjih. Tudi vsega pregleda ta knjiga ni nameravala povzeti, temve~ se ukvarja predvsem z uradnostatistiko. Da pa le ne bi ostala zgolj v tem ozkem okviru, je nakazano sodelovanje Statisti~nega urada s Statisti~nim dru{tvom Slovenije, kizdruùje statistike z razli~nih podro~ij, in s pedago{ko strokovno javnostjo, ki skrbi za znanje in nove mlade strokovnjake.Ta jubilejna publikacija naj predvsem predstavi na{o preteklost slovenski in mednarodni javnosti. Zaposlenim na Statisti~nem uradu RS intistim, ki smo se tu kalili, pa smo zdaj zaposleni v drugih institucijah, naj osveì spomin na ~ase, ko smo si pridobivali dragocene izku{nje –in teh ni malo. Ne nazadnje pa naj pripomore tudi k temu, da bo neko~ prava zgodovinska knjiga ugledala lu~ sveta. Njena priprava bonekoliko la`ja, saj se bo lahko naslonila na prispevke k zgodovini slovenske statistike, ki smo jih spisali ob leto{njem jubileju, in na arhivdokumentov in slikovnega gradiva, ki smo ga v ta namen zbrali od sodelavcev.Zato se vsem, ki ste pomagali pri zbiranju, pripravi in oblikovanju gradiva, prav lepo zahvaljujem in èlim, da bi se osebno veselili jubileja,sicer pa vzpodbudili naslednike, da bodo ~imbolj vestno zabeleìli dogajanja v smislu pisnega in slikovnega dokumentiranja; da bo imelaprihodnja zgodovinska knjiga stvarne vire in bo lahko objektivno prikazala na{ ~as.Irena Tr{inarUrednica

860 let slovenske statistikePregled kraticBSP Banka statisti~nih podatkovCES Conference of European Statisticians – Konferenca evropskihstatistikovCRP Centralni register prebivalstvaDSI Dru`beni sistem informiranjaECB (Iv.obd., str. 14)EMŠO Enotna mati~na {tevilka ob~anaEFTA European Free Trade Association – Evropska zveza za svobodno trì{~eEMU European Monetary Union – Evropska denarna zvezaEU Evropska unijaILO International Labour Office – Mednarodna organizacija delaIMF International Monetary Fond – Mednarodni denarni skladLRS Ljudska republika SlovenijaNOB Narodna osvobodilna borbaOECD Organisation for Economic Cooperation and Development –Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvojOZN Organizacija zdruènih narodovROS Register organizacij in skupnostiRTE Register teritorialnih enotSNA Sistem nacionalnih ra~unovSNOS Slovenski narodno osvobodilni svetSURS Statisti~ni urad Republike slovenijeNVS Narodna Vlada Slovenije

Obdobje1944-195360 let slovenske statistike9USTANOVITEV STATISTI^NEGA URADAIN PRVA POVOJNA LETA1944-1952Prvi statisti~ni urad na Slovenskem je bil ustanovljen med drugo svetovno vojno, 19. avgusta 1944. Imenoval se je Statisti~niurad. V odloku o ustanovitvi so bile dolo~ene naloge Urada, prvo poro~ilo o njegovem delu pa je bilo pripravljeno še isto leto.V poro~ilu so navedli tudi na~ela delovanja statistike in strnili njene najpomembnejše naloge. Naslednje leto je bil Statisti~niurad Slovenije ponovno ustanovljen v skladu z zvezno zakonodajo, za~el je delovati po usmeritvah dràvnega statisti~negaurada Federativne ljudske republike Jugoslavije.Vloga takratnega Urada je bila usklajevati delo statisti~nih slu`b, ki so jih ustanovila posamezna ministrstva, ter statisti~nenaloge okro`nih in okrajnih ljudskih odborov.Ena prvih nalog je bila ugotoviti stanje po vojni na razli~nih podro~jih ìvljenja. Organizirali so popise in podatke uporabiliza vzpostavitev registrov – npr. podatke popisa prebivalstva za register stalnega prebivalstva v ob~inah. Ta vloga Urada je bilatako pomembna, da so ga leta 1951 preimenovali v Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu VladeRepublike Slovenije. Za~eli so uvajati redna statisti~na raziskovanja – letna in mese~na, njihovo število pa se je hitro ve~alo.Poskrbeli so tudi za objavljanje rezultatov. Prvi Statisti~ni letopis Ljudske republike Slovenije je bil izdan leta 1953 s podatkiza obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1952. Opis statisti~nih letopisov je v knjigi uvr{~en v to poglavje, ~epravizjemoma, tako kot besedilo o publicistiki in sedeù Urada na Voàrskem potu 12, govori o teh vsebinah za obdobje vseh{estdesetih let.


60 let slovenske statistike1944–1952111944 – ROJSTVO STATISTI^NEGA URADA MED NOB19. avgusta 1944 je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) na svoji seji sprejelo sklep, da se ustanovi Statisti~niurad. Dejstvo, da je bil v Sloveniji ustanovljen osrednji statisti~ni urad, še preden je bil izdan Odlok o organiziranju dràvnega statisti~negaurada federativne Jugoslavije, je zgodovinsko pomembno.Dolo~eno je bilo, da Urad vodi direktor, ki ga imenujepredsedstvo SNOS-a. Naloge Urada so bile navedenev 2. ~lenu Odloka o ustanovitvi:• organiziranje in vodenje vseh podatkov,pomembnih za javno ìvljenje Slovencev,• obravnavanje podatkov po znanstvenih na~elih ter• sodelovanje z ustanovami in organi slovenskenarodne oblasti glede dajanja podatkov, mnenj innasvetov.Za svoje delo je Urad odgovarjal predsedstvuSNOS-a. Na~elnik Urada je v poro~ilu 26. novembra1944 natan~no opredelil naloge, posebej poudarilpomembnost enotnih navodil za zbiranje in centralnoobdelavo podatkov ter opozoril na probleme, ki jihima Urad pri zbiranju podatkov, in na potrebe postrokovnih kadrih.Vira:• Mlinar, B. (ur.) (1974). Prispevek k zgodovini statistike med NOB 1941–1945. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, str. 10-17.• Arhiv Republike Slovenije, fascikel 500:Seja predsedstva SNOS, Osnutek Odloka o ustanovitvi Urada zastatistiko.Dopis Urada za statistiko SNOS z dne 26. 11. 1944.Osnutek Odloka o ustanovitvi Urada za statistiko pri predsedstvu SNOS-a, sprejet na seji predsedstvaSlovenskega narodnoosvobodilnega sveta 19. avgusta 1944.

121944–195260 let slovenske statistikeAlojz (Lojze) Dular, direktor Statisti~nega urada1944–1945.Alojz (Lojze) Dular (*1903, ✝2002). V Ljubljani je leta 1926kon~al tehniško fakulteto – rudarski oddelek, in se zaposlil vRudniku Trbovlje. Ob za~etku druge svetovne vojne je bil direktorRudnika, s tega mesta so ga Nemci razrešili è leta 1941. Odšel jev Ljubljano in od samega za~etka sodeloval v narodnoosvobodilnemboju. Dodeljen je bil predsedstvu SNOS-a. Bil je na~elnik odsekaza industrijo, obnovo in statistiko in ~lan znanstvenega inštitutapri predsedstvu SNOS-a, pri katerem je bil imenovan za prvegadirektorja Statisti~nega urada. Po vojni je odšel v Beograd, kjer jedelal na razli~nih ministrstvih do leta 1963, ko se je vrnil vSlovenijo in bil tri leta do upokojitve podpredsednik Gospodarskezbornice Slovenije.Vira:• Arhiv Slovenije, @ivljenjepis. Ljubljana, 3. 7. 1963• Enciklopedija Slovenije. (1988). Zv. 2, Ljubljana: Mladinska knjiga,str. 394Delo je Urad opravljal s pomo~jo statisti~nihuradov, ki sta bila ustanovljena samo pripokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru zaPrimorsko (ta je bil ustanovljen novembra 1944) in zaGorenjsko. Ob koncu vojne so bili statistikiprerazporejeni na druge naloge, zato je Statisti~niurad ostal popolnoma brez kadrov.Iz tega obdobja so ohranjeni le podatki v oblikievidenc in dokumenti o ustanovitvi in organizacijistatisti~ne slu`be.14. decembra 1944, štiri mesece pozneje, je bil naVisu izdan Odlok o organiziranju dràvnegastatisti~nega urada federativne Jugoslavije.Odlo~ba o Imenovanju prvega na~elnika Statisti~nega urada pri PredsedstvuSNOS-a, ing. Lojzeta Dularja, ki je bil v Odloku o ustanovitvi Urada zastatistiko pri predsedstvu SNOS-a imenovan za direktorja Urada.

60 let slovenske statistike1944–1952131945 – PONOVNO ROJSTVO STATISTI^NEGA URADA SLOVENIJENarodna vlada Slovenije je v skladu z Odlokom vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije 16. junija 1945 ustanovila pri svojempredsedstvu Statisti~ni urad Slovenije.Naloga Statisti~nega urada Slovenije je bila, da posmernicah dràvnega statisti~nega urada federativneJugoslavije zbira, obdeluje in objavlja vse splošne inspecialne statistike z obmo~ja republike Slovenije terskrbi za povezovanje vseh statistik, ki jih vodijokaterikoli organi narodne oblasti in javnih ustanov; timorajo osnutke vseh popisov, ki jih nameravajoizvesti na svojem obmo~ju, Uradu predloìti vpregled in odobritev.Vsa ministrstva so morala do konca junija 1945ustanoviti lastne statisti~ne referate. Statisti~ni uradSlovenije pa je moral za vsak statisti~ni sektor sestavitistatisti~no komisijo kot posvetovalni organ zaobravnavanje dolo~enih vprašanj. Z uredbo so bile 22.septembra 1945 v Sloveniji ustanovljene šesamostojne statisti~ne izpostave pri okro`nih inokrajnih ljudskih odborih kot pomo~ republiškemuuradu pri organiziranju in izvajanju statisti~nih akcijna terenu.Vlada Slovenije se je zavedala, da je dobrastatisti~na slu`ba temeljni pogoj za uspešnona~rtovanje gospodarskega razvoja republike indràve. Vzpostavila je razmeroma velik statisti~niaparat v primerjavi z drugimi dràvnimi institucijami,ki je v ~asu gospodarske obnove pomenil precejšnjoobremenitev za prora~un. Na osnovi zvezne uredbeso bile leta 1948 urejene tudi republiške statistike.Neposredno je bila dolo~ena njihova odgovornost,opredeljena pa so bila tudi razmerja med zveznostatistiko ter republiškimi in lokalnimi statistikami.Silva Exel - Škerlak, direktorica Statisti~negaurada Slovenije 1945–1948.Silva Exel-Škerlak (*1906, ✝1987). Diplomirala je na filozofskifakulteti v Ljubljani leta 1931. Zaposlila se je kot suplent na klasi~nigimnaziji, vendar je bila zaradi svoje levi~arske usmerjenostiaretirana. Leta 1941 je diplomirala in naslednje leto doktoriralana pravni fakulteti. So~asno je bila zaposlena na Socialnoekonomskeminštitutu v Ljubljani in delala v uredništvu »Tehnikain gospodarstvo«, med vojno pa je sodelovala v narodnoosvobodilnemgibanju in bila leta 1944 zaprta. Po osvoboditvi je biladirektorica Statisti~nega urada LRS do leta 1948, ko je bilaimenovana za podpredsednico planske komisije LRS. Nato je delalav nekaterih republiških ustanovah in kot profesorica na ekonomskifakulteti v Sarajevu in v Ljubljani, kjer je predavala predmetnotranjetrgovinska politika.Viri:• Biografija. S.n., s. l., str. 130-132• Univerza v Ljubljani. (1957). Biografije in bibliografijeuniverzitetnih profesorjev, str. 170-171• Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. (1979). Tretja knjiga, 1. Del,str. 217• Enciklopedija Slovenije. (1990). Zv. 4, str. 72• Petrin, Tea. (1987). Silva Exel-Škerlak. V: Delo, (23. 10.), str. 2Viri:• Mlinar, B. (ur.) (1974). Trideset let statistike v Sloveniji 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva narodne vladeSlovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstvaNVS.• Uredba o ustanovitvi in delu Zveznega statisti~nega urada instatisti~nih uradov v ljudskih republikah. Uradni list FLRJ, {t. 47/1948.Odlok predsedstva Slovenskega narodnega sveta o ustanovitvi inorganizaciji Statisti~nega urada Slovenije z ìgom in podpisom predsednikaJosipa Vidmarja in podpisom sekretarja Franceta Bevka.

141944–195260 let slovenske statistikeTEMELJNA NAÊLA DELOVANJA TAKRATNE STATISTIKERazumevanje temeljnih na~el statistike v zgodnjem obdobju po drugi svetovni vojni je razvidno iz poro~ila o delu Statisti~nega uradaSlovenije od osvoboditve do oktobra 1945.Omenjeno poro~ilo navaja in razlaga tri temeljna na~ela, ki jih mora statistika upoštevati pri svojem delovanju:• Enotnost teorije in prakse.Statistika je kot praksa in kot znanost zrasla izdru`bene potrebe in mora tej tudi sluìti. Vsakostatisti~no gradivo je mrtvo, ~e ne znamo iz njegaizluš~iti osnovnih smernic razvoja. Teorija pa jepravilna in ìvljenjska le toliko ~asa, dokler izhajaiz resni~nega, stalno spreminjajo~ega se ìvljenjain dokler jo ob resni~nem ìvljenju neprestanopreverjamo.• Povezanost vseh organov statisti~ne slu`be.Vsi organi, ki izvajajo statisti~no slu`bo, morajodelati v strogem soglasju, po istih na~elih ter naosnovi istih obrazcev in istih vprašanj, ker jemo`no le seštevanje in primerjanje istovrstnihpodatkov.• Demokrati~nost zna~aja statistike.Statistika v ljudski dràvi ne sme biti la` in nisredstvo za izkoriš~anje ljudstva. Koristi tistih, kipodatke zbirajo, morajo biti iste kot tistih, ki jihdajejo.Poro~ilo o delu Statisti~nega urada Slovenije od osvoboditve dooktobra 1945, naslovnica.Vir:• STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vladeSlovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstvaNVS, str 8-9.

60 let slovenske statistike 1944–195215DOLOÊNE SO BILE NALOGE STATISTI^NE SLU@BEV istem poro~ilu iz leta 1945 so navedene tudi naloge, ki jih mora izvajati statisti~na slu`ba.Najpomembnejše naloge statisti~ne slu`be so vporo~ilu strnili takole:• Koordinacija statisti~nega dela.Koordinacija pomeni, da mora Statisti~ni uradskrbeti, da nobeno zbiranje podatkov v republikine poteka po dveh ali ve~ tirih oziroma mora takodelo prepre~iti. Kadar so ministrstva, okro`ni,okrajni ali krajevni odbori potrebovali podatke, sojih namre~ zbirali vsak zase. Zato je vladala prizbiranju podatkov v republiki prava anarhija. Istipopisi so se ve~krat izvajali, kar je pomenilo velikoizgubo ~asa, denarja in energije.• Vzgoja statisti~nega kadra.V Sloveniji ni bilo statisti~ne tradicije niti ni biloustrezno izšolanih ljudi, zato je bilo treba takojorganizirati izobraèvanje statistikov.• Vzgoja mnoìc.Statisti~ne podatke je treba na razumljiv na~inpribliàti najširšemu krogu uporabnikov in jihnau~iti misliti tudi v številkah.Boris Debevec, direktor Statisti~nega uradaSlovenije 1948–1950.Boris Debevec (*1911, ✝1951). Po kon~anem u~iteljiš~u se je leta1929 vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani in s prekinitvamidiplomiral leta 1946, smer pedagogika, zgodovina filozofije z logikoin psihologija. Od leta 1930 je slu`boval kot u~itelj po raznih krajihSlovenije. Junija leta 1941 so ga Nemci zaprli, vendar je pobegnil.Med vojno je delal v tovarni papirja v Vev~ah in na industrijskišoli. Po osvoboditvi, maja 1945 je bil nekaj mesecev v. d. direktorna Statisti~nem uradu Slovenije, dokler ni bil premeš~en v Beogradkot pomo~nik direktorja Dràvnega statisti~nega urada. Leta 1947je bil premeš~en v Ljubljano, najprej kot pomo~nik direktorja, odjulija 1948 pa kot direktor Statisti~nega urada LRS. V za~etkuleta 1951 so ga zaprli z obto`bo, da je agent informbiroja, vendarmu tega niso mogli nikoli dokazati. 18. junija 1951 je v zaporutragi~no preminil.Vir:• Arhiv Slovenije, os. Dokumenti, 1951Vir:• STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vladeSlovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstvaNVS.

161944–195260 let slovenske statistikeZBIRANJE IN OBDELOVANJE PODATKOVStatistika je èlela biti è takrat ~imbolj samostojna slu`ba, seveda pa je morala delati v okviru predpisov, ki so veljali v takratni dràvi.Katja Vodopivec, v. d. direktoricaStatisti~nega urada Slovenije 1951.Katja Vodopivec (*1917) Po kon~ani gimnaziji se je vpisala napravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1941 diplomirala. Podiplomi je absolvirala enoletni doktorski te~aj iz kazenskih in kriminološkihznanosti in bila leta 1943 promovirana za doktoricopravnih znanosti. Doktorirala je na temo »Statisti~na metoda vkriminalni etiologiji«. Vklju~ila se je v Osvobodilno fronto in bilaaktivistka do konca vojne. Po vojni je najprej delala na oddelku zastatistiko pri ministrstvu za delo, leta 1949 pa se je zaposlila naStatisti~nem uradu Slovenije, kjer je ostala do leta 1954. Bila jepomo~nica direktorja, po odhodu B. Debevca pa v. d. direktorja.Leta 1953 se je strokovno izpopolnjevala v Veliki Britaniji napodro~ju socialnoskrbstvene analize in statistike. Leta 1954 je bilaimenovana za prvega znanstvenega sodelavca v takrat ustanovljenemInštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti; od leta1961 do 1972 pa je bila direktorica inštituta. Od leta 1971 je bilazaposlena na pravni fakulteti v Ljubljani kot redna profesorica zakriminologijo in dolgoletna predstojnica katedre za kazenskopravneznanosti. Predavala je na mnogih univerzah (Dunaju, Gradcu,Zagrebu). Od upokojitve ìvi v Ljubljani.Viri:• Enciklopedija Slovenije. (2000). Zv. 14, str. 298.• Bavcon, L. (1987). Zbornik znanstvenih razprav. Letn. 47, str. 1-16.• Kuhar de Domizio, A. (2004). Pogovor z gospo dr. Katjo Vodopivec,(neobjavljeno gradivo).Obdelava podatkov je potekala na Uradu. Sprva jebila le ro~na, postopoma pa so jo mehanizirali. Leta1948 je Urad imel 1 sortirko, 2 ro~na in 2 avtomati~naluknja~a. Ti stroji so bili zelo enostavni, z njimi sosortirali listke in tako šteli obrazce: kolikor listkov jezletelo iz stroja, toliko je bilo znakov. Leta 1952 sovpeljali IBM-ov sistem ra~unalnikov, ki je vsebovaltudi verificirke in tabelirke.Osnova za statisti~na raziskovanja so bili statisti~niobrazci in letna poro~ila, ki so jih pošiljale pristojneustanove. Posebej so skrbeli za popolnost zajetja.Natan~no so prou~evali metode in na~ine za izvedbopopisa. Pred popisom so organizirali te~aje zapopisovalce, na katerih so jih seznanili z metodologijoin z navodili.Na~rta statisti~nih raziskovanj še niso imeli,raziskovanja so potekala sproti, po potrebi. Prou~evaliso tujo statisti~no literaturo, se u~ili in na tak na~inuvajali nova raziskovanja. Vsak oddelek je zaseorganiziral raziskovanja, seveda z direktorjevopomo~jo. Strokovne prispevke so pisali šefi oddelkov,saj so bili najbolj seznanjeni s problematiko inpotrebami.IBM-ov ra~unalnik, izposojen za potrebe obdelav popisa kmetijstva.Vira:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Kuhar de Domizio, A. (2004). Pogovor z dr. Katjo Vodopivec,(neobjavljeno delo).

60 let slovenske statistike1944–195217POVOJNI POPISIV prvih povojnih letih je bila ena osnovnih nalog statistike ugotovitev zate~enega stanja na vseh podro~jih ìvljenja. To nalogo je izpolnjevalas popisi, med katerimi so bili najpomembnejši popisi ozemlja, prebivalstva, kmetijstva in stanovanj.Prvi povojni popis na podro~ju upravne indemografske statistike je bil popis krajev in naselij, sajje bila v tem obdobju temeljna naloga ugotoviti številoprebivalstva in stavb na ozemlju (nekdanje) Dravskebanovine in Slovenskega primorja po naseljih vokviru krajevnih odborov. Ker pa se je medizvajanjem popisa spremenila upravna razdelitev,namen popisa ni bil v celoti doseèn.Za~etne pomanjkljivosti so bile glavni razlog zaodlo~itev, da so bili tudi podatki, zbrani s popisomprebivalstva leta 1961, uporabljeni za namene registrastalnega prebivalstva – tokrat za njegovo obnovo.S popisom prebivalstva leta 1961 so bili zbrani tudipodatki o stanovanjih v ve~jih mestih. Leto pred temje bil izveden popis kmetijstva.Uspešnejši je bil popis prebivalstva leta 1948, skaterim so bili zbrani osnovni podatki o prebivalstvupo okrajih, naseljih in zaselkih.Prvi popis prebivalstva, izpeljan v skladu spriporo~ili OZN-a, je bil opravljen leta 1953.Statistiki so è od druge svetovne vojne dalje popiseprebivalstva povezovali z registri. Ob popisuprebivalstva leta 1953 je bil priloèn obrazec »Prijava zaregister prebivalstva«. Podatki s tega obrazca so bilipotrebni za vzpostavitev kartotek stalnega prebivalstvapo ob~inah, ki naj bi sluìle tudi za drugeadministrativne potrebe republike.Viri:• STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vladeSlovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstvaNVS, str. 10.• Šircelj, M. (1995). Popis prebivalstva. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 9,str. 142–142.• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.V vseh popisih prebivalstva je bilo poskrbljeno za seznanitev javnosti prek medijev in s plakati na javnih mestih.Na sliki so dvojezi~ni plakati z Obale iz ~asa Popisa prebivalstva leta 1961.

18 1944–195260 let slovenske statistikeUVAJANJE STATISTI^NIH RAZISKOVANJStatisti~ni urad Slovenije si je v prvih letih po vojni prizadeval, da bi zagotovil osnovne statisti~ne podatke o stanjih in gibanjih narazli~nih podro~jih. Uvajati je za~el letne in redne mese~ne slu`be (danes so to statisti~na raziskovanja), s katerimi naj bi zagotovilipodatke za pripravo mese~nih in letnih pregledov o gospodarskem in socialnem poloàju Slovenije.êprav Urad še ni imel jasnih in na~rtovanihvsebin raziskovanj niti dolo~ene periodike zbiranjapodatkov, se je število statisti~nih raziskovanj iz leta vleto ve~alo. Tu navajamo le najpomembnejša poposameznih podro~jih raziskovanj.Na podro~ju statistike prebivalstva je bilo uvedenoraziskovanje za spremljanje statistike naravnegagibanja prebivalstva.Na podro~ju industrijske dejavnosti je bil izvedenza~asni industrijski popis, ki je zajel vsa industrijskain druga podjetja, ki so redno poslovala in sozaposlovala najmanj 5 oseb. Popisane so bile tudielektri~ne centrale z jakostjo nad 10 kW. Izveden je biposeben popis gradbenih podjetij. Uvedena je bilaredna mese~na slu`ba o industriji, in sicer o porabisurovin in goriv in proizvodnja le-teh.Na podro~ju kmetijstva je bila uvedena rednamese~na kmetijska obveš~evalna slu`ba. Ocenjeni sobili pridelek kmetijske letine, velikost in sestavagozdov. Izveden je bil popis zadrug in popis zemljiš~.Uvedeno je bilo tudi raziskovanje o zakolu ìvine.Censka slu`ba Urada je izra~unavala mese~neindekse ìvljenjskih stroškov na osnovi podatkov ogibanju normiranih cen in cen v prosti prodaji.Na podro~ju izobraèvanja je bil izveden popisosnovnih, srednjih in strokovnih šol.Izveden je bil popis zavarovalnih ustanov inzavarovalnih fondov, izredni popis obnove kreditnihustanov, ki so delovale pred okupacijo in med njo naSlovenskem.Vira:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, str. 46–50.• STATISTIKA: o delu Statisti~nega urada predsedstva Narodne vladeSlovenije od osvoboditve. (1945). Ljubljana: Statisti~ni urad predsedstvaNVS, str. 11–13.Primer tabelari~nega in grafi~nega prikazovanja statisti~nih podatkov v Statisti~nem letopisu LR Slovenije 1953.

60 let slovenske statistike 1944–195219PUBLICISTIKAStatisti~no publiciranje je vedno sledilo razvoju statisti~ne dejavnosti in potrebam obveš~anja oziroma oskrbovanja javnosti s statisti~nimipodatki in informacijami na na~in, ki ga je nekdaj omogo~ala mehanografska tehnika, danes pa sodobna informacijska tehnologija.V za~etnem obdobju je statistika oskrbovalapredvsem dràvne organe s potrebnimi podatki –ve~inoma zaupnega pomena –, zato so za javnostobjavljali predvsem krajše informacije. Publikacije soizhajale ob~asno in so bile prilagojene takratnimpotrebam po osnovnih statisti~nih podatkih. Po letu1951 se je zaradi potreb po odprtih in javnihinformacijah statisti~na publicisti~na dejavnostizredno razvila. Izhajati so za~ele številne serijskepublikacije, ki jih pod spremenjenimi nasloviizdajamo še danes (npr. Mese~ni statisti~ni pregled,Nekateri pomembnejši podatki o Republiki Sloveniji,Metodološko gradivo, Rezultati raziskovanj,Statisti~ni letopis …).Leta 1955 je Zvezni zavod za statistiko izdal na~elaza objavljanje uradnih statisti~nih podatkov inurejanje statisti~nih publikacij in prevzel nadzor nadobjavljanjem podatkov, tako da so mu moralirepubliški statisti~ni uradi pred objavo predloìtina~rt vsake publikacije. Na tak na~in sta bili doseèniusklajenost (enotnost) publikacij in primerljivostpodatkov po republikah. Za slovensko statistiko je topomenilo prenehanje izdajanja Statisti~nega letopisa,ker so bili podatki objavljeni v Statisti~nemgodi{njaku Jugoslavije in slab{o kakovost publikacij.Ukinjeno je bilo objavljanje komentarjev kpodatkom, ker komentarji in analize niso bilidovoljeni v uradnih objavah, ampak le v »neuradnih«publikacijah. Slovenska statistika je zato takrat (1955)za~ela izdajati revijo Prikazi in študije, v kateri soobjavljali kakovostne komentarje in analize.V šestdesetih letih je bilo sprejeto pravilo, da jetreba o izsledkih vseh statisti~nih raziskovanjobveš~ati javnost z objavo podatkov in obveznimstrokovnim komentarjem k podatkom v tiskani obliki.Zato se je pove~alo izdajanje statisti~nih publikacij,izboljšala pa se je tudi kakovost objavljenihprispevkov. Izvedena je bila revizija publicisti~negasistema, katere posledica je bila vsebinska izboljšavaserijskih publikacij. Za~eli so objavljati konjukturnepodatke s komentarji. Izdelan je bil tudi programstatisti~nega objavljanja.Kola` starih publikacij.V osemdesetih letih so bile izdane številnemonografije, v katerih so objavljeni izsledki in analizeposameznih ali ve~ statisti~nih raziskovanj.Vira:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Bibliografija Zavoda SR Slovenije za statistiko od 1945 do 30. 6.1990.(1990). V: Statisti~ni letopis Republike Slovenije Ljubljana: Zavodrepublike Slovenije za statistiko, letnik 29, poglavje 38.

201944–195260 let slovenske statistikeStrokovna statisti~na posvetovanja Statisti~nidnevi so se za~ela leta 1987, vklju~no z obse`nimzbornikom.Po osamosvojitvi je Statisti~ni urad namenilposebno skrb metodološkemu posodabljanjustatisti~nih raziskovanj, statisti~nemu izrazju inuporabi mednarodnih statisti~nih standardov(klasifikacij, nomenklatur) ter temu prilagodil tudivsebino svojih publikacij. Ve~ina publikacij jedvojezi~na (slovensko-angleška) in dostopna tudimednarodni javnosti; metodologije in podatki v njihpa so tako širše uporabni.Uporaba novih tehnologij je zahtevala nov na~inobjavljanja statisti~nih podatkov. V letu 2003 jeStatisti~ni urad prenovil svoje spletne strani in takoomogo~il uporabnikom hiter dostop do statisti~nihinformacij in podatkov. Vse izdane publikacije so zdajna voljo tudi v elektronski obliki.(www.stat.si/publikacije)www.stat.si/publikacijeZavod SRS za statistiko je v letu 1980 pripravil ve~jezi~no publikacijo na 36straneh (slovensko 2000 izvodov, angle{ko 10.000 izvodov za potrebezasedanja UNESCA v Beogradu in po 2000 v francoskem, srbohrva{kem,italijanskem, ruskem in {panskem jeziku). Ambiciozen projekt je finan~nopodprla slovenska vlada (Republi{ki komite za informiranje).

60 let slovenske statistike1944–195221STATISTI^NI LETOPISStatisti~ni letopis je osrednja, najbogatejša in najobse`nejša publikacija Statisti~nega urada. Prvi~ je bil izdan leta 1953, drugi~ leta 1955,nato do leta 1964 ni izhajal. Od takrat dalje pa izhaja redno letno, v dvojezi~ni obliki od leta 1994. Od leta 1995 je celotna vsebinaobjavljena tudi v elektronski obliki na spletni strani Statisti~nega urada RS .V prvem statisti~nem letopisu, izdanem leta 1953, sobili za ozemlje Slovenije prvi~ v eni publikaciji zbraniosnovni statisti~ni podatki za leta po drugi svetovnivojni in podrobnejši za leto 1952. V prvem delu so biliprikazani podatki na ravni republike, in kjer je bilomogo~e, tudi po okrajih, mestih in ob~inah.Vsebinsko so bili razvrš~eni v 20 poglavij in soomogo~ali celovit vpogled v dru`benogospodarskoìvljenje. V drugem delu letopisa je bil primerjalnipregled po republikah FLRJ, na koncu pa so bili popoglavjih dodani pojasnila o virih podatkov, na~inuzbiranja ter uporabljene statisti~ne definicije in ocenakakovosti podatkov; podobno so bile opredeljene tudinaslednje izdaje letopisov.Namen publikacije je uporabniku ponuditi ~imcelovitejše informacije o Sloveniji, odru`benogospodarskih gibanjih in dogajanjih vdràvi (njenem demografskem, socialnem,gospodarskem razvoju) in tudi Slovenijo umestiti vširši prostor – prvotno s primerjavo z drugimirepublikami nekdanje Jugoslavije, po letu 1991 pa sprimerjavo z drugimi dràvami sveta. Prav zato so vstatisti~nih letopisih objavljeni podatki vsehstatisti~nih raziskovanj, ki jih izvaja dràvna statistikav posameznih letih oz. obdobjih, in tudi podatkidrugih institucij, s katerimi se dopolnjujejo.Vir:• Statisti~ni letopis LR Slovenije. (1953). Ljubljana: Zavod za statistiko inevidenco LR Slovenije.Skozi vse izdaje letopisa tako opazujemo, kako seje spreminjala prostorska razdelitev Slovenije, kako sose spreminjali politi~ni sistemi, statisti~nametodologija in statisti~no izrazje, merjenja pojavov,uporabe statisti~nih metod prou~evanja inizkazovanja podatkov.Skozi zgodovino se je spreminjala tudi zunanja podoba statisti~nih letopisov.V vseh obdobjih so mediji ob izidu letopisa obveš~ali javnost.Letopisi so nekakšna statisti~na osebna izkaznica,v njih sledimo naporom statistike v vseh obdobjih, da~imbolj strokovno sledi pojavom in jih meri.Prikazovanje primerljivih podatkov za daljša ~asovnaobdobja je zaradi hitrih sprememb v dru`bi ingospodarstvu ter uvajanja novih standardov zelote`ko. Prera~unavanja podatkov za daljše ~asovnevrste mnogokrat sploh niso mo`na, zato je prekinitevobjave serij podatkov pogosta v vseh izdajah.Izredno pomembna so objavljena metodološkapojasnila, ki prispevajo k preglednosti statistike inuporabniku pomagajo ovrednotiti podatke.Z objavo podatkov na spletu leta 1995 je publikacijapostala dostopnej{a uporabnikom.

22 1944–195260 let slovenske statistikeVO@ARSKI POT 12Sede` Statisti~nega urada je na Voàrskem potu 12, kamor se je vselil pred letom 1951, najprej v najstarejši del iz 18. stoletja. Današnjopodobo je kompleks dobil ob prezidavah v šestdesetih letih. êprav poslovanje na dveh lokacijah ni najbolj racionalno, so statistiki odleta 1978 razdeljeni med Prulami in Parmovo 33 za Beìgradom. Kmalu pa bo veliko bolje, saj se kon~no obeta preselitev na novoskupno lokacijo za Beìgradom.Zaradi potreb popisa prebivalstva so v letu 1961poleg glavne stavbe na Voàrskem potu 12 za~eliuporabljati tudi prostore v vili na Karlovški 3. Poznejesta se tja preselila tudi Register teritorialnih enot inRegister organizacij in skupnosti. Vila je bila delstatistike vse do leta 1995. Nekaj ~asa je imelastatistika tudi prostore v Savskem naselju, Vodmatu,na Taboru in v Krièvniški ulici nad gostilno Vitez.Stavba statistikov na Prulah, Voàrski pot 12.Prvotno je Statisti~ni urad uporabljal enonadstropnostavbo, zgrajeno leta 1778, z vhodom iz Hrenoveulice, z lepo izdelano fasado in vrati iz masivnegalesa. V šestdesetih letih so ob Voàrskem potudogradili ve~jo trinadstropno stavbo in jo povezali zobstoje~o, leta 1975 pa je Statisti~ni urad pridobildodatne poslovne prostore v dveh manjših prizidkih,sezidanih na dvoriš~ni strani.Vhod na Hrenovi ulici v prvotno stavbo iz 18. stoletja.Voàrski pot 12 je tudi sede` Statisti~nega društva Slovenijein Slovenskega društva INFORMATIKA.

60 let slovenske statistike1944–195223Secesijska vila nad predorom pod Ljubljanskim gradom, Karlovška 3, kjer sose stiskali popisovalci v ~asu popisa prebivalstva v letu 1961, pozneje pa statu delovala RTE in ROS.Tudi arhiv je bil na razli~nih lokacijah. Gradivopopisov prebivalstva 1971 in 1981 je Statisti~ni uradhranil na gradu Lisi~je (1971–1992), za del ostalegaarhivskega gradiva pa je imel v najemu prostore naIlirski (1977–1992) in ^rtomirovi (1976–1991) vLjubljani.Leta 1978 je Statisti~ni urad zaradi prostorskestiske za~el uporabljati še prostore v objektih naParmovi 33, ki jih uporablja še danes. Spridobivanjem dodatnih poslovnih in arhivskihprostorov na tej lokaciji je postopno opuš~al najeteprostore na drugih lokacijah v Ljubljani.Prostori Statisti~nega urada pa so še vedno nadveh lokacijah, kar oteùje poslovanje. Poleg tegaprostori na Parmovi 33 niti niso ustrezni.Zato je v letu 2007 predvidena preselitev celotnegaStatisti~nega urada v novo poslovno stavboBeìgrajski dvor, ki jo bo uporabljal skupaj z drugimiorgani dràvne uprave. Sklep o tem je VladaRepublike Slovenije sprejela 23. aprila 2002.Statistiki si z drugimi dràvnimi organi delijo prostore v stavbi na Parmovi 33.Pogled z naših oken ponuja tudi vabljivo panoramo streh na @abjeku.Vlada Republike Slovenije je 23. aprila 2002 sprejela sklep o za~etku izvajanja investicijskega projekta za izgradnjoposlovnega kompleksa v Beìgrajskem dvoru, kjer bodo v novi poslovni stavbi prostori za potrebe dràvne uprave,med drugim tudi novi prostori Statisti~nega urada Republike Slovenije, ki naj bi bili predvidoma vseljivi v letu 2007.


60 let slovenske statistike25ZAÊTKI SAMOSTOJNOSTI REPUBLI{KE STATISTIKE1953-1974Po drugi svetovni vojni se je statistika razvijala kot strokovno-upravna slu`ba, ki je delovala na podlagi zvezne zakonodaje. Zreorganizacijo dràvne uprave leta 1953 pa se je za~ela uresni~evati te`nja po samostojnosti statisti~ne slu`be tako postrokovni plati v okviru uprave kot tudi organizacijsko v smislu pridobivanja ve~je samostojnosti republi{ke statistike. K temuso pripomogle ustavne spremembe leta 1974, ki so dale statistiki kot dejavnosti posebnega dru`benega pomena ve~ji pomen. Vsistemu informiranja tega ~asa je dobila statistika kot stroka ve~jo vlogo, ~esar so se statistiki dobro zavedali. Zato so postali {epomembnej{i izobraèvanje in strokovno usposabljanje ter organizacija statisti~ne slu`be na organizacijski in operativni ravni.Ukinitev okrajnih zavodov za statistiko sredi {estdesetih let je prinesla pove~an obseg dela, zato so bili poskusi racionalizacijproti koncu tega obdobja nujni. Re{itev so iskali v ve~ji uporabi mehanografske tehnike, na za~etku sedemdesetih let pa vuvajanju novih tehnologij. Te so vzpodbudile razmi{ljanja o uvedbi centralnih registrov in banke statisti~nih podatkov teromogo~ile dejanski za~etek njihovega razvoja.Po tridesetih letih statistike v Sloveniji so to prelomnico {e posebej proslavili in jo zaklju~ili s prireditvijo, na kateri so iz~rpnopredstavili dotedanji razvoj stroke in organizacije statisti~ne slu`be v Sloveniji. V tem obdobju je Zavod trikrat spremenil ime.Leta 1953 se je preimenoval v Zavod za statistiko in evidence LR Slovenije. Z Zakonom o upravnih organih v LR Sloveniji seje leta 1956 preimenoval v Zavod LR Slovenije za statistiko, nato pa v skladu z Ustavo iz leta 1974 v Zavod Socialisti~nerepublike Slovenije za statistiko, kar je ostal do leta 1991.


60 let slovenske statistike 1953–1974271953 – REORGANIZACIJA DR@AVNE UPRAVEZ reorganizacijo dràvne uprave leta 1953 je republi{ki statisti~ni zavod prvi~ po vojni za~el delovati kot samostojni republi{ki organ, sajje dotlej organizacijo in poslovanje statisti~nih organov pravno urejala zvezna zakonodaja. Še pomembnej{i pa je bil zakon iz leta 1956,s katerim so bile decentralizirane zvezne pristojnosti.Vedno jasneje je bilo, da obstoje~i centraliziranistatisti~ni sistem ne more pokriti vseh potreb popodatkih, saj je premalo upo{teval posebnostigospodarskih in dru`benih struktur Slovenije, neglede na to, da je republi{ka statistika izvajaladopolnilne ali posebne statisti~ne akcije. Tako se je vskladu z odlokom, objavljenim v Uradnem listu LRS,{t. 38/1953, preimenovala v Zavod za statistiko inevidenco LR Slovenije.Z decentralizacijo pristojnosti zvezne dràve narepubli{ko raven se je krepila samostojnost Zavoda.Tako se je v skladu z Zakonom o upravnih organih vLR Sloveniji preimenoval v Zavod LR Slovenije zastatistiko – upravni organ, pristojen za izvajanjestatisti~ne slu`be. Organiziral ali opravil naj bizbiranje in obdelavo podatkov, ki imajo pomen zafederacijo in republiko, ter strokovno usklajevalstatisti~no slu`bo v republiki, okrajih in ob~inah.Vendar se obstoje~e stanje bistveno ni spremenilo.Primanjkovali so ustrezni podatki za potrebe lokalnihorganov in podjetij, vpra{anje vklju~evanja v enotensistem statistik drugih organov in institucij ni bilore{eno, ponovno se je za~elo izvajanje “resornih”popisov ali statisti~nih raziskovanj, zlasti napodro~jih, ki so bila v obstoje~em sistemu premaloViri:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Odlok o organih in zavodih republi{ke uprave, Uradni list LRS, {t. 38/1953.• Zakon o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni listLRS, {t. 45/1956.obdelana (na primer stanovanjska statistika, statistikaobrti, financ in investicij).Zakon o upravnih organih LR Slovenije je leta 1956 dolo~ilZavod LR Slovenije za statistiko kot upravni organ, pristojen za izvajanjestatisti~ne slu`be.Vojan Konvalinka, direktor Zavoda 1951–1954.Vojan Konvalinka (*1919, ✝1999). Diplomiral je na pravni fakultetileta 1941, leta 1950 pa {e na ekonomski fakulteti. V letih 1942–43 jebil v internaciji v Gonarsu. Po vojni je bil od 1951–1954 direktorStatisti~nega urada LRS oziroma Zavoda LR Slovenije za statistiko,pozneje pa je delal v Zveznem zavodu za statistiko. Od leta 1957 do1961 je bil svetovalec v etiopskem vladnem planskem uradu v AdisAbebi, od leta 1961 do 1971 pa pomo~nik direktorja Slu`be dru`benegaknjigovodstva Jugoslavije. Bil je tudi namestnik direktorja Zveznegazavoda za statistiko in svetovalec v Izvr{nem svetu Skup{~ine SRS.Deloval je na podro~ju gospodarskih statistik, posebej bilan~nih.Vira:• Enciklopedija Slovenije. (1991). Zv. 5, str. 254• Arhiv Slovenije. Eviden~ni listRajko Kiauta, direktor Zavoda 1954–1967.Rajko Kiauta (*1900, ✝1993). Gimnazijo je kon~al v Ljubljani,diplomiral pa je v Zagrebu na prirodno matemati~ni fakulteti. Leta1922 je diplomiral in leta 1923 pridobil naziv profesorja. Slu`boval jena gimnaziji v Mariboru, v Lesni industriji Maribor in pri zavarovalniciSlavija. Med vojno je bil aktiven v narodnoosvobodilnem boju.Od leta 1943 do konca vojne je bil v konfinaciji. Po vojni je bil zaposlenv raznih dràvnih slu`bah. S Planske komisije LRS je pri{el na ZavodLR Slovenije za statistiko, na katerem je bil od leta 1951 najprej svetnik,nato pa od leta 1954 do upokojitve 1967 direktor.Vira:• Arhiv Slovenije. AS 35 Republi{ka uprava za kadre 1960-1991• Tr{inar, I. 1997. Kronika Statisti~nega dru{tva Slovenije : 1977-1997. Ljubljana, Statisti~no dru{tvo Slovenije

28 1953–197460 let slovenske statistikeNOTRANJA ORGANIZACIJA DELAZavod SR Slovenije za statistiko je deloval v glavnem v skladu z zveznimi predpisi, ~eprav mu je od leta 1956 republi{ka zakonodajadovoljevala ve~jo samostojnost. Prav tako se je vse do leta 1965 ravnal prete`no po organizacijskih oblikah Zveznega zavoda za statistiko.V obdobju do leta 1956 je potekalo prevzemanjeresornih in oblikovanje predmetnih statistik.Organizacija zavoda se je izpopolnjevala inspreminjala vzporedno z razvojem statisti~negasistema in nalog. Iz tega zgodnej{ega obdobja naj kotprimer omenimo, da so bile vse splo{ne zadeve doleta 1958 koncentrirane v tajni{tvu zavoda, nato pa jebil ustanovljen splo{ni oddelek. Obdelavastatisti~nega gradiva in objavljanje rezultatov sta bilana primer do leta 1954 organizirana kot oddelek zamehansko obdelavo gradiva, ki se je poznejepreoblikoval v poseben oddelek za strojno obdelavo,obenem pa se je razvil samostojni odsek zapublikacije, tiskarno in grafiko.V letu 1956 so ustanovili samostojni referat zavsebinsko redakcijo publikacij. Metodolo{ko delo, prejorganizirano v posebnem oddelku za statisti~nometodologijo, je postalo funkcionalno opravilo vodijorganizacijskih enot za predmetne statistike. Po letu1965 je bila organizirana posebna slu`ba za kadrovskezadeve, prav tako tudi slu`ba za organizacijo inplaniranje dela.Erika Golja med delom na »sortirki« aprila 1961. To je bil eden najnujnej{ihstrojev za se{tevanje in razvr{~anje podatkov.Vir:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.Delavci so se ob razli~nih prilo`nostih zbirali v sindikalni dvorani (dana{njiseminarski sobi), na primer ob direktorjevem nagovoru.

60 let slovenske statistike 1953–1974291959 – KORENINE STATISTI^NEGA SVETAPosebna uredba o organizaciji in delu Zavoda iz leta 1959 je prvi~ pravno uredila notranjo organizacijo in pristojnosti Zavoda. Zakoordinacijo statisti~ne slu`be ter za uskladitev vsebine statisti~nih raziskovanj, obdelave in objavljanja podatkov pa je bil s posebnouredbo ustanovljen Strokovni svet za statistiko.Strokovni svet za statistiko je daljni predhodnikdana{njega Statisti~nega sveta RS, ki je bil ustanovljenleta 1981 na pobudo takratnega direktorja, pravnopodlago pa je dobil z Zakonom o dràvni statistiki RSleta 1995.Strokovni svet je za~el sistemati~ni pregledustreznosti obstoje~ih statisti~nih raziskovanj. Ob{tudiju zahtev posameznih resorjev je ugotovil, da sonajbolj pere~a podro~ja statistika cen, ìvljenjskegastandarda, zalog, statistika gradbeni{tva in stanovanj.Izvr{nemu svetu SRS je predlagal re{itve, s katerimi bizavrli ve~kratno zbiranje podatkov in odpravilinepotrebno obremenjevanje poro~evalskih enot.Ve~jo vlogo je namenil republi{kemu Zavodu, ki najbi dal soglasje k vsakemu zbiranju statisti~nihpodatkov.Njihovo sodelovanje z republi{kim zavodom jebilo urejeno samo glede skupnega izvajanja zveznihin republi{kih raziskovanj. Vendar pa so bilipreskrbljeni s podatki, ~eprav posredno: iz zveznih inrepubli{kih statisti~nih raziskav so prejemali po enizvod poro~ila poro~evalskih enot za vsaraziskovanja, ki so jih zanimala.Strokovni svet je predlagal Izvr{nemu svetu SRSlovenije ustrezne ukrepe v zvezi z organiziranjemzbiranja podatkov na raznih ravneh v republiki.Poznal je tudi problematiko sodelovanja z ob~inskimistatistiki, saj kljub uredbi iz leta 1948 razmerja nisobila dovolj jasna. Ob~inski centri, ki so tudi zbiralipodatke oziroma vodili razne evidence, niso bilivklju~eni v sistem dràvne statistike, saj so delovalipredvsem za potrebe ob~in.Vira:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Uredba o ustanovitvi, delovnem podro~ju in delu Strokovnega sveta zastatistiko. Uradni list LRS, {t. 21/1959.4. ~len Uredbe dolo~a imenovanje in sestavo Strokovnega sveta za statistiko.

30 1953–197460 let slovenske statistikeSTATISTI^NI KADRIPo drugi svetovni vojni je imela Slovenija veliko prednost v tedanji dràvi – imela je nekaj vrhunskih strokovnjakov s podro~ja statistike.Vendar pa operativnega statisti~nega kadra v Sloveniji skoraj ni bilo, tako da je Zavod za~el delati z osebjem s srednjo in ni`jo stopnjoizobrazbe. Ostali so izku{nje pridobivali ob opravljanju teko~ih nalog, vendar so imeli premalo prakti~nih osnov za izvajanje potrebnihraziskav.Sprva je bila delitev dela med republi{kim inlokalnimi uradi izvedena tako, da so lokalni organiopravljali terenska dela in izdelovali zbirne pregledeza svoja obmo~ja, v Ljubljani pa so jih zdruèvali vrepubli{ke zbirnike. V za~etku je bilo terenskegaosebja ve~ kot republi{kega; {e leta 1956 je polovicavseh zaposlenih v statistiki delala v lokalnih organih.Mnoì~nost statisti~nega dela in pove~anje {tevilaraziskav pa sta zahtevala {irjenje zaposlovanja – od180 v letu 1949 se je {tevilo zaposlenih do leta 1956pove~alo na 396. Leta 1950 je Urad zaposloval le 4sodelavce s fakultetno izobrazbo, manjkali sostrokovnjaki za metodologijo, analitiko in teorijo.Najintenzivnej{e podro~je dela so imeli delavci ssrednjo izobrazbo, strokovni izpiti pa so bili èobvezni.Albina, Eva, Anita, Petra, Rosana, Erika in druge delavke izMehanografskega centra marca 1961.Do leta 1966 se je zelo pove~alo {tevilo zaposlenihz visoko in vi{jo izobrazbo – dele` teh v strukturizaposlenih je bil 19 % (13 % z visoko in 6 % z vi{joizobrazbo). Ta je do leta 1972 narasel na 38 % (26 % zvisoko in 12 % z vi{jo izobrazbo). So~asno pa sozabeleìli tudi upadanje zaposlenega osebja z ni`joizobrazbo: s srednjo izobrazbo z 39 % na 31 %, z manjkot srednjo pa z 32 % na 22 %.Dana{nja situacija je bistveno druga~na. Po stanjuna dan 30. 6. 2004 ima od 392 zaposlenih kar 54 %univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, od tehimajo 4 strokovnjaki doktorat, 18 pa jih imamagisterij. 14 % jih ima vi{jo izobrazbo.Novi Zakon o javnih uslu`bencih iz leta 2002razlikuje uradnike in strokovno-tehni~ne delavce. Naosnovi tega zakona je bila aprila 2004 sprejeta novasistemizacija delovnih mest na Statisti~nem uradu: od392 javnih uslu`bencev je 193 uradnikov in 199strokovno-tehni~nih delavcev.Povpre~na starost zaposlenih je 43 let, 10 % jemlaj{ih od 30 let. Ve~ina zaposlenih je ènsk – 68 %.Vir:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. Podelitev priznanj in pohval za zaslu`no delo okoli 1972.

60 let slovenske statistike 1953–197431STROKOVNO USPOSABLJANJEStatisti~no osebje se je v za~etku usposabljalo na te~ajih, seminarjih in na delovnem mestu – ob opravljanju konkretnih nalog.Zaradi vse ve~jih potreb po strokovnih znanjih inzaposlovanju visoko kvalificiranih kadrov je bil napobudo Zavoda pri Vi{ji upravni {oli v Ljubljani v{olskem letu 1964/1965 ustanovljen statisti~ni oddelekza slu{atelje, ki so èleli delati v statisti~no-analiti~nislu`bi. Ta se je v {olskem letu 1971/1972 preimenoval vOddelek za statistiko in avtomatsko obdelavopodatkov.V letu 1968 je bil na Zavodu izdelan in sprejetperspektivni program izobraèvanja. Organizirali sorazli~ne oblike dopolnilnega izobraèvanja napodro~ju strokovnih znanj in znanja tujih jezikov,omogo~ili pa tudi mednarodno izmenjavo inspecializacije doma in v tujini. V okviru tehni~nepomo~i OECD-ja so pri{li tuji strokovnjaki vSlovenijo, 25 delavcev pa se je v Nem~ijiizpopolnjevalo na podro~ju statistike inprogramiranja. V letih 1973/1974 je ob delu {tudiralookoli 15 % zaposlenih.Franta Komel,direktor Zavoda 1967–1981.Franta Komel (*1924). Gimnazijo je za~el obiskovati na Ptuju,zaradi vojne pa jo je nadaljeval v Ljubljani in kon~al leta 1945 vZagrebu. Leta 1954 je kon~al Vi{jo vojno akademijo v Beogradu.Med vojno je bil v partizanih. V letih 1945–1964 je slu`boval kotpolkovnik v JLA, takrat se je ukvarjal tudi s statistiko. 1967–1981je bil direktor Zavoda SRS za statistiko, nato pa do leta 1985direktor Zveznega zavoda za statistiko. Kot direktor in statistik jepomembno vplival na posodabljanje vseh vidikov statisti~negasistema s pomo~jo informacijske tehnologije, skrbel za izobraèvanjekadrov doma in v tujini, uvajal nove metode zbiranja, obdelave inizkazovanja statisti~nih podatkov, zasnoval teorijo registrov ponordijskih vzorih ter vizionarsko postavil temelje racionalizacijam,ki jih omogo~a uporaba podatkov ve~namensko organiziranihadministrativnih evidenc.Vir:• Enciklopedija Slovenije.(1991). Zv. 5, str. 210Knjiga Statisti~ne metode za ekonomiste, avtorja Marjana Blejca, je bila v~asu nastanka in je še danes pomembna strokovna literatura, iz katere~rpajo znanje delavci Urada. S strokovnim usposabljanjem statistikov inkonkretnim sodelovanjem pri delu Urada je Marjan Blejec prispeval krazvoju slovenske statistike.Vir:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.

32 1953–197460 let slovenske statistikeSTATISTIKA POSTAJA DEL DRU@BENEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMAOd leta 1966 je potekal proces reorganizacije statistike, vse dokler ji ni bila po ustavnih amandmajih iz leta 1971 in z Ustavo iz leta 1974priznana njena vloga v dru`benem sistemu informiranja.Zvezni Temejni zakon o statistiki iz leta 1966 je mo~nejepoudaril metodolo{ko in strokovno enotnost statistike,organizacija v republikah pa je bila prepu{~enarepubli{ki zakonodaji. Republi{ki zakon za podro~jestatistike pa je bil zaradi obse`nega usklajevanja zdrugimi podro~ji in pogostimi spremembami vorganizaciji in upravi sprejet {ele leta 1988.Potreba po reorganizaciji statisti~nih raziskovanj vrepubliki je postajala vedno bolj pere~a in nujna.Zahtevali so jo tudi ustavni amandmaji iz leta 1971, skaterimi je republika dobila ustavno pravico, dapravno ureja in organizira statisti~no slu`bo nasvojem obmo~ju, upo{tevajo~ potrebe po enotnemstatisti~nem sistemu za celotno Jugoslavijo.Ustava iz leta 1974 je statistiko razglasila zadejavnost posebnega dru`benega pomena in deldru`benega sistema informiranja, ki naj bi zagotavljalusklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelavo inobjavljanje vseh informacij, zlasti pa numeri~nih, kiso potrebne za planiranje in drugo usmerjanjedru`benega razvoja, ter potrebno dostopnostpodatkov naj{ir{i javnosti.Na proslavi ob 30-letnici statistike je bila v Festivalni dvorani v Ljubljanipripravljena tudi razstava s prikazom nekaterih statisti~nih kazalnikov za leto1973. Na sliki je Vlado Mahor~i~, ki je kot statistik deloval è med NOB, povojni pa je vodil statisti~ne naloge na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo,na Planski komisiji in na Zavodu za statistiko do upokojitve leta 1970.Viri:• Mlinar, B. (ur.). (1974). Trideset let statistike v Sloveniji, 1944–1974.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Temeljni zakon o statistiki, Uradni list SFRJ, {t. 21/1966.• Zakon o statisti~nih raziskovanjih, pomembnih za republiko, Uradni listRS, {t. 11/1988.• Spomen-knjiga Tridesetogodi{njica statistike u SFR Jugoslaviji. (1975).Beograd: Zvezni zavod za statistiko, str. 87–94.V Festivalni dvorani so ob 30-letnici pripravili razstavo z grafi~nim prikazomaktualnih statisti~nih podatkov.

60 let slovenske statistike 1953–197433REORGANIZACIJE NA PRELOMU SEDEMDESETIH LETPo letu 1964 je za~el Zavod neposredno poslovati s poro~evalskimi enotami, s ~imer se je precej pove~al obseg dela. Reorganizacija delaje postala nujna, na za~etku sedemdesetih let pa tudi mo`na.V {estdesetih letih so se funkcije Zavoda bistvenodopolnile, obseg nalog pa raz{iril – posebej primetodolo{kem delu in prilagajanju raziskavrepubli{kim potrebam. V letu 1965 se je po odpraviokrajnih zavodov za statistiko za~ela prva fazareorganizacije Zavoda, da bi se z ve~jo rabomehanografske tehnike in novo delitvijo dela medstrokovnimi delavci pove~ala storilnost in ~asovnoskraj{alo opravljanje nalog.Raziskovalne in analitske naloge so postale glavnenaloge statisti~nih referentov. Operativno izvajanjeraziskovanj, manipulativno-tehni~na opravila,pripravo in obdelovanje podatkov ter objavljanjerezultatov pa so zdruìli v ustreznih organizacijskihenotah.V drugi fazi reorganizacije, od leta 1970, se jeZavod preusmeril na uvajanje in razvoj novihtehnologij za obdelavo podatkov. Za~eti je bilo trebasplo{no in posebno vzgojo kadrov za neposrednoravnanje s to tehniko v na novo ustanovljenemrepubli{kem elektronskem centru. Zaradi obsegastatisti~nih nalog in potreb po tehni~nihposodobitvah je bil Zavod eden od pobudnikov zanjegovo ustanovitev.V najtesnej{i povezavi z ostalimi sestavnimi delireorganizacije pa je potekal njen tretji del. Zavod jevzpostavil stike z OECD-jem in prejel veliko tehni~nopomo~ za pripravo in uresni~itev projektaModernizacija sistema informacij v javni upravi SRSlovenije.Iz prvotnega svetovanja ekspertov v letu 1970 –pomagali so pri izdelavi projekta Statisti~niinformacijski sistem in izvedbi modela Statisti~nabanka podatkov za SR Slovenijo – ter poznej{ega{olanja slovenskih kadrov so bile oblikovane temeljnesestavine programa. Za~ele so se oblikovati ideje ovzpostavitvi registrov in banke statisti~nih podatkov.Delo je v ~asu proslavljanja obletnice, 24. 8. 1974, objavilo intervju zdirektorjem Franto Komelom z naslovom Potrebujemo moderen sisteminformacij. V ~lanku, ki je opisal è od 1970. leta trajajo~i projektizpopolnitve in modernizacije statisti~no-informacijskega sistema, je bilpoudarek na statisti~nih registrih, objavljanju rezultatov, sodelovanju zdajalci podatkov ter dru`benem sistemu informiranja.Vir:• @agar, P. (1974). Potrebujemo moderen sistem informacij. V: Delo.Letnik 16 (24. 8. 1974).Na strokovnem usposabljanju v Nem~iji so bili v okviru OECD-jeve tehni~nepomo~i s tehni~nimi strokovnjaki tudi statistiki – vsebinci. Na sliki iz leta 1973so: Ivan Glonar, Bogdan Podlesnik, Martin êrne in Aleksandar Milenkovi}.

341953–197460 let slovenske statistikeZASNOVA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA STATISTIKEIdejo o skupnem ’loncu’ pomembnih statisti~nih podatkov so leta 1969 za~eli razvijati na Deèlnem uradu za obdelavo podatkov instatistiko Nordrhein - Westfalen. Rodila se je Banka statisti~nih podatkov (BSP).Prve informacije so na Zavod prinesli kolegi z nem{kestatistike – statisti~ni strokovnjaki in svetovalci vokviru projekta OECD – v za~etku sedemdesetih let.Njihove programske opreme ni bilo mogo~eneposredno uporabiti, saj je Zavod takrat uporabljalCDC-ra~unalnik, nem{ka statistika pa IBM-ovega.Zato je bilo treba program za kontrolo vnosapodatkov v BSP napisati na novo – s pomo~jo in ponavodilih nem{kih kolegov.Prvi podatki v BSP-ju so bili podatki, ki so jihprenesli iz publikacij z ob~inskimi podatki. TedanjaPrve informacije o Banki statisti~nih podatkov sta v Slovenijo prinesla HansObers in Werner Storchmann. Delovanje BSP-ja so javno predstavili ob vsakiprilo`nosti, tudi leta 1980 ob otvoritvi novega ra~unskega centra. Predavalje Toma` Valanti~.Vir:• BSP-online: www.stat.si/bsp.tehnika je pomenila ro~no izpisovanje podatkov napripravljene obrazce, prenos na luknjane kartice innato na trakove, programsko kontrolo podatkov inpripravo opisov za metabazo.Prvi kontingenti so bili za BSP pripravljeni donabave novega ra~unalnika Fujitsu (1979). Poinstalaciji je Alfred Abeln priredil programsko opremoza delovanje v novem okolju, prva poizvedovanja vBSP-ju prek terminala pa so bila prikazana è naotvoritvi novega ra~unskega centra.Zunanji uporabniki niso imeliterminalske povezave z ra~unalnikomZavoda, saj bi bili stro{ki najetetelefonske linije, kontrolorja interminala previsoki. Zato jim je Zavodomogo~il poizvedovanje v BSP-ju vsvojih prostorih. Izjema je bil Zavod zadru`beno planiranje, kjer je bil enterminal. Z razvojem osebnihra~unalnikov in interneta je bilomogo~e od leta 1998 vsebino BSP-japonuditi naj{ir{emu kroguuporabnikov. Poizvedovanje popodatkih je danes mogo~e vslovenskem, angle{kem in nem{kemjeziku. Vsebina BSP-ja zajema okoli 250standardnih tabel za 10 vsebinskihpodro~ij, mo`na je samostojnapriprava tabel iz 2,1 milijardepodatkov ali 350.000 nizov in za 20.000~asovnih vrst.Sodobna informacijska tehnologija je omogo~ila nadaljnji razvoje-diseminacije.Uvajanje novih orodij, prijaznej{ih za uporabnike,poteka so~asno v sodelovanju z mednarodnimokoljem. Z novim orodjem PC AXIS so bili leta 2002kot prvi objavljeni podatki popisa kmetijstva 2000.Sedanji koncept diseminacije je mogo~ le z uporabo sodobnih informacijskih orodij.

60 let slovenske statistike1953–1974351970 - KORENINE E-UPRAVELeta 1970 je Zavod izdal publikacijo z naslovom Osnovni register prebivalstva – osnutek idejnega projekta, v kateri so predstavili idejoo ustanovitvi osrednjega registra za podro~je prebivalstva. Zastavljeni cilji so bili vizionarski in takrat {e neizvedljivi, vendar pa neverjetnopodobni ciljem dana{nje e-uprave.Kot je bilo mogo~e prebrati v uvodnem poglavju ociljih projekta, naj bi oblikovali »kompletno, stalno inteko~o evidenco vseh prebivalcev Slovenije, poznejepa tudi vseh Slovencev v Jugoslaviji in tujini.« Dolo~iliso tudi osnovna na~ela: enkratni zajem podatkov,ve~namenskost, usklajenost z interesi uporabnikov tervnaprej dolo~eni namen zbiranja in pogoji uporabepodatkov. Pripravljena je bila metodologija vodenjaregistra, zastavljeni cilji pa so pomenili ne leizbolj{anje statisti~nega informacijskega sistema,temve~ tudi razbremenitev ob~anov pri dajanjupodatkov in racionalizacija poslovanja dràvnihorganov.Ta osnovni register prebivalstva je {e isto leto dobilzakonsko podlago in ime – Centralni registerprebivalstva (CRP). Vzpostavljen je bil po podatkihpopisa prebivalstva leta 1971, njegovo vodenje pa seje navezovalo na ob~inski register stalnegaprebivalstva. Zakon je dolo~il, da ga vodi Zavod, karse je v praksi zares uresni~ilo {ele leta 1980, ko je bila zdolo~itvijo enotne mati~ne {tevilke ob~anavzpostavljena predhodnica dana{nje podatkovnebaze CRP-ja.Viri:• Komel, F. (1970). Osnovni register prebivalstva. Osnutek idejnegaprojekta. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Paki`, O. (1971). Organizacijsko tehni~ne osnove statisti~negainformacijskega sistema SR Slovenije. V: 10. letni sestanekJugoslovanskega statisti~nega dru{tva. Portoro`: Jugoslovanskostatisti~no dru{tvo, str. 1–16, 1–5a.• Komel, F. (1974). Pristop k informacijskemu sistemu. V: Mednarodnoposvetovanje o avtomatski obdelavi v javni upravi. Portoro`: Zavod SRSlovenije za statistiko, str. 1–14, Priloge 1, 2.Naslovnica publikacije, ki joupravi~eno lahko imenujemokorenine e-uprave, saj je njenavtor Franta Komel è leta1970 vizionarsko zastavil ciljeenkratnega in ve~namenskegazajemanja podatkov,povezovanja evidenc,vnaprej{nje dolo~itve namenovnjihove uporabe inrazbremenitve dela zaposlenihoziroma dajanja podatkovposameznikov.Franta Komel v krogu svojih najo`jih sodelavcev na izletu v Logarsko dolino.Na sliki so od leve proti desni: Ivan Glonar, Odon Paki`, Velimir Rajkovi~,Franta Komel, Milojka Virant Zaj{ek in Milena Zemlji~.V referatu na 10. letnem sestanku Jugoslovanskega statisti~nega dru{tva leta1971 in na Mednarodnem posvetovanju o avtomatski obdelavi v javniupravi sta Odon Paki` in Franta Komel predstavila tudi idejni na~rtRepubli{kega informativnega sistema.»Re{itev je edino v uvajanju moderne elektronsketehnike in s tem tudi sistema medsebojno povezanihevidenc.« Tako so pred ve~ kot tridesetimi letinapredni statistiki v projektu o povezovanjupodatkov o osebi, prostoru, gospodinjstvu inzaposlitvi zastavili cilje in na~rte, ki so, le z nekolikodruga~no terminologijo, {e danes ìvi in se pojavljajov {tevilnih gradivih, strategijah, zakonih ali projektih.

361953–197460 let slovenske statistike1974 – TRIDESETLETNICA STATISTIKETrideseto obletnico statistike so leta 1974 praznovali v vsej dràvi. V Sloveniji so slavnostne prireditve potekale od septembra do decembra,osrednja proslava pa je bila 12. decembra 1974 v Festivalni dvorani v Ljubljani, blizu datuma ustanovitve jugoslovanske statistike, 14.decembra, ki je bil izbran tudi za vsakoletno sve~ano obele`je – Dan statistike.Zavod za statistiko SRS je izdal tri prilo`nostnepublikacije, ki kaèjo dotedanjo zgodovino statistike.Prva ima naslov Trideset let statistike v Sloveniji,1944–1974. V njej je pregled razvoja stroke na splo{noin v Sloveniji, opisuje raziskovalno delo, metode delain njegovo javnost ter vlogo statistike vsamoupravljanju.Druga publikacija je Prispevek k zgodovinistatistike med NOB v Sloveniji 1941–1974; prikazstatisti~nega dela med NOB, 22 prilog pa preglednoprikazuje dokumente v zvezi z ustanovitvijoStatisti~nega urada in imenovanji ter okro`nice,navodila in obrazce, na katerih so zbirali podatke.Obe publikaciji sta temeljno delo o za~etkih slovenskestatistike.Tretji je Katalog publikacij, ki so v Sloveniji iz{le v30 letih dela statistike. Poleg tega je bilo napisano tudiposebno poglavje k zborniku zveznega urada orazvoju statistike v Sloveniji.Za promocijo statistike je bilo poskrbljeno preksredstev javnega obve{~anja, v prostorih Mladinskeknjige je bilo razstavljenih ve~ kot 500 statisti~nihpublikacij, 48 delavcev je prejelo odlikovanja zaosebne zasluge in prispevek k razvoju statistikepredsednika Tita, 155 pa jih je prejelo pisna priznanjadirektorja.Proslave v Festivalni dvorani se je udeleìlo 405delavcev Zavoda ter strokovnjakov s podro~jastatistike in uglednih gostov dru`benopoliti~negasveta iz Slovenije in drugih republik takratne dràve.Vir:• Spomen-knjiga Tridesetogodi{njica statistike u SFR Jugoslaviji. (1975).Beograd: Zvezni zavod za statistiko, str. 87–94.Prispevek k zgodovini statistike v Sloveniji 1944–1974 je temeljno zgodovinsko delo za razumevanje zgodnjega obdobjaslovenske uradne statistike. Direktor Franta Komel je s posluhom za promocijo statistike podprl izdajo treh publikacij, urednikje bil Branko Mlinar, v uredni{kem odboru pa so bili Franc Glavan, Milojka Virant, Branko Mlinar in Milena Zemlji~. Prvizvezek sta vsebinsko pripravila Karel Beri~ in Velimir Rajkovi~, avtor besedila drugega pa je bil Vlado Mahor~i~.

60 let slovenske statistike1953–19743730 LET STATISTIKE V SRSFestivalna dvorana, Ljubljana12. december 1974


60 let slovenske statistike39PRVI KORAKI V REGISTRSKO USMERITEVSLOVENSKE STATISTIKE1975-1990Po prvih tridesetih letih ìvljenja in dela v skupni dràvi se je slovenska statistika v sedemdesetih letih è precejosamosvojila. V izvajanju statisti~nih raziskovanj je sledila zveznemu programu, ki ga je dopolnjevala ali mu dodajalasamostojna republi{ka raziskovanja. Posebej je vzpodbujala razvoj administrativnih evidenc, katerih podatki bi bili zbranive~namensko in opredeljeni z enotnimi identifikacijami – na ta na~in bi pripomogli k racionalizaciji statisti~nega dela, kibi temeljilo ~im bolj na statisti~nih registrih oziroma na povezovanju administrativnih in statisti~nih virov. Vzpostavljeniso bili trije osnovi registri, ki so v osemdesetih letih v resnici za~eli opravljati svoje naloge tako na statisti~nem podro~jukot tudi {ir{e.V tem obdobju se je utrjevalo poslanstvo statistike, pomembne so zlasti razprave o reviziji in razvoju statisti~nega sistema,konceptualne in tehni~ne posodobitve zbiranja, obdelovanja, izkazovanja in hranjenja statisti~nih podatkov, velikaprizadevanja so usmerjena v normativno urejanje podro~ja in okrepitev sodelovanja s strokovno in {ir{o javnostjo tercivilno dru`bo.Veliki razvojni izzivi in èlja po strokovnem napredku pa so pripeljali tudi do vklju~evanja v mednarodna dogajanja –sprva prek Zveznega zavoda in mednarodnih projektov, vedno bolj pa tudi s pogumnimi odlo~itvami, ki so slovenskostatistiko, ~eprav {e neformalno, è za~ele priblièvati statisti~ni ureditvi v Evropi.


60 let slovenske statistike1975–199041ODLOÎTEV ZA REGISTRSKO USMERITEVV sedemdesetih letih je pri{lo do odlo~itve, da bo slovenska statistika temeljila na urejenih evidencah in registrih. Statisti~ni urad je imelvelik interes za razvoj centralnih registrov zaradi racionalizacije zbiranja podatkov in razbremenjevanja poro~evalskih enot, saj bi na tana~in najhitreje in najla`je zbral veliko mikropodatkov, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.Do odlo~itve o registrsko usmerjeni statistiki je pri{loè leta 1970, vendar se je registrska filozofija za~elaoblikovati {ele v osemdesetih letih. Konkretnepriprave pa so se za~ele po vzoru nordijskih dràv inpo {tudijskih obiskih na Danskem in na Švedskem.Najpomembnej{e zna~ilnosti registrske usmeritveso: z zakonom urejeno vodenje administrativnihregistrov in uporaba predpisanih identifikatorjev;obstoj administrativnih registrov na centralni ravni,popolnost njihovega zajetja in ve~namenskostzbranih podatkov; zajem podatkov ~im bli`je izvoru;uporaba standardov; racionalizacija dela v javniupravi; razbremenjevanje poro~evalskih enot aliposameznikov – bodisi zaposlenih pri izpolnjevanjuobrazcev ali posameznikov pri dajanju podatkov, ki soè uradno zabeleèni; ter urejen pretok podatkov odvirov do Statisti~nega urada kot enega od kon~nihuporabnikov.Viri:• Komel, F. (1973). Statisti~ni informacijski sistem in elektronska tehnika.V: Glasnik delovne skupnosti Zavoda SR Slovenije za statistiko. {t. 1,str. 17–22a.• Paki`, O. (1973). Organizacijsko tehni~ne osnove statisti~negainformacijskega sistema SR Slovenije. V: Glasnik delovne skupnostiZavoda SR Slovenije za statistiko. {t. 2, str. 12–29.• Stanovni{tvo Jugoslavije kroz popise stanovni{tva – Statisti~ki registri.(1988). V: Zbornik referatov Osmega sre~anja statistikov Jugoslavije.Brezovica.• Zakon o centralnem registru prebivalstva. Uradni list RS, {t. 1/1999.Ljubica Djordjevi}, Štefan Klement in Jurij Leva~i~ predstavljajo Registerorganizacij in skupnosti.Glavni cilj registrsko organizirane statistike jeracionalizacija izvajanja statisti~nih raziskovanj, katerenajuspe{nej{i primer bi bila opustitev klasi~negapopisa prebivalstva in prehod na elektronski popisprebivalstva, temelje~ na administrativnih virih.Prav zato se je razumevanje registrske usmeritvenajprej raz{irilo v statisti~nih krogih. Ker pa smo odideje è davno pre{li k dejanjem, v Sloveniji è nekaj~asa ne govorimo ve~ le o registrski usmeritvi, temve~tudi o registrski organizaciji; in pri tej je imelStatisti~ni urad zgodovinsko vlogo.Sodelavci in kolegi so se ob koncu napornega leta sre~evali in poveselili naDnevu statistike v Slonu, 1977. Ljubica Djordjevi} in Aleksandar Milenkovi},dolgoletna sodelavca na podro~ju metodolo{kega in informacijskega delana demografiji in registrih, sta v tem obdobju pripravljala podlage za CRP inEMŠO in povezovala podatke RTE-ja.

421975–199060 let slovenske statistikeUVAJANJE CENTRALNIH REGISTROVZa~etki centralnih registrov segajo v ~as okoli popisa prebivalstva v letu 1971, ko je informacijska tehnologija tako napredovala, da jebilo mogo~e obdelovati velike koli~ine podatkov in vodenje velikih podatkovnih zbirk. Enotni identifikatorji omogo~ajo povezovanjepodatkov javnopravnih evidenc za statisti~ne in administrativne namene.Prvi korak je bila za~etna vzpostavitev treh osnovnihregistrov v sedemdesetih letih:• Register teritorialnih enot (RTE) je bil kot statisti~nikataster v ~asu popisa prebivalstva leta 1971organiziran v obliki {ifrantov in kart zapopisovalce, ki so jih pripravili na podlagipodatkov in kart iz popisa prebivalstva leta 1961.Pri obeh popisih je bil za potrebe popisovalcevizbolj{an sistem statisti~nih in popisnih okoli{ev.• Najstarej{a zbirka podatkov Centralnega registraprebivalstva (CRP) je bila vzpostavljena na osnovipopisnih podatkov leta 1971, pred tem so registriprebivalstva obstojali le na lokalni ravni.Vzdrèvanje CRP-ja je bilo obdobno, pa tudinezanesljivo, saj ni bilo identifikatorja, ki bizagotovil enoli~nost posameznika – kar je bilore{eno z uvedbo enotne mati~ne {tevilke ob~ananormativno leta 1976, v praksi pa leta 1980.prikazovanje statisti~nih raziskovanj po prostorskihkriterijih, rodili so se Geografski informacijski sistemi.CRP je, izpopolnjen v sodelovanju z mati~nimislu`bami in registri stalnega prebivalstva na ob~inah,postal osnova za statistiko prebivalstva, za~ela se jemnoì~na diseminacija njegovih podatkov. Leta 1985se je osnovnim registrom pridruìl {e registerobrtnikov, ki so ga pozneje vklju~ili v ROS, ta pa jepostal temelj za izdelavo seznamov naslovov podjetijza izvajanje razli~nih statisti~nih raziskovanj,podatkovni vir za neposredno izvajanje statistikeposlovnih subjektov in vir za zunanje uporabnike.• Nekoliko pozneje, leta 1976, je bil s pomo~jopodatkov, zbranih s popisom organizacij inskupnosti, vzpostavljen Register organizacij inskupnosti (ROS).Naslovna stran Priloge Statistika iz leta 1984, v katerem je bilo objavljenoporo~ilo Ljubice Djordjevi} in Irene Tr{inar o {tudijskem obisku na Danskem,ki je bila ena od dràv vzornic za uresni~evanje registrske usmeritve vregistrsko organizacijo slovenske statistike.Vira:• Djordjevi}, L., Tr{inar, I. (1984). Poro~ilo s {tudijskega potovanja naDanski statistiki v Kopenhagnu. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SRSlovenije za statistiko, {t. 3, Priloga.• Tr{inar, I. (1999). Centralni register prebivalstva; Oris razvoja, komentarzakona in prevod v angle{ki jezik. Ljubljana: Uradni list RS.Drugi korak je bila posodobitev s pomo~jo novera~unalni{ke opreme – osemdeseta leta so bila zatoodlo~ilna za za~etek teko~ega vodenja vseh trehregistrov. RTE so statistiki v sodelovanju z geodetskoslu`bo razvili v nepogre{ljivo infrastrukturo zaToma` Banovec, iz predstavitve koncepta povezanih identifikatorjev.

60 let slovenske statistike1975–199043ZAÊTKI FORMALNEGA MEDNARODNEGA SODELOVANJA SLOVENSKE STATISTIKEStrokovnjaki s podro~ja statistike so è pred formalnim za~etkom mednarodnega sodelovanja vzdrèvali stike z mednarodnim statisti~nimokoljem.Pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo mednarodnosodelovanje v pristojnosti Zveznega zavoda zastatistiko. Republi{ki statisti~ni zavodi so se prvi~lahko vklju~ili v sedemdesetih letih, v okviruomejenih pristojnosti (le izbolj{anje metodolo{kihznanj), ~e so izpolnjevali strokovne zahteve; slovenskistatistiki so jih (med republi{kimi zavodi so jih le {esrbski), zahvaljujo~ relativno visoki metodolo{ki intehni~ni razvitosti. Vklju~ili so se v dva mednarodnaprojekta OECD-ja, v katerih je poleg druge dràvneadministracije sodelovala tudi statistika: TECO zapodro~je tehni~nega sodelovanja (Techical co-operation)in PUMA za podro~je javne uprave (Publicmanagement). Poleg tega so obiskali deèlni statisti~niurad Nordrhein - Westfalen v Düsseldorfu instatisti~ne urade Norve{ke, Švedske in Danske.S tem so se razvile podlage za razvoj obse`negaprojekta Modernizacija statisti~nega informacijskegasistema: za~el se je razvoj registrov po zgledunordijskih dràv. S {tudijem metodolo{kega dela na{vedski in danski statistiki na nekaterih izbranihpodro~jih statistike in sistema nacionalnih ra~unov nanorve{ki statistiki v letu 1989 je pri{lo do uvajanjamednarodno primerljivih metodolo{kih standardovin praks. Uvedba banke podatkov kot rezultatasodelovanja z nem{ko statistiko pa je pomenila takratizjemno moderno orodje za diseminacijo statisti~nihpodatkov uporabnikom in za doseganje skladnostimetodolo{kih rezultatov znotraj slovenske statistike.Mednarodno sodelovanje v sedemdesetih letih inaktivna vloga slovenskih statistikov v jugoslovanskemstatisti~nem sistemu sta pripomogla, da so dolgoro~nestrate{ke usmeritve slovenske statistike postale enenajnaprednej{ih. Najbolj se je to izraàlo pri razvojuin uporabi registrov in drugih administrativnih virov,uvedbi banke podatkov, uvajanje uporaba satelitskihmetod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in zapotrebe kmetijstva in gozdarstva ter povezanihmetodolo{kih izbolj{avah, to je skladnosti definicij inklasifikacij. Po osamosvojitvi sta obe usmeritviprispevali k izredno dinami~nemu in vsestranskemuusklajevanju slovenske statistike z mednarodno, zlastiz evropsko.Viri:• Djordjevi}, L. in sod. (1983). Predstavitev rezultatov projekta OECD“Racionalizacija, posodabljanje in razvoj statisti~ne dejavnosti vJugoslaviji”. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, Zbornikpredstavitev v Cankarjevem domu.• Flajs, A. (1985). Poro~ilo s {tudijskega obiska na Centralnem uradu zastatistiko Norve{ke. V: Statistik. Ljubljana: Zavod SR Slovenije zastatistiko, {t. 2, Priloga.• Banovec, T, Tretjak, A. (1987. Uporaba satelitskih metod teledetekcije zaocenjevanje izrabe tal in za potrebe kmetijstva in gozdarstva.Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.Andrej Flajs je na Norve{kem spoznaval statistiko nacionalnega bogastva v okviru sistema nacionalnih ra~unov in bilanc ter druge vidike statistike, ki seneposredno ali posredno navezujejo na problematiko nacionalnega bogastva, naravnih virov in okolja.

44 1975–199060 let slovenske statistike1975 - RAZPRAVE O REVIZIJI IN RAZVOJU STATISTI^NEGA SISTEMARazprave o reviziji in razvoju statisti~nega informacijskega sistema je vodil Zavod v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki s podro~jastatistike. V obdobju 1965–1975 je propadlo ve~ poskusov revizij, zato je bila zadnja {e toliko bolj zaèlena.Po mednarodno usklajeni definiciji je bil statisti~nisistem opredeljen kot »sistem zbiranja, obdelave(vklju~no z analizami) ter prikazovanja rezultatovstatisti~nih raziskav, zlasti objavljanja uradnihstatisti~nih podatkov za splo{ne informativne potrebenaj{ir{e nacionalne in mednarodne javnosti, delomapa tudi za specifi~ne potrebe znanosti in dràvnegaoz. upravnega aparata.«Posebej je bila poudarjena mednarodnaprimerljivost podatkov. V relativno zapletenemsistemu nekdanje dràve je bilo uveljavljanje pobudteàvno, saj so republike urejale le tisti delraziskovanj, ki se je nana{al samo na potreberepublik. Raziskovanja, pomembna za celotno dràvo,vklju~no z mednarodnim sodelovanjem, je pokrivalZvezni zavod za statistiko. V letu 1975 Slovenija {e niimela republi{kega zakona o statistiki. Potrebe popodatkih so ugotavljali s pomo~jo dru`benihdokumentov, zahtev strokovnjakov in vodilnih vstatisti~nih uradih ter na podro~nih konferencah.Neu~inkovitost sistema je pripeljala do tega, da so seza~eli pojavljati novi poobla{~eni organi za statistiko.Vira:• Novak, A. (1975). Revizija in razvoj statisti~nega sistema (osnovnaizhodi{~a). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko.• Cedilnik, B, Klep, J., Fidler, F. (1981). Pogovarjali smo se z AntejemNovakom. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t.11, str 5–7.V sedemdesetih letih so ugotavljali, da je bilonajbolj pomanjkljivo posodabljanje raziskovalnihmetod v statistiki in premajhno sodelovanje zznanstvenim podro~jem, preveliko je biloobremenjevanje enot poro~anja, nepotrebnaraziskovanja bi bilo treba ukiniti. Statistiko bi bilotreba odpreti uporabnikom, razviti metodeugotavljanja in izpolnjevanja potreb, zaposlene pausposobiti za delo v tehni~nem in strokovnempogledu. Uvajali so pojma pravice do obve{~enosti terna~ela statisti~ne zaupnosti. Odpiranju statisti~negasistema so se pridruìli tudi odpiranje informacijskodokumentacijskihcentrov za oskrbo s podatki,telefonsko posredovanje in dostop do podatkov prekra~unalnika. Za uveljavljanje statisti~nih podatkov soza~eli gojiti odnose s sredstvi javnega obve{~anja,statisti~no kulturo pa sku{ali pove~ati z rednimizobraèvanjem in priblièvanjem statistikeuporabnikom.Za uspeh revizije so bili prav tako pomembnipravni, organizacijski, kadrovski, tehni~ni in finan~nipogoji. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bilapredlagana posebna komisija za razvoj in revizijostatistike, ki bi jo po vsebini lahko primerjali ssedanjim statisti~nim svetom. So~asno so bilepredlagane tudi podkomisije – nekak{en zameteksedanjih sosvetov za posamezna podro~ja statistik.Študijo o razvoju in reviziji statisti~nega informacijskega sistema je leta 1975napisal Ante Novak z izjemno kriti~nim pogledom na revizije v desetletjupred tem in na stanje na podro~ju statistike. Menil je, da je kompleksnosttakratnega sistema privedla do njegove neu~inkovitosti. Tudi v intervjuju zAntejem Novakom, objavljenem v Statistiku leta 1981, je pogovor meddrugim tekel o tej temi.

60 let slovenske statistike 1975–1990451977 – USTANOVITEV STATISTI^NEGA DRUŠTVA SLOVENIJEStatisti~no dru{tvo Slovenije je bilo ustanovljeno 14. decembra 1977 na ustanovni skup{~ini, za katero je iniciativni odbor za ustanovitevdru{tva namenoma izbral prav ta dan – Dan statistike.Statisti~no dru{tvo Slovenije je bilo ustanovljenopo na~elu odprtosti: poleg statistikov so bili v ~lanstvopovabljeni tudi dajalci in uporabniki podatkov. V temse je razlikovalo od takratnega Statisti~nega dru{tvaJugoslavije, ustanovljenega leta 1953, ki je imelo zelostroge profesionalne kriterije za v~lanitev.Delo dru{tva je bilo organizirano v sekcijah, prvaje bila leta 1979 ustanovljena Sekcija za razvojna inteoretska vpra{anja statistike. Njen sestavni del je bilain je {e vedno Komisija za statisti~no terminologijo,ustanovljena leta 1981.Na ustanovni skup{~ini Statisti~nega dru{tvaSlovenije je bila izraèna potreba po znanstvenemdelu pri:• re{evanju klju~nih sistemskih vpra{anj statistike,• razvijanju statisti~nih metodologij – od zajemanjapodatkov do analize in objavljanja,• prou~evanju statisti~nih standardov in metod terklasifikacij,• avtomatizaciji statisti~nih procesov v vseh fazah,• prou~evanju u~nih metod in postopkov pri poukustatistike,• strokovnem izpopolnjevanju zaposlenih in {irjenjustatisti~ne kulture.Govor Frante Komelja, v ozadju pa tudi statisti~ni pevski zbor,ponos slovenskih statistikov.Na ustanovni skup{~ini (v hotelu Kompas) je imela ustanovitveni govorMilojka Virant Zaj{ek, takratna namestnica direktorja slovenske statistike inprva predsednica dru{tva. Pobudnika za ustanovitev dru{tva sta bila VojkaŠircelj in Ivo Lavra~. Na sliki so v prvi vrsti Blaènka Ko{melj, dolgoletnapredsednica Komisije za statisti~no terminologijo, Milojka Virant Zaj{ek inEmil Milan Pintar, predsednik dru{tva v naslednjem mandatnem obdobju. Vdrugi vrsti sta v ospredju Draga Kobentar in Lea Bregar.Vir:• Tr{inar, I. (1997). 20 let Statisti~nega dru{tva Slovenije, KronikaStatisti~nega dru{tva Slovenije 1977–1997. Ljubljana: Statisti~no dru{tvoSlovenije.Prva redna skup{~ina dru{tva je bila decembra 1979 v polni dvorani Kina Vi~.

46 1975–199060 let slovenske statistike1980 – POSLANSTVO ZAVODA SRS ZA STATISTIKOV za~etku leta 1980 je Zakon o organizaciji in delovnem podro~ju republi{kih upravnih organov in republi{kih organizacij ter samostojnihstrokovnih slu`b Izvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije dolo~il poslanstvo Zavoda SRS za statistiko.V 37. ~lenu je bilo zapisano: »Zavod SR Slovenijeza statistiko opravlja strokovne naloge iz statisti~noinformacijskegasistema, ki se nana{ajo naprogramiranje statisti~nih raziskovanj, pomembnih zaSFRJ, SR Slovenijo in ob~ine; na zbiranje, obdelovanjein analiziranje statisti~nih podatkov in informacij; nadolo~anje statisti~nih standardov in usklajevanjemetodolo{kih osnov; na strokovno usklajevanjestatisti~nih raziskovanj med seboj in z osnovnimievidencami, na register prebivalstva, registerorganizacij in skupnosti, register teritorialnih enot instatisti~no banko podatkov; na objavljanje inposredovanje statisti~nih podatkov in informacij terna opravljanje nadzorstva nad delom poro~evalskihenot.Zavod SR Slovenije za statistiko opravlja strokovnenaloge iz prej{njega odstavka v okviru enotnegastatisti~nega sistema v dràvi tudi za samoupravneorganizacije in skupnosti, samoupravne interesneskupnosti in dru`benopoliti~ne organizacije.«Ivan Glonar, Alojz Poglajen, Toma` Valanti~, Branko Mlinar, Stanko Mraz inPatar Delak, ~lani strokovnega kolegija, iz leta 1980.V letu 1979 je Zavod spremenil organizacijo in jopripravil na prihod novega ra~unalnika. V tem letu jeizvajal 230 statisti~nih raziskovanj, od tega kar 30 zapotrebe Slovenije. Pri tem je {e posebej razvijal triosnovne registre. Zavod je bil tudi takrat procesnoorganiziran, saj so bili zbiranje, programiranje inobdelovanje podatkov izvajani za vsa raziskovanja vposebej za to organiziranih enotah. Procese soobvladovali s strogimi navodili in pisnodokumentacijo, ki je spremljala vsako fazo. Zaorganizacijo je bila odgovorna planska slu`ba.Vira:• Zakon o organizaciji in delovnem podro~ju republi{kih upravnihorganov in republi{kih organizacij ter samostojnih strokovnih slu`bIzvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije, Uradni list SRS, {t. 5/1980.• Statistik (1980). Ljubljana: Zavod SRS za statistiko, {t. 6.

60 let slovenske statistike 1975–199047PRVI SODOBNI RAÛNALNIK ZA DELO DR@AVNE STATISTIKE V SLOVENIJIIzhajajo~ iz problemov in predlogov, obrazloènih in predlaganih è v {tudiji Revizija in razvoj statisti~nega sistema, je bil leta 1978 vtakratni slovenski skup{~ini sprejet Odlok o nabavi ra~unalnika in dolo~itvi sredstev za novo stavbo. Ra~unalnik je pri{el, projekt zaizgradnjo nove stavbe pa àl ni bil uresni~en.Po pripravah, ki so se za~ele è leta 1975, je Zavodseptembra 1977 razpisal nate~aj za nabavora~unalni{ke opreme. Posebna komisija je direktorjupredlagala pogajanja z japonsko firmo FUJITSU zara~unalni{ki sistem FACOM: M 180 II AD. Prehod naenega najsodobnej{ih ra~unalnikov v tem deluEvrope je takrat zahteval spremembo miselnosti inorganizacije dela in predvsem pridobitev dodatnihznanj. Prav to so nekateri na{i ra~unalnikarjipridobivali deloma na Japonskem, drugi pa s pomo~jojaponskih strokovnjakov doma. Leta 1979 se je zapotrebe prehoda na delo z novim ra~unalnikom 57delavcev Zavoda v treh terminih izobraèvalo naHaludovem na otoku Krku.20. julija 1980 je bila na Zavodu slovesna otvoritevCentra za avtomatsko obdelavo podatkov. Vabilu se jeodzvalo ve~ kot sto gostov, med njimi takratnajvidnej{i republi{ki predstavniki, predstavnikiin{titutov ter zvezne statistike in republi{kih statistik.Navzo~i so bili tudi predstavniki firme Fujitsu inDeèlnega urada za statistiko Nordrhein - Westfalleniz Nem~ije.Vsa statistika je nestrpno pri~akovala novi ra~unalnik japonske firmeFUJITSU. Dvori{~e na Hrenovi je bilo skoraj premajhno za po{iljko z novimra~unalnikom. Njegova zmogljivost je bila 2 Mb spomina in 2 Gbdiskovnega prostora.Slavnostno je s pritiskom na gumb novi ra~unalnik spustil v pogon MarjanDekleva, statistik z do takrat najdalj{im delovnim staèm.Ale{ Brinar, vodja Ra~unskega centra, je gostom razkazal delovanjera~unalnika in vzdrèvanje arhiva trakov, v katerem je bilo kar okoli 6.000magnetnih trakov s statisti~nimi podatki vseh statisti~nih raziskovanj.Viri:• Maher, N., Tomaìn, M., Tomkiewicz, M. (1980). Pogovarjali smo se zvodjem Ra~unskega centra Ale{em Brinarjem.V: Statistik. Ljubljana:Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 4, str. 2–4.• Valanti~, T. (1980). Otvoritev Centra za avtomatsko obdelavo podatkov.V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 7/8, str. 2–5.• Maver, D. (1982). Obisk v ra~unskem centru. V: Statistik, Ljubljana:Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 2/3, str. 15–17.Organizatorjem in programerjem, kot so se takrat imenovali delavci spodro~ja informatike, se je delo popolnoma spremenilo. Pre{li so nainteraktivno delo s terminali. Pozabili so na luknjane kartice – mlaj{i jih nepoznajo ve~.Ob slavnostnem sprejemu v avli Zavoda je vsakudeleènec prejel mapo z gradivom:Posodabljanje statisti~nega informacijskega sistema,Revizija in razvoj statisti~no informacijskega sistemain glasilo Statistik, {t. 6/1980, z opisom organizacijskesheme Zavoda in njegovih postopkov in delavcev.

48 1975–199060 let slovenske statistikeINFORMIRANJE ZAPOSLENIHStatistiki so se vedno zavedali pomena {irjenja informacij, zato ne presene~a, da je bilo poleg bogate strokovne publicisti~ne dejavnostiv vseh obdobjih poudarjeno tudi informiranje zaposlenih.Eden od pomembnih virov za brskanje po preteklostiUrada so interna glasila in druge oblike notranjegainformiranja.V letih 1955 in 1956 je ob sindikalnem izletu iz{laprva {tevilka humoristi~nega ~asopisa. V letih 1964–1965 je iz{lo prvih pet {tevilk glasila, ki je dobilo imepo telefonski {tevilki – Halo 23–256. To so bile zasnoveinternega glasila, ki je redno ~etrtletno izhajalo kotGlasnik v letih 1966–1970, nato pa po premoru in zrazli~nim {tevilom izdaj na leto spet v letih 1973–1979.Naslov Statistik je glasilo dobilo ob praznovanjutridesetletnice leta 1974, ko je postalo boljinformativno. Pod tem imenom je glasilo izhajalo dokonca leta 1988. Po premoru je za~elo leta 1990izhajati glasilo z naslovom Sporo~ila, ki je postalostalna oblika seznanjanja delavcev s strokovniminovicami. Leta 1995 so ga posodobili v obliko revije inpreimenovali v Statisti~na sporo~ila, pod tem imenomizhaja {e zdaj.Interna glasila pred Statistikom so bila po zunanjipodobi skromna in brez likovne opreme. Statistik jeprvi uvedel slikovno naslovnico in celostno podobo vsmislu pravega ~asopisa. Njegova vsebina je bilapestra in ni bila omejena na strokovne teme. Bralcu jeponudila tudi pregled dogajanj s podro~jadruàbnega, {portnega in kulturnega ìvljenjazaposlenih. Kot sindikalni ~asopis je proti koncuosemdesetih let izgubil svoje poslanstvo,pomanjkanje informacij za zaposlene pa je obudiloizdajanja glasila pod imenom Statisti~na sporo~ila. Taso bila sprva izklju~no informativna, dokler se niUrad odlo~il, da jih bo izdajal kot revijo v polni barvnipodobi.Ne smemo pa pozabiti {e enega pomembnega virainformiranja – zapisnikov s sej strokovnih kolegijev.Njihova vsebina je posve~ena strokovnim temam indrugim uradnim zadevam s podro~ja dela inorganizacije Urada. Ti so sistemati~en in popolnpregled dogajanja od leta 1980 dalje, ko se jestrokovni kolegij za~el sestajati redno vsak teden natorkovih sejah.Viri:• Statistik. Ljubljana: Zavod SRS za statistiko (ve~ {tevilk s tega obdobja).• Maher, N., Tomaìn, M., Karanjac, J. (1980). Besedo ima ... V: Statistik,Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 3, str. 2–5.• Mlinar, B. (1978). Razvoj statistike. Sistem statisti~nih raziskovanj vJugoslaviji. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 8,str. 1–3.• Beri~, K. (1979). Integriranje in povezovanje podatkov v statisti~noinformacijskemsistemu (nadaljevanje). V: Statistik, Ljubljana: ZavodSR Slovenije za statistiko, {t. 2–3, str. 1–4.• Mlinar, Z. (1980). 25 let Prikazov in {tudij; Uspe{nosti ne moremo meritile s koli~ino. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 3,str. 13–14.Strokovni kolegij direktorja Frante Komela ob koncu 70-tih let.

60 let slovenske statistike1975–199049V letu 1978 je za~ela v Statistiku izhajati posebnarubrika z naslovom Razvoj statistike, ki je bila stalnarubrika nekaj let. V prvi {tevilki je iz{el zanimivprispevek o sistemu statisti~nih raziskovanj vJugoslaviji z oceno dotedanjega razvoja inusmeritvami. Pri tem navaja {e danes aktualna na~eladràvnih statistik, kot so enotnost, odprtost indostopnost do rezultatov, razvoj in organiziranje zarazli~ne vrste uporabnikov ter priprava analiz; torejprehod od vladne statistike tudi k drugimuporabnikom in s tem povezano odprtost inprofesionalnost. Posebej je poudarjena potreba zarazvoj statistike za potrebe ob~in. Prispevek govoritudi o problemu pravo~asnosti kratkoro~nih statistik,med drugim povezanih s polnimi zajetji, zna~ilnih zajugoslovansko statistiko.Leta 1980 so 25-letnico izhajanja publikacije Prikaziin {tudije (PI[) obeleìli s predstavitvijo ocenezunanjih strokovnjakov. Obenem so {ir{e ocenili tudidejavnost statistike nasploh.Statistik je bil priljubljena oblika za predstavitve dela strokovnih skupin,organizacijskih in kadrovskih zadev, pomembnih poro~il s sej delavskegasveta in sindikata, prina{al pa je tudi novice o kulturnem, druàbnem in{portnem ìvljenju delavcev ter kaj malega za sprostitev in razvedrilo.Leta 1998 so Statisti~na sporo~ila dobila polegoblikovne tudi druga~no vsebinsko zasnovo spoudarkom na obve{~anju o vseh pomembnej{ihdogodkih in vsebinah v zvezi z dràvno statistiko vSloveniji, tako na Uradu kot tudi v drugih dràvnihustanovah, ki so po Nacionalnem programustatisti~nih raziskovanj prav tako poobla{~ene zaizvajanje dolo~enih statistik.Iz nekdanjega Statistika se je danes razvila prava revija, ki pokriva vsebinostatisti~nega dogajanja ne le na Uradu, temve~ tudi pri drugih poobla{~enihizvajalcih statisti~nih raziskovanj.

501975–199060 let slovenske statistikePOLEG STROKOVNIH TUDI ŠPORTNA, ŠAHOVSKA, KULTURNA IN DRU@ABNA SREÂNJA STATISTIKOVProti koncu sedemdesetih let in v osemdesetih letih je bilo druàbno ìvljenje na Zavodu izjemno pestro, kar sovpada tudi z velikimpoletom v razvoju strokovnega dela. Kroniko vseh teh dogodkov je zvesto povzemal Statistik.Na sre~anju mladih statistikov Jugoslavije v Skopjuspomladi leta 1978 je bilo dogovorjeno, da bodozavodi za~eli organizirati letna sre~anja statistikovJugoslavije. V resnici je statistikom uspelo organiziratideset sre~anj, organizacijo pa so po vrsti prevzeli:vsaka od republik in pokrajin, Zvezni zavod zastatistiko in Mestni zavod za statistiko iz Beograda.Praviloma je bilo najbolj mnoì~no {portno sre~anje,vedno pa je bilo zdruèno s strokovnimposvetovanjem in okroglo mizo, letno skup{~inoZveze statisti~nih dru{tev Jugoslavije in z druàbnimve~erom, obogatenim s kulturnim programom. Prvosre~anje je organizirala Slovenija v Portoroù jesenileta 1978, zadnje pa je bilo leta 1990 v DonjemMilanovcu.okolju Mladinskega centra na podstrehi Voàrskegapota 12 so potekali ve~ji sestanki in seje, izobraèvanjain predavanja, ob sredah popoldne tudi predstavitvedela oddelkov in spoznanj s strokovnih potovanj vtujino. Ta podstreha pa je omogo~ila tudi kulturnodruàbneaktivnosti: vaje pevskega zbora in ansambla,izvajanje monodram priznanih gledali{kih umetnikov,organizacijo fotografskega te~aja, novoletno sre~anjeotrok z Dedkom Mrazom in njegovimi lutkami in vrstodruènj kolegic in kolegov. Tudi jedilnica se je za nekajlet spremenila v kulturni prostor – v njej je bilaorganizirana vrsta razstav. V tem ~asu je Zavod ìvelnajpestrej{e druàbno ìvljenje.Ve~ji del udeleèncev prvega sre~anja statistikov v Portoroù je pomeril mo~iv razli~nih {portnih panogah: v {ahu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu,odbojki in malem nogometu. Poleg {portnega in kulturnega programa pa jebilo organizirano tudi strokovno posvetovanje na temo Notranjaorganizacija dela posameznih zavodov.Statistika je vedno gojila dobre sosedske odnose.Zato ji je bila za ve~je sestanke, predavanja, proslaveali sre~anja na voljo tudi dvorana Krajevne skupnostiPrule, za ve~erno rekreacijo delavcev pa telovadnica vOsnovni {oli Prule. Z u~enci osnovne {ole souslu`benci statistike pripravljali skupne programe zaproslave ob ve~jih dràvnih in republi{kih praznikih,enote civilne za{~ite pa so bile zadolène za skupnodelovanje z enotami krajevne skupnosti pri re{evanjuv primeru nesre~. Statistika je bila tudi skrbnicaspomenika NOB v parku Krajevne skupnosti Prule.Na kulturnem podro~ju je treba omeniti pevskizbor. Z glasbeno opremo so proslave postale pestre –razvile so se v pravi statisti~ni kabaret. V prijetnemVir:• Statistik. Ljubljana: Zavod SRS za statistiko (ve~ {tevilk s tega obdobja).Sindikalne ekskurzije so bile vedno zelo popularne. Ena od mnogih je bilopotovanje z muzejskim vlakom iz Ljubljane do Mosta na So~i.Na sliki je dru`ba med postankom na Bledu.Med najbolj tradicionalnimi in priljubljenimi dogodki je bil obisk DedkaMraza, ki je obdaroval otroke delavcev. Ti so se, prav tako kot daril,razveselili tudi lutkovne predstave statisti~nih lutkarjev na podstrehi.Statistika je ena redkih organizacij, ki ima svojega Dedka Mraza è ve~desetletij. Zato je Ale{ Brinar najve~krat fotografirana osebnost na statistiki.

60 let slovenske statistike 1975–199051PRIZADEVANJA ZA UVELJAVITEV REPUBLI[KEGA ZAKONA O STATISTI^NI DEJAVNOSTIPoleg zveznega programa statisti~nih raziskovanj je imela Slovenija leta 1978 najobse`nej{i republi{ki dodatek, kar 31 samostojnihrepubli{kih raziskovanj in 16 takih, ki so predstavljala le dopolnitev zveznega programa. Prizadevala si je, da bi uveljavili republi{kizakon, ki bi dolo~il tudi vlogo Zavoda v odnosu do drugih izvajalcev uradne statistike.27. 10. 1978 je bil objavljen predlog za izdajo Zakona ostatisti~nem sistemu in statisti~ni slu`bi SR Slovenije.Z republi{kim zakonom naj bi v okviru republi{kihpristojnosti dolo~ili organizacijo statisti~ne dejavnostiin izvajanje statisti~nih raziskovanj. Razprava opredlogu zakona je trajala do leta 1988, ko je bilsprejet Zakon o statisti~nih raziskovanjih,pomembnih za republiko. Pred tem sta bila Sklep ona~inu zbiranja podatkov po republi{kih upravnihorganih in Sklep o na~inu zbiranja podatkov posamoupravnih zavodih in organizacijah (Uradni listLRS, {t. 23/59), ki pa sta ta vpra{anja le delno urejala.Poleg tega je Slovenija v tem ~asu smiselnouporabljala Zakon o statisti~nih raziskovanjih, ki jeimel pomen za vso dràvo (Uradni list SFRJ, {t. 39/77).Pomanjkljivost tedanjega zveznega zakona je bilapredvsem v pomanjkljivi opredelitvi statisti~nihzavodov kot glavnih izvajalcev ter vsebinskih inmetodolo{kih usklajevalcev statisti~ne dejavnosti, sajje zakon prete`no urejal le program statisti~nihraziskovanj.Zaradi pove~anih zahtev po podatkih je vSloveniji prihajalo do zbiranja statisti~nih podatkovtudi pri nepoobla{~enih organih, s tem pa doneusklajenega in metodolo{ko neustreznega zbiranjaenakih in podobnih podatkov. To je povzro~ilo po enistrani preveliko obremenjenost dajalcev podatkov, podrugi strani pa negotovost pri uporabi rezultatovzaradi ve~ razli~nih informacij o istem pojavu. Obtem je treba poudariti, da so imeli drugi poobla{~eniorgani, npr. takratna Agencija za pla~ilni promet inNarodna banka, dobro urejeno statisti~no dejavnost.Milojka Virant Zaj{ek, v.d. direktoricaZavoda SR Slovenije za statistiko, 1981Milojka Virant Zajšek, (*1921, ✝1999 ). Po kon~ani ènski realnigimnaziji se je vpisala na filozofsko fakulteto - smer romanistika.Študij je leta 1940 opustila in se zaposlila v Trboveljski premogokopnidru`bi. Aktivno je sodelovala v NOV. Po vojni se jezaposlila pri Primorskem dnevniku v Trstu, pozneje ponovno vTrboveljski premogokopni dru`bi, nato pa na Ministrstvu zarudarstvo, kjer je bila personalni referent rudarske direkcije. Leta1951 je kon~ala ekonomsko fakulteto in se zaposlila na ZavoduLRS za statistiko v Ljubljani kot statistik ekonomist. Na ZavoduSR Slovenije za statistiko je bila zaposlena vse do upokojitve.Delovala je na odgovornih delovnih mestih: bila je na~elnicaoddelka, samostojna svetovalka, vodja oddelka in od leta 1976namestnica direktorja. V za~etku marca 1981 je bila imenovanaza vršilko dol`nosti direktorja Zavoda SR Slovenije za statistikoin to nalogo je opravljala do konca aprila 1981. Bila je prvapredsednica Statisti~nega društva Slovenije. Upokojila se je leta1982.Vira:• Personalna mapa• Banovec, T. (1999). In memoriam. V: Bilten Statisti~nega dru{tvaSlovenije, Letn. 23, {t. 44, str. 6-7.Vira:• Beri~, K. (1979). Predlog za izdajo Zakona o statisti~nem sistemu instatisti~ni slu`bi SRS. V: Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije zastatistiko, {t. 1, str. 5–9.• Zakon o statisti~nih raziskovanjih, pomembnih za republiko, Uradni listRS, {t. 11/1988.

52 1975–199060 let slovenske statistikeRACIONALIZACIJA POSLOVANJA – STALNICA VSEH OBDOBIJVes ~as od gospodarske reforme v letu 1965 in {e posebej v okviru tako imenovane politike stabilizacije v za~etku osemdesetih let se jeZavod sre~eval s potrebo po u~inkovitosti poslovanja. Ustanovljena je bila celo komisija za var~evanje.Imenovana je bila posebna Komisija za racionalizacijoposlovanja. Posebej je zanimivo, da je ta podprlapotrebo po usklajevanju dejavnosti statistike medinstitucijami, timskem delu in stalnem napredku teravtomatizaciji in informatizaciji procesov. Pri tem sobolj trkali na vest ljudi kot na pomen dobreorganiziranosti in predvsem znanja zaposlenih.Predlagali so pravilnik o inovacijah, ki je bil poznejesprejet; eden od prakti~nih primerov racionalizacije jebil prispevek za izbolj{anje publikacijskih tabel, ki so seza~ele oblikovati è pri programiranju. Tako je biloolaj{ano zamudno delo pri prepisovanju tabel izra~unalnika v publikacijske tabele.Najbolj znana akcija je bila opravljena vstabilizacijskem letu 1980 ob dodeljevanju enotnihmati~nih {tevilk ob~anov okoli 1.800.000 prebivalcemSlovenije. S prostovoljnim delom je bilo opravljenoobse`no delo za ro~no razvr{~anje in {ifriranjeobrazcev. Objavljeno je bilo prvo delno poro~ilo: samov dveh mesecih in pol je bilo opravljenih 1.600 urprostovoljnega dela za okoli 250.000 obrazcev, kar jebilo okoli 14 % vsega gradiva. Okoli 80 % teh ur soopravili delavci, ki pri svojem rednem delu nimajoopravka s {ifriranjem. Akcijo so uspe{no zaklju~ili.Za Komisijo za sistemizacijo so bile racionalizacije pri kadrih nedokon~ananaloga: Ana Anton~i~, Stanko Mraz, Ljubo Ugren, Minka Kastelic in Petar Delak.Vira:• Tomaìn, M. (1980). Delo Komisije za racionalizacijo poslovanja. V:Statistik, Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 4, str. 6–7.• Marku`, M. (1980). Enotna mati~na {tevilka ob~ana. V: Statistik,Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 9, str. 3–4.Svet delovne skupnosti je imel pomembno vlogo pri odlo~anju o zadevah s podro~ja dela, organiziranosti, kadrovske in druge problematike. Na tej seji so naprimer razpravljali o povrnitvi stro{kov za prevoz na delo.

60 let slovenske statistike 1975–1990531981 – STATISTI^NI SOSVETI – OBLIKA STROKOVNEGA SODELOVANJAStatisti~ni sosveti kot strokovno-posvetovalna telesa za metodolo{ka vpra{anja in razvoj statistike so bila kot ideja nakazana è v deluRevizija in razvoj statisti~nega informacijskega sistema leta 1975, delovati pa so za~eli leta 1981.Idejo o sosvetih je takratno vodstvo Zavodapredstavilo na dveh tridnevnih strokovnihposvetovanjih Statistika in uporabniki, ki so juorganizirali v Ljubljani in Mariboru prav zaradizadovoljevanja potreb uporabnikov in {iritvenjihovega kroga. Ideja je bila dobro sprejeta, sosvetipa so bili opredeljeni kot »organizacijska oblikasodelovanja uporabnikov in dajalcev podatkov, ... kinaj bi bili glavni nosilci revizije in razvoja statisti~negasistema.«Prvi sosvet je za~el delovati v letu 1981 – natan~neje9. decembra 1981, ko je bila v dvorani Krajevneskupnosti Prule ustanovna seja Sosveta za podro~jestatistike, organizirana v obliki strokovnega posveta oRegistru organizacij in skupnosti. Delovno podro~jesosveta je bilo zadovoljevanje informacijskih potreb spomo~jo podatkov tega registra kot enega odstandardov dru`benega sistema informiranja.Vira:• Klep, J. (1981). Ustanovljen prvi sosvet za podro~je statistike, s posvetao enotnem registru organizacij in skupnosti. V: Statistik, Ljubljana:Zavod SR Slovenije za statistiko, {t. 12, str. 7–8.• Banovec, T. (1995). Model podatkov v Republiki Sloveniji – potrebe popovezovanju in ve~namenski rabi statisti~nih in eviden~nih podatkovza potrebe socialne politike. V: Zbornik referatov Radenci ’95 –Statistika dela, delovnih in ìvljenjskih pogojev. Radenci: Statisti~niurad Republike Slovenije in Statisti~no dru{tvo Slovenije, str 111–124.Na ustanovnem sestanku se je zbralo{estin{tirideset predstavnikov podjetij, organovrepubli{ke uprave ter najve~jih uporabnikov registra.Razprava je bila odlo~ilna za nadaljnji razvoj registrakot infrastrukturnega ogrodja registrske ureditve.Izraèna je bila potreba po enotni mati~ni {tevilkiposlovnega registra, katerega vodenje je bilo poznejeurejeno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije(Uradni list RS, {t. 13/1995).V letu 1982 je bilo ustanovljenih è 22 sosvetov zaposamezna podro~ja. Najbolj aktiven je bil Sosvet zaintegralni sistem dru`benih ra~unov, ki je v kratkem~asu sklical kar 17 sej.Sosveti imajo {e vedno enako funkcijo in so vresnici postali stalni in tvorni dejavniki statisti~negarazvoja v Sloveniji.Toma` Banovec, generalni direktorStatisti~nega urada Republike Slovenije1981–2003.Toma` Banovec (*1939). Potem ko je v Ljubljani leta 1959 kon~alsrednjo gradbeno {olo, je {tudij nadaljeval na Fakulteti za geodezijo,gradbeni{tvo in arhitekturo. Leta 1965 je diplomiral iz geodezijein se najprej zaposlil na In{titutu za geodezijo in fotogrametrijo,kjer je kmalu postal vodja oddelka za kartografijo. Pozneje (od 1970)je bil direktor Razvojnega in{tituta na Geodetskem zavodu SRS,namestnik direktorja Zavoda SRS za dru`beno planiranje, posebejodgovoren za podro~je prostorskega planiranja, informatike intehnologije (od 1975), leta 1979 pa je bil imenovan za direktorjaCentra SRS za dru`beni sistem informiranja in informatiko. Odleta 1981 do upokojitve leta 2003 je bil direktor Zavoda SRS zastatistiko oz. zdaj Statisti~nega urada RS. Veliko je objavljal,njegova bibliografija {teje prek 162 enot. Urad je v ~asu njegovegadirektorovanja naredil velik premik na podro~ju tehnolo{kegaposodabljanja statisti~nih postopkov, povezovanja administrativnihevidenc, prilagajanja uporabnikom in sodobnej{ega razumevanjastatisti~ne slu`be v {ir{em dru`benem prostoru, normativneureditve dejavnosti, ne nazadnje pa tudi na podro~ju priblièvanjaevropski statisti~ni ureditvi in razvoju stroke po osamosvojitviSlovenije.Vira:• Enciklopedija Slovenije. 1987. Knj. 1. Ljubljana, Mladinska knjiga• Obrazloìtev predloga za odlikovanje g. Tomaà Banovca. (delovnogradivo)

54 1975–199060 let slovenske statistikeZAKON O DRU@BENEM SISTEMU INFORMIRANJAV letu 1982 so strokovnjaki Zavoda aktivno sodelovali pri pripravi Zakona o dru`benem sistemu informiranja (DSI), ki je dolo~il, da jeprogram statisti~nih raziskovanj ena od skupnih osnov dru`benega sistema informiranja. Za dosego enotnosti naj se uporabljajo skupnistandardi ter metodologije za zbiranje, obdelavo, hranjenje in izkazovanje podatkov.Še pred sprejemom Zakona o dru`benem sistemuinformiranja je Zavod pripravil predlog prednostnihnalog skupnega pomena na tem podro~ju. Naloge sobile naslednje: normativne osnove za usklajen razvojDSI-ja; razvoj skupnih elementov, osnov instandardov DSI-ja; razvoj kazalcev za merjenjerazvoja ter njihova vsebinska in metodolo{kausklajenost; nadaljevanje dela na reviziji statisti~nihraziskovanj; posodabljanje in podruàbljanjestatisti~nega sistema; aùrnost, operativnost invsestranska izraba informacijskih zmogljivostiregistrov; oblikovanje in povezovanje vseh obstoje~ihregistrov, baz in drugih avtomatiziranih evidenc;izgradnja banke statisti~nih podatkov; modernizacijazemlji{ke knjige in katastra; vzpostavitev registrastavb in opredelitev strategije usklajenega razvojara~unalni{ke infrastrukture.Zakon o dru`benem sistemu informiranja, ki jeuvedel filozofijo skupnih osnov (registrov, evidenc,klasifikacij in povezovanja podatkov), je bilpomemben mejnik v razvoju registrske usmeritveSlovenije. Vzpodbudil je nadaljnji razvoj registrskousmerjene statistike ter izgradnjo in standardizacijoevidenc. Za upravljavca registrov ter za strokovneganosilca pri povezovanju in usklajevanju izvajalcevprograma DSI je dolo~il Zavod za statistiko.Vir:• Zakon o dru`benem sistemu informiranja (Uradni list SRS, {t. 10/1983).Vendar pa je è Zakon o dru`benem sistemuinformiranja vseboval dolo~bo o tem, da so zaradivarstva osebne svobode in za{~ite osebnosti ter zustavo in zakonom zagotovljenih pravic posameznikaosebni podatki predmet posebne za{~ite, ki jo urejazakon; in ta zakon je bil sprejet leta 1990 kot Zakon ovarstvu osebnih podatkov (Uradni list SRS, {t. 8/1990).

60 let slovenske statistike 1975–1990551987 - ZAÊTEK TRADICIONALNIH STATISTI^NIH SREÂNJ V RADENCIHLeta 1987 sta Zavod SR Slovenije za statistiko in Statisti~no dru{tvo Slovenije organizirala prvo strokovno posvetovanje v Radencih, ki jepostalo tradicionalno letno sre~anje strokovnjakov z razli~nih podro~ij, poznano pod imenom Statisti~ni dnevi.Na prvem posvetovanju so obravnavali takrat zeloaktualno temo Statistika in inflacija, saj je ta pomenilaposeben problem za kakovost statistike. Teme, ki sobile obravnavane v povezavi z visoko stopnjoinflacije, so bile: zunanjetrgovinski tokovi,makroekonomski agregati, produktivnost, pla~e,ìvljenjski stro{ki in obra~unski sistem. V prispevkihin razpravi so slovenski strokovnjaki kriti~no ocenilimetodolo{ke pristope Zveznega zavoda, bili pa sotudi konstruktivni, saj so predlagali revizijostatisti~nega sistema, usmerjenega v prihodnost in vsvet. Mednarodne obveznosti statistike so bile {eposebej poudarjene, saj so takrat potekale izklju~noprek zveznega zavoda, zato je Slovenija zahtevalavpogled v razvid mednarodnih obveznosti. Eden odzaklju~kov tega prvega posvetovanja v Radencih jebilo tudi opozorilo na pomen neodvisnosti statisti~nestroke in njene strokovne pristojnosti.Vsako leto je bila vsebina posvetovanja izbranopodro~je, ki je imelo v dolo~enem trenutku {ir{idru`beni pomen. S~asoma so bile dodane sekcije zapredstavitve raznih drugih aktualnosti. @e na prvemposvetovanju so sodelovali tako predstavniki takratneslovenske in jugoslovanske statistike kot tudiuporabniki podatkov iz ministrstev, drugih institucij,uprave in znanstvenoraziskovalnega podro~ja. Leta1993 je posvetovanje postalo mednarodno, nato pa seje vsako leto pove~evalo {tevilo dràv, iz katerih soprihajali udeleènci, prav tako pa tudi {tevilonastopajo~ih. Vsako leto je è pred za~etkomposvetovanja izdan zbornik vseh referatov. Odpetnajstih avtorjev, ki so leta 1987 predstavili 13referatov, se je {tevilo avtorjev v letu 2003 pove~alo na87 avtorjev, ki so predstavili 73 referatov. Zbornikreferatov, ki je prvi~ obsegal 124 strani, se je odebelil vzajetno knjigo s 544 stranmi. Omeniti pa moramo tudiokrogle mize, posterske sekcije in novinarskekonference, ki spremljajo posvetovanje.Statisti~ni dnevi, mednarodno strokovno sre~anjestatistikov v Radencih, so ponesli ime slovenskestatistike v svet. Njihov pomen je tudi za doma~ostrokovno javnost tako velik, da bo sre~anje zagotovonadaljevalo tradicijo tudi v prihodnje.Naslovi posvetovanj Statisti~ni dnevi:1987 – Statistika in inflacija1989 – Vloga statistike v dru`benem razvoju1993 – Statistika in evidence za potrebe odprtegatr`nega gospodarstva1994 – Slovenija, statistika, Evropska unija1995 – Statistika dela, delovnih in ìvljenjskih pogojev1996 – Ekonomija, Slovenija, Evropska unija1997 – Nova statisti~na spoznanja, finan~ne statistike,globalizacija1998 – Statisti~na podpora pogajanjem RS z EU instrukturni skladi1999 – Elektronsko poslovanje in statistika2000 – Statistika 2000 – statisti~na omre`na sodelovanjaza bolj{o evropsko usklajenost in kakovostnej{edelovanje2001 – Novo tiso~letje – pripravljenost statistike narazumevanje in merjenje novih pojavov2002 – Vklju~evanje in povezovanje statistike vinformacijsko dru`bo2003 – Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanjauporabnikov2004 – Statisti~no spremljanje pojavov globalizacije instoritev – izzivi in nujnostVir:• Kri`man, I. (2000). Deset statisti~nih sre~anj v Radencih. V: Statisti~nasporo~ila. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije, {t. 6, str. 2–28.

561975–199060 let slovenske statistikeSTATISTI^NI DNEVIRADENCIRadenci 2000Radenci 2001Radenci 2003

60 let slovenske statistike 1975–1990571989 - PRIBLI@EVANJE EVROPSKI STATISTI^NI UREDITVIZadnja leta pred osamosvojitvijo je slovenska statistika konceptualno è za~ela slediti evropskim integracijskim procesom, ~eprav {e vokviru jugoslovanske statistike, torej le neformalno.Slovenska vlada je na predlog Statisti~nega urada è v letu 1989 uvedla ra~unanje bruto doma~ega proizvoda po mednarodno primerljivimetodologiji nacionalnih ra~unov ( SNA ’93).Ob koncu osemdesetih let je slovenska statistika èdodelala sistem treh osnovnih registrov, enotnihidentifikacij in pridobila veliko znanj o sodobnihmednarodnih standardih. V letu 1989 je za~elaopozarjati Zvezni zavod na ve~jo evropeizacijometodolo{kih re{itev. Na prvem mestu je bilopredvsem uvajanje sistema nacionalnih ra~unov(SNA 93), uvajanje standardne klasifikacije dejavnostiin drugih ekonomskih klasifikacij in uvajanjeklasifikacije poklicev, sodobne statistike dela instatistike ìvljenjske ravni.Tedanja zvezna dràva pa se je odzivala precejpo~asi. Zato je slovenska vlada na predlogStatisti~nega urada è v letu 1989 uvedla ra~unanjebruto doma~ega proizvoda po metodologiji sistemanacionalnih ra~unov, {e naprej pa je vzporednopotekalo ra~unanje po takratni mednarodnoneprimerljivi metodologiji, ki je v obra~unuupo{tevala le koncept materialne proizvodnje. Zaslovenski Zavod je bila to dvojna obremenitev, vendarje pomenila strate{ko prednost v smislu metodolo{kepripravljenosti. Poleg tega je, kar je {e pomembneje,Slovenija pridobila mednarodno primerljive podatkeo osnovnih makroekonomskih agregatih.Pomemben mejnik pri vklju~evanju v mednarodnookolje je bilo za slovenske statistike leto 1990. Vorganizaciji Zveznega zavoda za statistiko so seudeleìli dveh seminarjev – sekretariata Efte vMilo~eru in Eurostata v Beogradu. Pri{la so novaspoznanja: evropska statistika je z velikimi korakisledila integracijskim procesom in pripravam naustanovitev Evropskega enotnega trga. Sredi{~estatisti~nega vsebinskega usklajevanja je postalEurostat; pogoj za uvajanje in u~inkovito izvajanjeenotnih statisti~nih standardov je ustrezen pravnoinstitucionalnipoloàj statisti~nih uradov v dràvah~lanicah. Ta zagotavlja strokovno in metodolo{koneodvisnost. ^lanice in kandidatke za ~lanstvomorajo izvajati celotno statisti~no zakonodajo, najprejEvropskega enotnega trga, nato EU-ja in poznejeEvropske monetarne unije (EMU) – premikajo~e (se)tar~e.Jugoslovanska in slovenska statistika nistaustrezali zahtevam tr`nega gospodarstva oziromanista bili usmerjeni v pripravo statisti~nih podatkovza odlo~anje razli~nih vrst uporabnikov.Magdalena @ebre, Lea Bregar, Genovefa Ruì} in Toma` Banovec –udeleènci seminarja sekretariata Efte v Milo~eru leta 1990.Vir:• Kri`man, I. (1989). Statistika v pripravah na Evropo 92. V: Zbornikreferatov Radenci 89 – Vloga statistike v dru`benem razvoju. Ljubljana:Zavod SR Slovenije za statistiko, str. 1–11.


60 let slovenske statistike59SAMOSTOJNA SLOVENIJASTATISTIKA - MEDNARODNA SKUPNOST1991-2004Zadnje desetletje v prvi {estdesetletnici slovenske statistike je sovpadalo z obdobjem od osamosvojitve Slovenije do njenegasprejema v polnopravno ~lanstvo v Evropski uniji. To ni logi~no le zaradi zgodovine slovenskega naroda, temve~ tudi zaradipomembne vloge statistike pri pogajanjih ob vstopu v Evropsko unijo. Poleg tega pa, kar pomeni za Slovenijo vstop v EU,pomeni za statistiko vstop v evropski statisti~ni sistem.Evropskim integracijskim procesom je slovenska statistika za~ela slediti {e pred osamosvojitvijo. Pospe{evala je sodelovanje zmednarodnimi institucijami, tako da je do prvega obiska Eurostata pri{lo aprila 1992 – {e pred priznanjem slovenske dràve.Malo pozneje je postala ~lanica Konference evropskih statistikov, dve leti zatem je podpisala Deklaracijo o sodelovanju zEurostatom, vklju~ila pa se je tudi v druge mednarodne institucije.Vzporedno z mednarodnim delovanjem pa je potekal intenzivni razvoj tudi doma. V skladu z novim Zakonom o dràvnistatistiki so se sredi devetdesetih let {e okrepile aktivnosti za tehni~no in metodolo{ko posodobitev zbiranja, obdelave indiseminacije statisti~nih podatkov, statistika je prilagodila svoje sodelovanje s strokovno in splo{no javnostjo ter s civilnodru`bo doma in v tujini, posebej pa je svoje programe in na~ela prilagodila mednarodnim na~elom uradne statistike inrazvoju doma~e zakonodaje. V skladu z Zakonom o dràvni statistiki se je v tem ~asu Zavod RS za statistiko preimenoval vStatisti~ni urad Republike Slovenije.

6060 let slovenske statistike

60 let slovenske statistike 1991–2004611991/1992 - PRVI KORAKI V MEDNARODNO SKUPNOSTV ~asu osamosvajanja Slovenije, leta 1991, je bil v skladu s tedanjo zakonodajo slovenski statisti~ni urad sestavni del Ministrstva zaplaniranje; tako je ostalo do uveljavitve Zakona o dràvni statistiki v letu 1995. V aprilu 1992 je na neformalnem sestanku z Eurostatomvodstvo statistike è analiziralo stanje dràvne statistike v Sloveniji in {e isto leto pripravilo prvi program aktivnosti za evropeizacijoslovenske statistike. V juniju 1992 je Zavod postal ~lan Konference evropskih statistikov.Po osamosvojitvi Slovenije in uvedbi tr`negagospodarstva se je intenzivneje nadaljeval procesusklajevanja s standardi EU-ja na podro~ju statistike,ki se je sicer za~el è v okviru nekdanje dràve, saj sobile dràve ~lanice EU-ja è tedaj pomembenzunanjetrgovinski partner Slovenije.V izjemno intenzivnem programu obiska jetakratno vodstvo Urada v razgovorih s predstavnikiEurostata è dobilo prvi vpogled v metodolo{ke indruge razlike in potrebne prilagoditve slovenskestatistike v prihodnosti.Statisti~ni urad je vloìl veliko naporov v to, da bi~im prej navezal stike z Eurostatom, saj bi bilo na tana~in usklajevanje s statisti~nimi standardi Evropskeunije la`je. Do prvega obiska Eurostata je pri{lo napodlagi neformalnih stikov è aprila 1992, ~epravtakrat Slovenija {e ni bila uradno priznana dràva vmednarodnih organizacijah.Vira:• Kri`man, I. (1994). Statistical Planning and Priority Setting in theProcess of Transition of the Slovenian Statistics. V: Conference ofEuropean Statisticians, Paris.• Statistics in the Democratic Process at the End of the 20th Century.(1992). Wiesbaden: Federal Statistical Office Federal Republic ofGermany.Konferenca evropskih statistikov je objavila temeljna na~ela uradne statistikepo jubilejnem zasedanju leta 1992 v tej publikaciji.

62 1991–200460 let slovenske statistikePoleg tega se je Statisti~ni urad vklju~eval tudi vdruge mednarodne organizacije. Leta 1992 je postal~lan Konference evropskih statistikov pri Ekonomskikomisiji za Evropo Zdruènih narodov, ki ima sede` v@enevi. Istega leta je Konferenca evropskih statistikovv ~asu praznovanja {tiridesetletnice na 47. zasedanjusprejela Resolucijo o temeljnih na~elih uradnestatistike na podro~ju Ekonomske komisije za Evropo.Njen bistveni del je deset osnovnih na~el uradnestatistike, ki so pomembno vplivala na pripravo novezakonodaje na podro~ju dràvne statistike in narazvoj stroke v naslednjih letih v Sloveniji.Resolucija o temeljnih na~elih uradne statistike – deset temeljnih na~el. Pove~ane fotografije visijo v vseh sobah za sestanke.

60 let slovenske statistike1991–200463VPLIV VKLJUÎTVE V MEDNARODNE INSTITUCIJE NA RAZVOJ SLOVENSKE STATISTIKEZaradi ~im hitrej{ega razvoja slovenske statistike je bila leta 1993 Slovenija vklju~ena v program Phare – poseben program tehni~nepomo~i Eurostata na podro~ju statistike. Leto pozneje se je s podpisom deklaracije o sodelovanju formalno za~elo sodelovanje z Eurostatom,nato pa {e z drugimi mednarodnimi organizacijami.Za~etek devetdesetih let je slovenski statistiki prinesel{tevilne obveznosti in nove poglede. Pospe{ila jeusklajevanje z è omenjenimi mednarodnimi na~eliuradne statistike, med njimi {e prav posebej uvedboin dosledno spo{tovanje izvajanja na~ela zaupnostiindividualnih podatkov ter usmerjenost kuporabnikom, to je upo{tevanje zahtev vseh skupinuporabnikov, kot obvezo v tr`nem gospodarstvu.Zagotoviti je bilo treba u~inkovitost sodelovanja inusklajevanje vseh skupin uporabnikov ter programovdela doma~ih in tujih institucij.Hkrati je slovenska statistika gradila in razvijalaustrezno infrastrukturo (zakonodajo, statisti~neklasifikacije, registre, informacijsko tehnologijo),uvajala nove naprednej{e metode zbiranja (metodevzor~enja namesto polnega zajetja, avtomatskovna{anje podatkov), proizvodnje (ocene, revizije) indiseminacije statisti~nih podatkov ter uvajalaelemente statisti~ne kakovosti. Zaradi velikega {tevilaudeleèncev z razli~nimi potrebami, ki jih je bilo trebausklajevati, je vzpostavila ustrezne ali izbolj{alaobstoje~e mehanizme in oblike spremljanja inocenjevanja zahtev vseh skupin uporabnikovstatistike. Zato se je znotraj dràve okrepilosodelovanje s Statisti~nim svetom, sosveti in zdelovnimi skupinami, npr. za pripravo stali{~ vpostopku sprejemanja zakonodajnih predlogov EUja.Mednarodne naloge so se raz{irile na Statisti~nokomisijo in Konferenco evropskih statistikov v okviruZdruènih narodov, Statisti~ni programski odbor indruge odbore ali telesa pri Eurostatu in {tevilnedelovne skupine.Sestanek direktorjev evropskih statisti~nih uradov, na katerem so razpravljali o prihodnosti evropskega statisti~nega sistema, jebil v Palermu, Italiji, leta 2002. Med njimi tudi iz Statisti~nega urada RS: Toma` Banovec, Irena Kri`man in Magdalena @ebre.

64 1991–200460 let slovenske statistike1994 – DEKLARACIJA O SODELOVANJU Z EUROSTATOMLeta 1994 je bila podpisana deklaracija o statisti~nem sodelovanju z Eurostatom. Dolo~eni so bili pogoji, ki jih je moral Statisti~ni uradzagotoviti najpozneje do ~lanstva v EU-ju: zagotovitev to~nih, zanesljivih, politi~no neodvisnih in transparentnih statisti~nih podatkov,razvoj u~inkovite statisti~ne slu`be ter harmonizacijo metod, standardov in klasifikacij s tistimi v EU-ju in mednarodnimi na osnoviustrezne institucionalne ureditve.Eurostat je zagotavljal tehni~no in tudi finan~nopomo~ (Phare) za sofinanciranje usklajevanjaslovenske statistike z evropsko in za institucionalnokrepitev Urada. Dele` sofinaciranja je dosegal do 10% njegovega letnega prora~una. Slovenskimstatistikom so prenos znanja poleg Eurostatazagotavljale tudi druge mednarodne institucije (Efta,OECD, ILO, IMF) in {tevilni nacionalni statisti~niuradi ~lanic, bodisi v okviru programov Eurostata alikot vladno pomo~ ~lanic EU-ja (zlasti Avstrije,Nem~ije, Danske, Finske, Francije, Irske, Nizozemske,Švedske, Anglije), ne~lanic (Švice in Norve{ke),upo{tevane pa so bile tudi nekatere izku{nje tedanjihkandidatk za ~lanstvo v EU-ju (zlasti ê{ke,Madàrske in Poljske).Ob dogodku so poro~ali slovenski mediji, Slovenec, 22. 3. 1994.Del tehni~ne pomo~i je bil namenjenizobraèvanju statistikov, najve~ v obliki aktivnihudele`b na delovnih sestankih. Teh je bilo nad 200 naleto, po ~lanstvu se je to {tevilo pove~alo nad 250 naleto.Ob podpisu Deklaracije je bilo izdano sporo~ilo za javnost v ve~ jezikih.Vir:• @ebre, M. (2002). Strategic Management in Slovenia, Beograd:Document CARDS/PGSC/2002/07.Direktor Toma` Banovec s predstavniki Eurostata in drugih statisti~nih uradov,ob podpisu sporazuma med Eurostatom in Uradom Republike Slovenije zastatistiko.

60 let slovenske statistike 1991–200465Ve~ji del tehni~ne pomo~i Eurostata, financirane izsredstev Phare, je bil (zlasti po letu 1998) namenjentudi izvedbi {tevilnih pilotnih projektov. Pridobljenametodolo{ka znanja je slovenska statistika uporabilaza redno izvajanje novih nalog. Skupaj je bilo v letih1996–2004 tak{nih pilotnih projektov ve~ kot 63, vsi pa{e niso kon~ani. Poleg teh je slovenska statistikaizvedla ali {e izvaja iz sredstev Phare (t. i. nacionalniprogrami) tudi nekatere velike projekte oziroma noverazvojne naloge. To so raziskovanja, ki so finan~no inkadrovsko zelo zahtevna, izvajati pa jih je bilo trebaza~eti do ~lanstva v EU-ju. Takih projektov je bilo 17,od teh dva {e potekata.Poleg projektov iz programa Phare in drugihprojektov mednarodnega sodelovanja je slovenskastatistika izvedla {e vrsto drugih projektov alirazvojnih nalog, ki jih je financirala izklju~no izsredstev prora~una Republike Slovenije.Pregled projektov Phare s podro~ij statistike v obdobju 1996 – 2004Podro~je Phare Drugipilotni Phareprojekti* projekti**Statisti~na infrastruktura (informacijske tehnologije) 5Demografske in socialne statistike 16 1Makroekonomske statistike 11 4Poslovne statistike 11 2Denarne, finan~ne in pla~ilnobilan~ne statistike 6 1Kmetijske statistike 10 2Ve~podro~ne (prese~ne) statistike 9 2Skupaj 64 17* Ve~fazni projektvelja kot en projekt.** [teti kon~ani projekti in projekti v izvajanju.Delovna skupina ICON-a in SURS-a: Friedrike Wünschmann, Milan Kati}, AnaTretjak, Metka Planko, Meta Blejec in Wolfgang Walla (od leve proti desni).Statisti~ni urad RS je z manj kot 400 zaposlenimirelativno majhen. Zato je bilo po osamosvojitvi, inzlasti po letu 1998, ko je bil kon~an pregled evropskezakonodaje (screening), opravljeno izjemno delo.Zahvaljujo~ pravilnim strate{kim odlo~itvam v letihpred osamosvojitvijo in po njej, skrajni racionalizacijistatisti~nih procesov, velikim vlaganjem vizobraèvanje, zavzetosti in motivaciji zaposlenih termednarodnemu sodelovanju, je slovenska statistikapostopoma razvila svoje poslanstvo, vizijo,dolgoro~no strategijo in na~in dolo~anja prednostnihnalog.

661991–200460 let slovenske statistike1995 – SPREJEM ZAKONA O DR@AVNI STATISTIKIPrehod slovenske dru`be v tr`no gospodarstvo in vklju~itev v mednarodno sodelovanje sta zahtevala neodvisno in strokovno statisti~noorganizacijo. Mednarodna na~ela uradne statistike in dobre prakse v nacionalnih statisti~nih sistemih najrazvitej{ih dràv, predvsemnordijskih, so nam pomagali pripraviti moderen pravni okvir.Leta 1995 je Dràvni zbor sprejel Zakon o dràvnistatistiki, s katerim je postal Statisti~ni urad RepublikeSlovenije (SURS) strokovna samostojna vladna slu`ba,odgovorna neposredno predsedniku Vlade RepublikeSlovenije. Zakon je dolo~il pomembne elementedràvne statistike, kot so njeno poslanstvo,usklajevanje in programiranje dejavnosti izvajanjadràvne statistike, sodelovanje pri razvojuadministrativnih virov, neodvisnost institucije,dejavnosti, predvsem pa predstojnika, pridobivanjepodatkov iz administrativnih in drugih virov,statisti~ni svet in statisti~ni sosveti, zaupnost,statisti~na diseminacija ter pravila financiranja.Navedeni poobla{~eni izvajalci so v skladu znovelo Zakona o dràvni statistiki iz leta 2001 dol`nistatisti~ne dejavnosti organizirati lo~eno od drugihdejavnosti in v celoti spo{tovati osnovna na~elauradnih statistik, {e posebej na~elo statisti~nezaupnosti. Kot del priprav na vstop v Evropsko unijoso bile leta 2001 sprejete spremembe in dopolnitvestatisti~nega zakona, ki so olaj{ale pripravo in sprejemprogramov statisti~nih raziskovanj, izbolj{alestatisti~no zaupnost, utrdile neodvisnost Urada innatan~neje dolo~ile vlogo poobla{~enih izvajalcev.SURS je glavni izvajalec in usklajevalec izvajanjaprogramov statisti~nih raziskovanj. Vendar padolo~ena statisti~na raziskovanja izvajajo tudipoobla{~ene institucije, ki jih dolo~a vsakokratnisrednjero~ni program statisti~nih raziskovanj (SPSR).V veljavnem SPSR 2003–2007 so to: Banka Slovenije,Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenijeza javnopravne evidence in storitve, In{titut zavarovanje zdravja, Zavod za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstvenozavarovanje in Zavod RS za zaposlovanje.Vir:• Zakon o dràvni statistiki. Uradni list RS, {t. 45/1995 in 9/2001.Faksimile zakona

60 let slovenske statistike1991–200467POGLABLJANJE SODELOVANJA PREK STATISTI^NEGA SVETA RS IN SOSVETOVZakon o dràvni statistiki je dolo~il, da so Statisti~ni svet in sosveti zakonit del slovenskega statisti~nega sistema. Z leti se je pokazalo, daje Svet upravi~il pri~akovanja na najvi{ji ravni, sosveti pa na ravni posameznega vsebinskega podro~ja.Statisti~ni svet je v sistemu dràvne statistike najvi{jestrokovno posvetovalno telo za strate{ka in razvojnavpra{anja ter najvi{ji predstavnik uporabnikov instrokovne javnosti. êprav je njegova vlogasvetovalne narave, je zaradi sestave ~lanstva tudivpliven. ^lani so ugledni strokovnjaki oziromapredstavniki iz Dràvnega zbora RS, Dràvnega svetaRS, Vlade RS, Banke Slovenije, delodajalcev indelojemalcev, sodstva, statisti~ne stroke izznanstvenega podro~ja in SURS-a. Glavne nalogeStatisti~nega sveta so: razprava in sprejem v zvezi ssrednjero~nimi in letnimi programi statisti~nihraziskovanj in njihovim izvajanjem, obravnavazakonodajnih predlogov, predlaganje metodolo{kihosnov, racionalizacije in modernizacije statisti~nihraziskovanj, dajanje pobud in predlogov zamednarodno statisti~no sodelovanje ter predlaganjeklasifikacij, ki so nacionalni standardi.Sodelovanje izvajalcev dràvne statistike inuporabnikov statisti~nih podatkov prek sosvetov jeimelo è dolgoletno tradicijo, saj so bili prvi sosveti zarazli~na podro~ja statistike ustanovljeni è vosemdesetih letih.Vira:• Kri`man, I. (2002). Slovenska dràvna statistika, zaupanja vredna inuporabni{ko usmerjena. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije.• Poslovnik Statisti~nega sveta Republike Slovenije. (2001). Ljubljana:Statisti~ni urad Republike Slovenije.V skladu z Zakonom ustanovi statisti~ne sosveteza posamezno podro~je dràvne statistike SURS.Predsednik sosveta je vedno predstavnik zunanjeinstitucije, ~lane pa sestavljajo uporabniki statisti~nihpodatkov. To so razli~ni strokovnjaki iz znanstvenihkrogov, javne uprave, vlade, gospodarstva in drugestrokovne javnosti. Trenutno deluje 26 statisti~nihsosvetov za razli~na podro~ja statistike. Izmed 510~lanov, ki so lahko dejavni v ve~ sosvetih, je 412zunanjih ~lanov in 98 strokovnjakov SURS-a. V letu2004 sta bila ustanovljena Sosvet za statistikonepremi~nin in Sosvet za statistiko zdravja.Sestanki sosvetov so organizirani vsaj enkrat naleto, ko razpravljajo o predlogu letnega programastatisti~nih raziskovanj za prihodnje leto. Vse ve~ jetudi predstavitev in izmenjave izku{enj medposameznimi strokovnjaki in konkretnega delovanjav delovnih skupinah, ki se po potrebi ustanavljajo priposameznih sosvetih. Seveda pa je sestankov lahkotudi ve~, kadar je potrebna obravnava aktualnihnovosti ali sprememb v dru`bi, ki imajo neposrednoali posredno zvezo s statistiko.Sedanji predsednik Statisti~nega sveta je poslanec slovenskega dràvnegazbora, Rudolf Moge. Ena od njegovih zaslug je predstavitev rezultatovPopisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002, ki je bilaodmeven medijski in strokovni dogodek v mali dvorani Dràvnega zbora16. 4. 2003 (posnetek iz video zapisa).Delovanje sosvetov pomembno vpliva na razvojslovenske dràvne statistike na strokovni ravni in nasodelovanje institucij v skupnih naporih zakakovostne, pravo~asne in pomembne statisti~nepodatke.

681991–200460 let slovenske statistikePRENOS UPRAVLJANJA ADMINISTRATIVNIH REGISTROV IN NJIHOVA NADALJNJA UPORABANaloge in lastnosti administrativnih registrov, ki jih je v prej{njih desetletjih vzpostavil SURS, so presegle okvire statisti~nih pristojnosti,{e posebej glede posredovanja individualnih podatkov uporabnikom. Zato je bil na podlagi Zakona o dràvni statistiki postopomaopravljen prenos upravljanja teh registrov pristojnim institucijam.Po temeljitih pripravah za oddajo vsakega od trehregistrov je pri{lo do prenosa upravljanja: Registerteritorialnih enot je prevzela Geodetska uprava RSleta 1995, Centralni register prebivalstva Ministrstvoza notranje zadeve leta 1998, Poslovni registerSlovenije pa Agencija RS za javnopravne evidence instoritve (AJPES) leta 2002.S tem pa jih SURS ni prenehal uporabljati –nasprotno, svojo pozornost je {e bolj preusmeril napridobivanje podatkov iz obstoje~ih administrativnihvirov. Posebej je okrepil svoje sodelovanje zupravljavci obstoje~ih in novih administrativnihvirov, tako da vpliva na upo{tevanje statisti~nihklasifikacij kot nacionalnega standarda ter naohranitev in uporabo enotnih identifikacij, poleg tegapa daje tudi mnenja k metodolo{kim osnovamzbiranja podatkov. Glede na to, da ima dràvnastatistika pravico dostopa do administrativnihevidenc na individualni ravni, ima ta usmeritev vplivtudi na kakovost statisti~nih podatkov in na manj{eobremenjevanje poro~evalskih enot.Viri:• Banovec. T. (1999). Skupno administrativno jedro povezanihindikatorjev (SAJPI) za pove~anje racionalnosti elektronskegaposlovanja. V: Organizacija, Letn. 32, {t. 3, str 155–157.• Banovec T. (1997). Uporaba administrativnih virov za statisti~ni namen.V: Gospodarski vestnik, leto 46 (20. 2. 1997), {t. 8, str 55–57.• Zakon o centralnem registru prebivalstva, Uradni list RS, {t. 1/1999.• Zakon o poslovnem registru Slovenije, Uradni list RS, {t. 13/1995.• Zakon o geodetski dejavnosti, Uradni list RS, {t. 8/2000.• Akcijski na~rt za izvajanje programa projektov e-uprava do leta 2004.Dokler je bil upravljavec teh registrov Statisti~niurad, ni bilo problema povezovanja podatkov. Sprenosom upravljanja pa je podro~je povezovanja naadministrativni ravni postalo velik izziv – tako gledeorganizacijskih vpra{anj kot tudi normativno, saj jeZakon o povezovanju javnopravnih evidenc vpripravi è nekaj let. Ne nazadnje pa tudi tehni~navpra{anja povezovanja evidenc {e niso re{ena.Vsi trije osnovni registri nadaljujejo svoj razvoj,tako da so danes postali ali {e postajajo pomemben~len v elektronskem poslovanju dràvne uprave.Imajo osrednje mesto v akcijskem na~rtu za izvajanjeprojektov e-uprava, v kateri se uporabljajo zaizvajanje vrste storitev, tudi takih, ki pomenijorazbremenitev ne le poro~evalskih enot, temve~ tudizaposlenih v javni upravi in posameznikov. Tak obsegstoritev pa ne bi bil mogo~, ~e bi bil njihovupravljavec {e vedno SURS, saj bi te naloge preseglenjegove pristojnosti. Vendar pa je bila prav statistikatista, ki je pred tridesetimi leti v zvezi z uporaboadministrativnih virov in njihovim povezovanjemzastavila cilje in na~rte, ki so z nekoliko spremenjenoterminologijo {e danes ìvi in se pojavljajo v {tevilnihgradivih, strategijah, zakonih ali projektih.Po prenosu upravljanja se je oddelek za Centralni register prebivalstva (CRP)preselil na Ministrstvo za notranje zadeve, kjer sedaj deluje z raz{irjenofunkcionalnostjo na novi lokaciji na Ma~kovi 2. Tja so leta 2002 pri{li nanovoletni obisk CRP-jevi upokojenci. Na sliki so Marica Marku`, LjubicaDjordjevi}, Marjan Potisek in Irena Tr{inar, ki {e vedno vodi CRP.Po prenosu upravljanja Poslovnega registra Slovenije na AJPES se jespremenil na~in poslovanja s strankami, ki poteka na izpostavah.Na sliki izpostava Ljubljana.

60 let slovenske statistike1991–200469NA^RTOVANJE STATISTI^NIH RAZISKOVANJTudi obveznost priprave in sprejetja programov statisti~nih raziskovanj je del Zakona o dràvni statistiki è iz leta 1995, vklju~uje pa takonacionalne kot mednarodne potrebe. Zakon je bil v letu 2001 dopolnjen tako, da je odtlej sprejemanje programov bolj fleksibilno.V letu 2001 se je spremenila pristojnost sprejemanjastatisti~nih programov. Srednjero~ne programe, kiobi~ajno veljajo za petletno obdobje, sprejme VladaRS, medtem ko sprejme letne programe predstojnikSURS-a v soglasju s poobla{~enimi izvajalci dràvnestatistike.Dolgoro~na usmerjenost Urada je tudi podporarazvoju resornih statistik, kar bi dolgoro~norazbremenilo vse vpletene v proizvodnjo dràvnestatistike, so~asno pa pove~alo pokritost potrebuporabnikov.Pri dolo~anju Srednjero~nega programastatisti~nih raziskovanj za leti 2001 in 2002 je SURS zdrugimi partnerji v statisti~nem sistemu razvilmetodolo{ke osnove programiranja, ki prektransparentnega klasifikacijskega sistema upo{tevajopovezavo med nacionalnimi in mednarodnimipotrebami ter pomen ustreznih statisti~nih podpor zarazli~ne politike. Na enak klasifikacijski sistem jevezano tudi poro~anje o izvajanju programov.V letu 2002 je Vlada republike Slovenije sprejelaSrednjero~ni program statisti~nih raziskovanj 2003–2007, v katerem so zapisani dolgoro~ni cilji razvojaslovenske dràvne statistike. Dajalci podatkov inizvajalci dràvne statistike v zadnjem ~asu od SURS-azahtevajo pove~anje racionalnosti, zato je SURS vsodelovanju s poobla{~enimi izvajalci letos è drugi~pripravil Pregled prednostnih rednih in razvojnihnalog.^lani strokovnega kolegija spomladi 2002 na redni torkovi seji.Poleg na~rtovanja imata pri delu pomembno vlogo tudi spremljanje dela inobjavljanje rezultatov. Zato je bila ustanovljena tako imenovana petkovaskupina za tedensko spremljanje napovedi objav statisti~nih podatkov.Slovenija se je v letu 2001 uvrstila na drugo mesto, takoj za Kanado, glededoslednega spo{tovanja standardov za objavo, ki jih je uveljavil Mednarodnidenarni sklad.Vira:• Srednjero~ni program statisti~nih raziskovanj 2003–2007. Uradni list RS,{t. 10/2003.• Letni program statisti~nih raziskovanj za leto 2004. Uradni list RS, {t. 7/2004.

701991 –200460 let slovenske statistikeUVAJANJE CELOSTNEGA OBRAVNAVANJA KAKOVOSTIV Srednjero~nem programu statisti~nih raziskovanj 2003–2007 so zapisani dolgoro~ni cilji razvoja slovenske dràvne statistike. Eden odciljev je celostno obravnavanje kakovosti – prispevek k dvigu poslovne odli~nosti tudi v dràvni upravi.Statistika je vedno posve~ala veliko pozornostikakovosti in to~nosti statisti~nih podatkov, vdolgoro~nih ciljih razvoja slovenske dràvne statistikepa je kakovost v {ir{em pomenu dobila posebnomesto. SURS je v Srednjero~nem programustatisti~nih raziskovanj 2003–2007 zastavil uvajanjecelostnega obravnavanja kakovosti kot enega odpomembnih ciljev, ki temelji na {tirih stebrih. To so:uporabniki in dajalci podatkov, razvoj ~love{kih virov,kakovost statisti~nih izdelkov in storitev ter procesnausmerjenost.Viri:• Poro~ilo o izvajanju Letnega programa statisti~nih raziskovanj za leto2003,.www.stat.si/doc/svet/porocilo2003, 15. 7. 2004.• Kri`man, I. (2002). Vloga uporabnikov podatkov pri celostnemobvladovanju kakovosti storitev dràvne statistike. Magistrska naloga,Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru`bene vede.• Zaletel. M., Seljak. R. (2003). Merjenjre kakovosti statisti~nih izdelkov,procesov in storitev v uradni statistiki. V: Statistika kot orodje in vir zakreiranje znanja in uporabnikov: zbornik. Ljubljana: Statisti~ni uradRS, str. 213–225.V Radencih je leta 2000 Irena Kri`man vodila okroglo mizo z naslovomUvajanje celostnega obvladovanja kakovosti v dràvno statistiko.V okviru evropskega statisti~nega sistema stamerjenje kakovosti in poro~anje o kakovosti postandardni metodologiji ~edalje bolj standardizirana.Vir za ta poro~ila je predvsem merjenje kakovostikon~nih statisti~nih podatkov, procesov in potrebnihvirov. Pomemben del, ki ni vklju~en v standardnaporo~ila o kakovosti, se nana{a na kvalitativnekazalnike zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih.Tako standardna poro~ila kot tudi anketiranjeuporabnikov potrjujejo visoko kakovostno ravenslovenske statistike.

60 let slovenske statistike1991–200471ZNANJE KOT KLJU^NI DEJAVNIK NADALJNJEGA RAZVOJA STATISTI^NE DEJAVNOSTI V SLOVENIJIV Srednjero~nem programu statisti~nih raziskovanj 2003–2007 in kot eno od poglavitnih usmeritev za naslednjih pet let si je SURSzastavil cilj – postati statisti~ni urad, ki temelji na znanju.SURS skrbi za stalno izobraèvanje in usposabljanjezaposlenih, kar nedvomno krepi njegovo strokovnoneodvisnost. Da bi se kljub omejenim sredstvomusposabljalo ~im ve~ zaposlenih, je vseskozi uvajaltudi notranje izobraèvanje.Usposobljenost zaposlenih in vseh drugih vsistemu dràvne statistike je garancija za njihovostrokovno in neodvisno delo, ki je temeljni pogoj zazaupanje uporabnikov. Leta 2000 je bil vzpostavljenprogram izobraèvanja za podro~je statistike spoudarkom na teoretski statistiki s prakti~nimiprimeri, ki je bil pozneje raz{irjen {e na drugapodro~ja, na primer na podro~je informacijsketehnologije, mened`menta in jezikov.Interno izobraèvanje zaposlenih je od leta 2003dopolnjeno s prakti~nimi delavnicami, na katerihizmenjujemo znanje z uporabniki in dajalci podatkov.Metodolo{ka znanja zaposlenih se razvijajo tudi spomo~jo razli~nih oblik sodelovanja v okviruevropskega statisti~nega sistema in z dvostranskimsodelovanjem z drugimi statisti~nimi uradi.Od leta 2000 je SURS aktivno sodeloval tudi priustanovitvi interdisciplinarnega podiplomskega{tudijskega programa statistike, zlasti pri moduluuradna statistika. Pri ve~letnih pripravah zavzpostavitev te nove {tudijske smeri je imeloodlo~ilno vlogo sodelovanje s Statisti~nim dru{tvomSlovenije ter Univerzo v Ljubljani. Priuniverzitetnem podiplomskem programu izstatistike sodeluje pet fakultet: biotehni{ka fakulteta,ekonomska fakulteta, fakulteta za dru`bene vede,fakulteta za matematiko in fiziko ter medicinskafakulteta. Prvi {tudenti so se na ta program vpisali v{olskem letu 2002/03. To je prvo statisti~noizobraèvanje v Sloveniji, ki je ciljno namenjenoizbolj{anju kakovosti uradne statistike. Trenutno je vpodiplomski {tudij v dveh letnikih vklju~enih okrog45 {tudentov, od teh 7 uslu`bencev SURS-a.Viri:• Poro~ilo izvajanju Letnega programa statisti~nih raziskovanj za leto2003 www.stat.si/doc/svet/porocilo2003, 15. 7. 2004.• Tr{inar, I. (2003). Bilten Statisti~nega dru{tva Slovenije, {t. 48/XXVI, 18–26.• Bavda` Kveder, M. (2003). Prva strokovna ekskurzija {tudentovpodiplomskega programa statistike. V: Bilten statisti~nega dru{tva,Letn. 26, {t. 49, str. 42–46.Strokovna skupina Urada za interno izobraèvanje.Od leve proti desni: Milivoja [ircelj, Meta Blejec, Tatjana Novak, Metka Zaletel,Irena Kri`man, Toma` Smrekar, Ana Tretjak, Majda Kmet.V letu 2004 poteka è tretje leto interdisciplinarni podiplomski {tudij statistike,katerega glavni pobudnik je bila Anu{ka Ferligoj, dekanica Fakultete zadru`bene vede v Ljubljani, in ambasadorka znanosti RS.

721991–200460 let slovenske statistikeSODELOVANJE S CIVILNO DRU@BODve pomembni strokovni dru{tvi imata svoj sede` na Voàrskem potu 12: Statisti~no dru{tvo Slovenije in Slovensko dru{tvo INFORMATIKA.To ni naklju~je, saj so statistiki od nekdaj gojili dobre odnose s civilno dru`bo in znali izkoristiti sodelovanje s strokovnjaki razli~nihznanosti za razvoj stroke.Decembra 1997 je bil ob praznovanju dvajsetletniceStatisti~nega dru{tva Slovenije opravljen pregleddotedanjega dela, obenem pa so bili zastavljeni cilji zanaslednja leta. Cilji dru{tva, iz leta 1977 so {e vednotrdni in jih slovenski statistiki uspe{no uresni~ujejo.Sodelovanje SURS-a je obojestransko innepogre{ljivo. Cela vrsta skupnih uspehov jepomembna, najve~je dose`ke pa lahko strnemo v {tirito~ke.Tretja je statisti~no izobraèvanje in na~rtnovzpostavljanje srednje{olskih in visoko{olskihizobraèvalnih programov, ~etrta to~ka pa jesodelovanje v mednarodnih institucijah. Leta 1993 jebilo Statisti~no dru{tvo Slovenije sprejeto vMednarodni statisti~ni in{titut. Odtlej so slovenskistatistiki s SURS-a in drugih institucij tudi formalnoudeleènci in ~lani konferenc ali delovnih teles.Prva to~ka je interdisciplinarno delo na statisti~niterminologiji, saj je bil slovenski jezik leta 1997 medprvimi osmimi evropskimi jeziki vklju~en vMednarodni statisti~ni slovar s 1500 gesli. Nadalje jeskupni uspeh organiziranje dveh vsakoletnihjesenskih strokovnih sre~anj – metodolo{kekonference in statisti~nega dogodka v Radencih.12. decembra 1997 sta v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije potekali slavnostna skup{~ina ob 20-letnici Statisti~nega dru{tvaSlovenije in 10. redna skup{~ina dru{tva.Vir:• Tr{inar, I. (1997). 20 let Statisti~nega dru{tva Slovenije, KronikaStatisti~nega dru{tva Slovenije 1977–1997. Ljubljana: Statisti~no dru{tvoSlovenije.Udeleènci slavnostne skup{~ine s SURS-a:v prvi vrsti iz leve: Vida Butina, Simona Sre{, Metka Aha~i~, Irena @aucer,v drugi vrsti: Metka Medve{~ek Milo{evi~, Milan Svetin.

60 let slovenske statistike 1991–200473SODOBNI POPISI PREBIVALSTVAPopisi prebivalstva in druge vrste popisov so v vsaki dràvi najdra`ja statisti~na aktivnost. Zato so opredeljeni z zakonom, skrbno na~rtovani,izvajajo se v omejenem in kratkem ~asovnem obdobju in le vsakih deset let. Slovenska statistika je prav zato è od leta 1970 teìla k ~imve~ji uporabi administrativnih virov, ki bi zmanj{ala stro{ke in racionalizirala izvajanje popisov.Popisom prebivalstva so postopno dodajali tudidruge: popis gospodinjstev (1953), stanovanj (1961,1971) in kmetijstva (delno 1981, v celoti 1991). Popisprebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kihgospodarstev leta 1991 je bil najobse`nej{i popis inzadnji v okviru nekdanje Jugoslavije. V samostojniSloveniji je bil prvi samostojen popis kmetijstva leta2000, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanjpa leta 2002.Povezava med popisi in administrativnimievidencami je bila v prej{njih desetletjihobojestranska. Povojni popisi prebivalstva so bili npr.uporabljeni za vzpostavitev registrov prebivalstva.Potem ko je bil s pomo~jo podatkov popisaprebivalstva 1971 vzpostavljen CRP in se je uveljavilkot aùrna podatkovna baza, so se njegovi podatkiza~eli uporabljati za popise. Najprej (1981) le kotpomo~ popisovalcu, v popisu 1991 pa so bili polegCRP-jevih uporabljeni tudi podatki iz statisti~negaregistra delovno aktivnega prebivalstva,vzpostavljenega s popisom zaposlenih leta 1986. Zapopis 2002 so podatke tega registra dopolnjevale {enekatere druge administrativne evidence, na primerregister brezposelnih, poslovni register, podatkiZavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje indrugi.Vir:• Šircelj, M., (1995), Popis prebivalstva. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 9,str. 142–143S povezovanjem podatkov iz raznih virov se je vpopisu 2002 è zmanj{al obseg dela popisovalcev inpove~ala kakovost podatkov. Ko pa bosta v Slovenijira~unalni{ko vodeni {e evidenca gospodinjstev terregister stavb in stanovanj (oboje je v pripravi naMinistrstvu za notranje zadeve in na Geodetski upraviRS), bo Slovenija lahko pre{la na cenej{e in pogostej{eizvajanje elektronskih popisov prebivalstva,gospodinjstev in stanovanj.Razmeroma majhen pa bo dele` vpra{anj, ki soizraz posebnih dru`benih potreb in jih ni vadministrativnih virih, za katera bo treba tudi vprihodnje pridobiti podatke na klasi~en na~in.Popisi v Sloveniji po drugi svetovni vojniLetoPopisprebivalstva stanovanj gospodinjstev kmetijstva zaposlenih1948 x1949/50 x1953 x x1960 x1961 x x 1) x1969 x1971 x x x1976 x1981 x x x 2)1986 x1991 x x x x2000 x2002 x x xx 1) samo v ve~jih mestih.x 2) popis zemlji{~, ìvine in kmetijskih strojev v okviru popisa gospodinjstev.

74 1991–200460 let slovenske statistikeUSKLAJEVANJE S STATISTI^NIM PRAVNIM REDOM EVROPSKE UNIJES Pristopnim sporazumom se je leta 1998 za~el primerjalni pregled statisti~ne zakonodaje. Slovenska dràvna statistika se je zavezala,da bo dosegla popolno usklajenost s statisti~nim pravnim redom EU-ja najpozneje do konca leta 2002. Med 31 delovnimi skupinami, kiso usklajevale slovenski pravni red, je bila imenovana tudi skupina za statistiko.@e ob samem za~etku formalnih pogajanj je bilizpostavljen pomen statisti~nih podatkov dobrekakovosti. Statistika ni bila predmet pogajanj, temve~pogoj za pogajanja. To je bila ves ~as velikaodgovornost, a tudi velik izziv in prilo`nost za razvojsistema uradne statistike. Institucionalna krepitev inizgradnja zmogljivosti sta bila glavna pogoja zakakovost pripravljenih podatkov. Vlada Slovenije jekot eden od najpomembnej{ih uporabnikov podatkovpodprla razvoj uradne statistike v Sloveniji, ker se jezavedala njene pomembnosti oz. pomena za ~lanstvov EU-ju.Kot del procesa usklajevanja so bile leta 2001sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o dràvnistatistiki, ki so olaj{ale pripravo in sprejem programastatisti~nih raziskovanj, izbolj{ale statisti~nozaupnost, poglobile neodvisnost Urada in natan~nejedolo~ile vlogo poobla{~enih izvajalcev statisti~nihraziskovanj.Viri:• Banovec, T. (1998). Elementi za pripravo plana za prevzem statisti~neureditve Evropskih skupnosti. V: Statisti~na podpora pogajanjemSlovenije z Evropsko unijo in strukturnimi skladi: zbornik. LjubljanaStatisti~ni urad RS, str. 28–44.• Ki`man, I. (2003). Slovenian Experience in Adopting the EU StatisticalRequirements. Potsdam: prispevek na konferenci SCORUS.• Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridruìtvi med RepublikoSlovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimidràvami ~lanicami ... Uradni list RS, {t. 44/1997 (pristopni sporazum).Mednarodna statisti~na skupnost, predvsemEurostat in nekaj dràv ~lanic, je imela zelopomembno vlogo v procesu usklajevanja. Eurostat jevloìl velik napor, da bi omogo~il usklajevanje in da bibilo le-to u~inkovito. Strokovna in finan~na podporaEU-ja SURS-u in drugim poobla{~enim izvajalcemuradne statistike v Sloveniji se je pokazala v uspe{nozaklju~enih nalogah. Dajalci podatkov so moralizagotoviti podatke za nove spremenljivke, definicijeistih spremenljivk so se spremenile, periodika jepostala pogostej{a, potrebovali so tehni~no pomo~SURS-a. Posledi~no so morali uporabniki statisti~nihpodatkov pridobiti znanje o postopkih, definicijahpojavov/spremenljivk, klasifikacijah, pokritjupodatkov in kakovosti podatkov.Poleg metodolo{kega prilagajanja statisti~nihraziskovanj standardom EU-ja, na primer na podro~juklasifikacij, konceptov, metod ali vzor~enja, je naSURS-u potekal tudi razvoj drugih podro~ij statisti~nedejavnosti, zlasti posodobitve procesne usmerjenostiSURS-a, informacijskih tehnologij ali diseminacije. Pritem so veliko pripomogla tudi sredstva Phare, ki soomogo~ila izpeljavo projektov na navedenih podro~jih,poleg tega pa tudi sodelovanje na{ih strokovnjakov priraznih mednarodnih dogodkih, ki jih je organiziralEurostat – predvsem v delovnih skupinah, skupinahvodij posameznih statisti~nih podro~ij in Statisti~nemprogramskem odboru (SPC). Tako so se predstavnikiSURS-a è v prehodnem obdobju aktivno vklju~evali vrazpravo o teko~ih in strate{kih vpra{anjih evropskegastatisti~nega sistema.Direktor Eurostata Yves Franchet je Slovenijo obiskal leta 1998. Imel je zelopoln program, med drugim se je sestal s tedanjim predsednikom VladeRepublike Slovenije Janezom Drnov{kom, na Ekonomski fakultetei pa je imelpredavanje za naj{ir{o strokovno javnost.

60 let slovenske statistike1991–200475STATISTIKA KOT PODPORA POLITIKAMDinami~nost sprememb v mednarodnem in tudi doma~em okolju je zahtevala, da so dràvne statistike prevzele aktivnejšo vlogo inpostale podpora pri odlo~anju. Slovenska statistika je zaradi prehoda dràve v tr`no ekonomijo in odprto dru`bo sledila razvoju sodobnihdràvnih statistik. Z zagotavljanjem podatkov oziroma izra~unavanjem novih kazalnikov – strukturnih, kratkoro~nih ... – zagotavljapodlago za pripravo programov, usklajenih z evropskimi politikami.Spremembe v mednarodnem okolju so bile samo vzadnjih dvanajstih letih (od 22. maja 1992, ko jeSlovenija postala ~lanica Zdruènih narodov, do 1.maja 2004, ko je Slovenija postala ~lanica EU-ja) velikobolj kompleksne in dinami~ne. Tudi v na{i dràvipotekajo reforme na {tevilnih podro~jih. Statistika semednarodno in nacionalno ne uporablja le zaspremljanje izvajanja posameznih politik, temve~podpira politike mednarodnih in doma~ih institucij(IMF-a, Evropskega denarnega instituta oz. ECB-ja,Evropske Komisije, Vlade RS in razli~nih ministrstev,Banke Slovenije itd.). Vse to zahteva aktivnovklju~evanje predstavnikov statistike v spremljanjerazvojnih in zakonodajnih dokumentov, takodoma~ih kot evropskih. V mednarodno sodelovanje,ki je dotlej temeljilo predvsem na prostovoljni osnovi,so bili uvedeni obvezni standardi, na primer posebnimednarodni diseminacijski standardi IMF-a v letu1997. Sodelovanje ~lanic EU-ja z Eurostatom je vsemanj temeljilo na sporazumih. Namesto teh so se vsebolj uveljavljali obvezna zakonodaja, uredbe,direktive, odlo~be ali sklepi. Zahteve gledemednarodne primerljivosti, ustreznosti,pravo~asnosti, natan~nosti, dostopnosti in skladnostinacionalnih statistik so se ob pripravah na EMU inuvedbo evra kot skupne valute skokovito pove~evale.Vir:• Ki`man, I. (2003). Slovenian Experience in Adopting the EU StatisticalRequirements. Potsdam: prispevek na konferenci SCORUS.Izzivi in naloge statisti~nih uradov ~lanic EU-ja, {eposebej pa prihodnjih ~lanic EU-ja, so postali veliki.Zaradi omejenih virov, tudi ~love{kih, so predstavljalinenehen strokovni in vodstveni izziv. Samo evropskastatisti~na zakonodaja je v letu 2004 obsegala è nad300 aktov oziroma okoli 3000 strani, treba pa jo je biloza~eti izvajati najpozneje do ~lanstva. Za primerjavo:leta 1992 je zajemala le ~etrtino, leta 1998 (screening)pa {ele polovico sedanjega {tevila aktov. Vendar jebilo treba nekatere statisti~ne podatke (npr. statistikozunanje trgovine ali kmetijstva, indeks cenìvljenjskih potreb{~in, regionalne statistike)zagotavljati è v pogajanjih Slovenije za pridruèno~lanstvo. Zato je bilo za statistiko obdobje zausklajevanje slovenske statistike z evropsko bistvenokraj{e kot za druga podro~ja oz. posamezne politike.Seveda pa se je bilo treba usklajevati tudi zmetodolo{kimi priporo~ili drugih mednarodnihinstitucij, na primer IMF-om za pla~ilnobilan~nestatistike, ter slediti najbolj{im praksam in inovacijamstatisti~nih uradov drugih dràv.Slovenska statistika je torej opravila izredno velikoin pomembno delo.Irena Kri`man, generalna direktoricaStatisti~nega urada Republike SlovenijeIrena Kri`man (*1951). Na fakulteti za dru`bene vede je leta 1975diplomirala na smeri sociologija, leta 2002 pa magistrirala izmened`menta neprofitnih organizacij.Na Statisti~nem uradu Republike Slovenije je zaposlena od leta1974. V tem ~asu je opravljala {tevilne vodstvene naloge è vse odleta 1980. Od leta 1987 je bila namestnica generalnega direktorja,2003 pa jo je Vlada RS imenovala za generalno direktoricoStatisti~nega urada Republike Slovenije za 5 let. Izvoljena je bilaza namestnico predsednika Statisti~nega sveta RS. Njeno delo jepovezano z nastankom evropske primerljive statisti~ne zakonodaje,vsebinske prenove, ki velja za Statisti~ni urad RS in ostalepoobla{~ene izvajalce dràvne statistike. V zvezi s tem se je podnjenim vodstvom izoblikoval nov metodolo{ki in vsebinski pristopk programiranju dràvne statistike, zajet v Srednjero~nemprogramu statisti~nih raziskovanj in Letnem programu statisti~nihraziskovanj. Njen pristop je vzbudil zanimanje tudi v okviruevropskega statisti~nega sistema. Aktivno sodeluje v mednarodnihstatisti~nih organizacijah; je redna ~lanica v Mednarodnemstatisti~nem in{titutu; v Mednarodni organizaciji uradnih statistikje bila ena od podpredsednic sekretariata; pri Organizaciji zaizdelavo Poro~ila o ~lovekovem razvoju je ~lanica mednarodnegapanela; je tudi ~lanica biroja Konference evropskih statistikov (CES)pri Ekonomski komisiji za Evropo v @enevi. Doma in v tujini jesodelovala z ve~ kot 30 prispevki.Vir:• mag. Irena Kri`man,http://www.stat.si/drz_stat_organiz_zivljenjepis.asp, 30. 5. 2004

761991–200460 let slovenske statistike1. 5. 2004 – VSTOP V EVROPSKI STATISTI^NI SISTEMV juniju 2003 je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da je slovenska dràvna statistika opravila naloge, naloène s primerjavo zakonodajein tako uspe{no zaklju~ila priprave na vstop v evropski statisti~ni sistem. Ob tem je sprejela sklepe za njen nadaljnji razvoj. Zavedati seje treba, da se obveznosti na podro~ju statisti~ne zakonodaje stalno dopolnjujejo in raz{irjajo, kar predstavlja za vodenje statisti~nihuradov, predvsem majhnih dràv, kot je Slovenija, velik vsebinski in organizacijski izziv.Po uspe{nem usklajevanju z evropskim pravnimredom in ob Poro~ilu o izvajanju srednjero~negaprograma statisti~nih raziskovanj 2001-2002 je VladaRepublike Slovenije junija 2003 sprejela ve~ izhodi{~,to so: nadaljnja krepitev institucionalneusposobljenosti institucij dràvne statistike zapodporo politik v procesu odlo~anja v EU-ju in {ir{ihpotreb uporabnikov, vklju~no z dolo~anjemprednostnih nalog; podpora strokovni neodvisnosti;znanstveni pristop k izobraèvanju; izmenjava znanjz doma~imi uporabniki; ustrezni delovni pogoji instabilno financiranje; statisti~na podporaregionalizmu v Sloveniji; koordinacija med BankoSlovenije, Ministrstvom za finance in Statisti~nimuradom pri pripravi statistik za vklju~evanje vobmo~je evro (EMU akcijski na~rt); usklajen pristop kdiseminaciji podatkov mednarodnim organizacijam.Ob sprejemu izhodi{~ se je glavni sklep Vlade RSglasil, da so SURS in drugi sodelujo~i v slovenskemstatisti~nem sistemu od maja 2004 povsempripravljeni za ~lanstvo Slovenije v EU-ju.Dobro sodelovanje SURS-a z drugimi institucijamiv dràvi in v mednarodni skupnosti, polno izvajanjena~el uradne statistike in nacionalni statisti~ni pravniokvir, temeljito delo vsakega zaposlenega in dobrapredstavitev glavnih strate{kih ciljev so ustvarilizaupanje in razpoznavnost Urada in dràvnestatistike.Z vstopom Slovenije v EU s 1. 5. 2004 je tudislovenska dràvna statistika postala del evropskegastatisti~nega sistema.Ob vsopu v Evropsko unijo je Statisti~ni urad RS izdal prilo`nostnopublikacijo, v kateri je prikazal poloàj Slovenije med 25 ~lanicami.Statisti~ni urad RS si bo tudi v prihodnosti prizadeval izpolnjevati zahteve uporabnikov. Veselimo se nadaljnjegasodelovanja s statisti~no skupnostjo doma in po svetu. Delitev dela, izmenjava znanj in izkušenj ter sodelovanje bodoprispevali h kakovostno boljšim statisti~nim podatkom in ve~jemu zadovoljstvu uporabnikov. Naša razmišljanja inprizadevanja so usmerjena v prihodnost, delo naših predhodnikov pa nam bo vedno v ponos.

60 let slovenske statistike - StatistiÄni urad Republike Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

60 let slovenske statistike - StatistiÄni urad Republike Slovenije