Februar (.pdf, 1010 kB) - Slovenske železnice

Revija Slovenskih železnic januar 2007Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacijskokomuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29141 94, telefaks: 29 148 09, e-pošta: marko.tancar@slo-zeleznice.si• odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: DarinkaLempl • tajništvo uredništva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij:Antonio Živkovič, Igor Kuralt, Miško Kranjec, Marko Tancar, ZoranRačič, Dario Cortese, Tilen Šetina, arhiv SŽ, arhiv Voest Alpine.• tisk: DNK d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisovne vračamo.UvodnikMar ko Tan car,od go vor ni ured nik Nove pro ge1Bralci in dopisniki, ne pozabite!Prihodnja številka Nove proge izide 10. aprila. Prispevke zanjolahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 20. marca.Letni ObračunLeto 2006 nam je prineslo precej vzponov in padcev, med slednjimiso bile najbolj odmevne prav gotovo informacije o načrtovanihvisokih izgubah in likvidnostnih težavah. Prve ocene so se gibale karokrog šestih milijard tolarjev izgube in še septembra je predsedniknadzornega sveta napovedal, da bi se po pesimistični varianti višinaizgube lahko ustavila pri štirih milijardah in pol - v tolarjih seveda.Aktualno3Na Slovenskih železnicah od leta 1992 uporabljamoračunalniški sistem za konstrukcijovoznega reda z imenom BRAVOZ. Koraknaprej smo naredili z začetkom uporabenovega sistema ROMAN.Potniški prometVsepovsod okoli nas so čudovita mesta, kikar vabijo na obisk z vlakom. Ker pa stamarca dva datuma, ki sta uradno namenjenale ženskam, je tukaj priložnost, da svojodrago zapeljete …Tovorni prometNe le po vremenu, temveč tudi po količiniprepeljanega blaga je letošnji januar sodilbolj v pomladanske mesece (marec, april)kot pa na začetek leta.Tovorni prometVoest Alpine je vodilno podjetje v Evropi vjeklarski industriji in obenem eden od našihnajpomembnejših poslovnih partnerjev vtovornem prometu.578Kot kažejo prvi, še ne dokončni podatki, pa slika našega lanskegaposlovanja le ni tako črna. Lani smo v tovornem prometu prepeljali18,8 milijona blaga ter opravili 3.705 milijonov netotonskih kilometrov.V primerjavi z načrtom je bil obseg dela v prepeljanih tonah večjiza slab odstotek, opravljenih netotonskih kilometrov pa je bilo za 1,9odstotka manj od načrtovanih. V potniškem prometu je bil obsegdela pri obeh kazalcih večji od načrta – prepeljanih je bilo za 1,8odstotka več potnikov in opravljenih za 0,7 odstotka več potniškihkilometrov, kot je bilo načrtovano.Slovenske železnice smo lansko poslovno leto končale z okrog 60milijoni tolarjev izgube pred obdavčitvijo. S tem smo zaostali zaposlovnim načrtom, ki je predvideval 11 milijonov tolarjev čistegadobička pred obdavčitvijo, a vseeno bistveno presegli črnogledenapovedi, ki so se pojavljale tako rekoč še pet minut pred dvanajsto.Po težavnem poslovanju v prvih devetih mesecih je poslovodstvosprejelo kratkoročne ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki so moralihitro pokazati rezultate. Na tire smo pridobili dodatne tovore intako skoraj stoodstotno dosegli transportne prihodke v tovornemprometu. Svoj delež je prispevala tudi država, saj je vlada konecnovembra sprejela anekse k trem pogodbam za izvajanje obveznihgospodarskih javnih služb in z njimi predvsem poravnala nekatera žeopravljena dela, ki pa še niso bila plačana.ReportažaLetos je v Nürenbergu od 1. do 6. februarjapotekal 58. mednarodni sejem igrač, nakaterem je bilo precej novosti s sveta malihželeznic.14Izguba torej nikakor ne tako visoka, kot je bilo pričakovano. Polegtega je pomembno poudariti tudi, da smo takšen rezultat doseglibrez umetnega polnjenja prihodkovne strani s prodajo zemljišča vNovi Gorici in brez najemanja novih kreditov v zadnjih mesecih leta.Kljub lahko bi rekli relativno ugodnem poslovnem izidu pa ostajadejstvo, da bo v prihodnje za izboljšanje rezultatov potrebnega ševeč truda. Evropski liberalizirani trg, ki se nam je še pred kratkim zdeltako zelo oddaljen, namreč ni več pred vrati, temveč v tovornemprometu pogumno stopa skoznje, potniški promet pa mu sledi blizuza petami.

2AktualnoMarko TancarPoslovanje v letu 2006Rezultati v okviruposlovnega načrtaZačetek marca je čas, ko sepod poslovanje lanskega letaže lahko potegne prva črta. Inkaj se je pod njo zapisalo letos?Zaradi primerljivosti z lanskimposlovnim načrtom ostanimokar pri tolarjih, ki so nam nenazadnješe vedno bolj »v ušesih«kot evri. Izraženo v tolarjihsmo Slovenske železnice (ožjaskupina) po prvih podatkihlansko poslovno leto končalez okrog 60 milijonov tolarjevčiste izgube pred obdavčitvijo.S tem smo nekoliko zaostali zaposlovnim načrtom, ki je predvideval11 milijonov tolarjevčistega dobička pred obdavčitvijo.Vsaj na papirju torejslab rezultat, a glede na težavev poslovanju, zlasti v prvihdevetih mesecih, je to relativnougoden rezultat. Zadnji trijemeseci so bistveno pripomoglik zmanjšanju negativnegaizida. V skladu s sklepom nadzornegasveta je poslovodstvosprejelo kratkoročne ukrepe zaizboljšanje poslovanja. S pridobljenimidodatnimi tovoriso bili načrtovani transportniprihodki v tovornem prometuskoraj stoodstotno doseženi.Na podlagi 23. novembra sprejetihaneksov k pogodbam zAgencijo za železniški prometza vzdrževanje javne železniškeObseg delainfrastrukture, vodenje prometain prevoz potnikov v notranjemželezniškem prometu paso bila zagotovljena sredstvav skupnem znesku 2,1 milijardetolarjev. Z njimi je državapredvsem poravnala nekateraže opravljena dela na področjujavnih gospodarskih služb, kido tedaj še niso bila plačana.Posebej je treba poudariti, daje navedeni poslovni rezultatobjektiviziran zaradi realne primerjavez letom 2005. V njemni upoštevana nova računovodskausmeritev, ki večja popravilavoznih sredstev obravnavakot investicije. Uveljavitev teusmeritve je vplivala na to, dasmo Slovenske železnice (ožjaskupina) dosegle računovodskoizkazan dobiček v višini2,41 milijarde tolarjev.V tovornem prometu smo laniprepeljali 18,8 milijona tonblaga ter opravili 3.705milijonovnetotonskih kilometrov. Stem smo pri prepeljanih tonahnekoliko presegli načrte, rezultatipri netotonskih kilometrihpa so malenkostno pod načrtovanimi.Transportni prihodki soza 1.463 milijonov tolarjev preseglipredlanske in za le 15 milijonovzaostali za načrtovanimi.Večji od načrtovanih so biliostali prihodki. Žal so bili višjiDoseženo2006Načrt2006% dos.načrtaDoseženo2005Indeks06/05Prepeljano blago (tisoč ton) 18.808 18.638 100,9 18.103 103,9Netotonski km (mio) 3.705 3.776 98,1 3.579 103,5Prepeljani potniki (tisoč) 16.131 15.841 101,8 15.742 102,5Potniški km (mio) 793 788 100,7 777 102,1od načrtovanih odhodki zaradiizrednih dogodkov iz preteklihlet, stroški vzdrževanja vozil poškodnih dogodkih ter strošekamortizacije. Tovorni prometje tako leta 2006 posloval sčisto izgubo 2.144 milijonovtolarjev, pri čemer bo predvideniračunovodski negativnirezultat zaradi vpliva računovodskihstandardov znašal 258milijonov tolarjev.V potniškem prometu je bilobseg dela tako pri številupotnikov kot pri potniških kilometrihnekoliko višji od načrtovanega.Naši potniški vlaki soprepeljali 16,13 milijona potnikovter opravili 793 milijonovpotniških kilometrov. Boljši odpričakovanih je tudi poslovniizid. Dosežena je bila čistaizguba 885 milijonov tolarjev(računovodski negativni rezultatzaradi vpliva računovodskihstandardov znaša 313 milijonovtolarjev), kar je bolje odnačrtovane izgube 1.750 milijonovtolarjev.Na področju infrastrukture jebil dosežen čisti dobiček 850milijonov tolarjev, načrtovanapa je bila izguba v višini 1.022milijonov tolarjev. Značilno zainfrastrukturo je, da je bil celotnidobiček infrastrukture v letu2006 dosežen izključno s prihodkiiz drugih dejavnosti. Tiso pri vzdrževanju infrastrukturedosegli 1.250 milijonovtolarjev (za 550 milijonov tolarjevveč od načrta), pri vodenjuprometa pa 596 milijonovtolarjev prihodkov, kar je za25 milijonov tolarjev več odnačrtovanega.Višje cene vozovnicCene vozovnic v notranjempotniškem prometu so se1. marca povišale za največ2,3 odstotka. Če podražitve,ki jo je v Uredbi o določitvinajvišjih cen prevoza potnikovpo železnici v notranjempotniškem prometu sprejelavlada, ne bi bilo, bi v notranjempotniškem prometuprišlo do izpada sredstev vvišini okrog 430 tisoč evrovna letni ravni.Za leto 2007 predvidenanadomestila za pokrivanjerazlike v ceni, ki jihSlovenske železnice prejemajoza izvajanje obveznegospodarske javne službeprevoza potnikov v notranjemželezniškem prometu,so realno za 1,2 odstotkanižja od lanskih sredstev.Podražitev vozovnic v notranjempotniškem prometus 1. marcem je pokrila le95,8 odstotka tega zmanjšanja,4,2 odstotka primanjkljajabo ostalo nepokritega.Zadnji dvig cen je bil1. marca lani, prav tako za2,3 odstotka.

Revija Slovenskih železnic februar 20073AktualnoJože LekšeRoute Managment SystemZa sodobnejšokonstrukcijo voznih redovVozni red je akt upravljavca, kiobsega podatke o vseh načrtovanihvožnjah vlakov in tirnih vozilna železniškem omrežju v časunjegove veljavnosti ter je osnovatehnološkega procesa izvajanjaprevoznih storitev po železnici,ki usklajuje potrebe po prevozihs tehničnimi in kadrovskimi možnostmiupravljavca. Vozni red jepomemben za doseganje večjekonkurenčnosti in gospodarnostiželezniškega prometa ter storitev,ki jih železnica nudi trgu.Temelji na realnih podatkih, kise nenehno spreminjajo, kar obupoštevanju omejenih možnostisistema pomeni veliko težavo instrošek. Vozni red se izdela zaletni cikel, zato vsaka sprememba,ki se dogodi na trgu, zauporabnike storitev in železnicopomeni težavo in strošek, karlahko omilimo samo z dobrim inprilagodljivim sistemom za konstrukcijovoznega reda in z njopovezane postopke.Konstrukcija voznega reda ses tehnološkega vidika sicer dodanes ni spreminjala in zajemadoločitev in usklajevanje vlakovnihtras ter izdelavo voznegareda z vsemi potrebnimi izhodnimidokumenti. Razvoj računalniškein informacijske tehnologijepa ponuja nova orodja inpripomočke, ki so usklajeni znovo zakonodajo in prilagojenismernicam Evropske unije, predvsempa ponujajo hitrejše in boljzanesljivo delo. Korak naprej smonaredili tudi pri nas z začetkomuporabe novega sistemaROMAN.Sistem ROMAN je nadomestil zastarel in nezanesljivi BRAVOZ, ki pa bo nekaj časa še vedno deloval vzporedno z novim sistemom.Na Slovenskih železnicah od leta1992 uporabljamo računalniškisistem za konstrukcijo voznegareda z imenom BRAVOZ (bazičnivozni red). Računalniški sistemBRAVOZ je zamenjal svinčnik,ravnilo in radirko – osnovne delovnepripomočke, ki jih je konstruktorvoznega reda uporabljalpri svojem delu. V času nakupaje sistem zagotavljal optimalnopodporo konstruktorju voznegareda, prijazno delo z računalniškoopremo, hiter odziv sistema,visoko zanesljivost delovanja inrazpoložljivost sistema ter kakovostnoprogramsko podporo zainteraktivno delo.V petnajstih letih delovanja paje sistem glede na novejše standardena področju informatike inzahtev trga (prevoznikov) popolnomazastaral in ni več ustrezen.Pomanjkljivost sistema je tudiv nezdružljivosti s predstavnikiupravljavcev sosednjih železniškihuprav, v neustrezni izhodnibazi podatkov in podobno. Polegtega za sistem ni več ustreznihrezervnih delov in strokovnjakovza vzdrževanje, tako da gaže nekaj let ne vzdržujemo več.Sicer pa bi bilo samo vzdrževanjeter odprava napak dolgoročnogledano popolnoma neekonomično.Zaradi preobremenjenosti zastareleopreme se je večkrat dogajalo,da je bilo grafikon lažje inhitreje izrisati kar na roko, motnjev delovanju pa nikakor nisobile redkost. Odpoved BRAVOZ-aje možna v vsakem trenutku,posledice odpovedi celega sistemapa bi bile lahko velike – polegogrožanja varnosti železniškegaprometa bi lahko dolgoročnoprišlo celo do ustavitve vseh vlakovna našem omrežju.Težava sedanjega konstrukcijskegasistema je tudi, da ga nimožno neposredno vključevati vdruge informacijske sisteme SŽin članic UIC, kot so Pathfinder(naročila vlakovnih poti z novimosrednjim sistemom v okviruRNE), MERITS, EICIS, ISSŽP, ILTISin podobno.Strokovnjaki, ki poskrbimo, daje vozni red izdelan in objavljenv predvidenem zakonskem roku,smo že več let opozarjali, dasistem BRAVOZ ne zadovoljujeveč sodobnih zahtev za opravljanjedela. Zgodilo se je namreč,da je odpovedal ravno takrat, kosmo najmanj pričakovali, zatonismo mogli do podatkov, brezkaterih je nemogoče opravitidelo. Potrebna je bila investicijav nov sistem za dolgoročno pri-

4Aktualnohodnost. Zato je bilo treba ugotovitioziroma izdelati:– namen oziroma funkcijskepotrebe s pripadajočo strojnoopremo,– stanje oziroma uskladitevobstoječih predpisov in sistemas smernicami EU, še posebejzaradi prostega dostopado infrastrukture,– filtriranje podatkov in izdelkov(voznega reda) glede na uporabnike,– aplikacije za:a. povezavo s podatkovnimomrežjem (vhodne in izhodnebaze podatkov),b. povezavo s centralniminformacijskim sistemom SŽ(ISSŽP) za samodejni prenospodatkov in s sistemomPathfinder za samodejniobojestranski prenos podatkov,c. konstrukcijo voznega reda,d. izdelavo dokumentov voznegareda,e. sprotno računanje voznihčasov,f. simulacijo obratovanja inposebnih stanj,g. izdelavo voznorednih publikacijza potnike,– programsko dokumentacijo innavodila za uporabo.Zaradi omenjenih težav smo zvelikim veseljem in polni delovnegaelana pozdravili odločitevposlovodstva, da posodobiopremo z novim sistemom zaizdelavo voznega reda. Izhodiščenabave novega sistema je bilo,da naj bo sodoben ter združljiv zinformacijskimi sistemi upravljavcevsosednjih železniških uprav, zinformacijskim sistemom spremljanjain upravljanja železniškegaprometa ter prilagojen zahtevamin predpisom SŽ. Leta 2005je bil objavljen javni razpis, naosnovi katerega so se Slovenskeželeznice odločile za nakup sistemaRoute Managment System(ROMAN) podjetja Siemens.Sistem ROMAN bo v prihodnjeponudil več kot »odsluženi«sistem BRAVOZ, ker bo v osnovipri konstrukciji voznega redadeloval z večjimi podatkovnimibazami. Sestavljajo ga moduliC, D, P, S, centralna baza podatkovin vmesniki za ISSŽP, ILTIS,MERITS, Pathfinder …Prvi modul ROMAN – C (RuntimeCalculation – izračun voznihčasov) se lahko uporablja v on– line načinu ali samostojno.Za izračun voznih časov uporabljaosnovne fizikalne zakonitostiEden od rezultatov dela z novim sistsmom: grafikon za progo Ljubljana-Sežana.Zaradi neposrednega prenosa podatkov iz ene baze za različne namene ni več ročnegapretipkavanja in možnost napak je bistveno manjša.gibanja in podatke o vozilih, krivinah,niveletah, predorih, lastnostihzaviranja. Vozni časi seizdelajo za različne vrste vlakov inlokomotiv glede na obremenitve,rezultat pa se shrani v tabelahvoznih časov.Modul ROMAN – D (TimetableDesign – konstrukcija voznegareda) je orodje za instrument zavsakodnevno načrtovanje voznegareda. Modul omogoča načrtovanjein konstrukcijo voznegareda za posamezna voznorednaobdobja. Sestavljen je iz administrativnegain topologijskegadela. Administrativni del pomenidelo konstruktorja voznega redana različnih nivojih. Topologijskidel predstavlja zajem glavnihpodatkov progovnega železniškegaomrežja. Konstrukcijavoznega reda je predstavljenav grafični in tabelarni obliki,produkti pa so grafikon voznegareda, voznoredna knjižica,izpiski za progovno in postajnoosebje.ROMAN – S (Simulation– simulacija) se uporablja zaanalize in optimiziranje voznegareda ter analize zmogljivostiprometnega omrežja.ROMAN – S je del integriranegasistema za upravljanjetras (Trassenmanagementsystem) in se lahko uporabljakot samostojen sistem – vtem primeru je potreben ročnivnos podatkov, ki so potrebniza simulacijo – lahko pa sezajema podatke neposrednoiz podatkovne baze (ROMAN– DB).Modul ROMAN – P je namenjenza avtomatsko pripravo in izdajopublikacij voznega reda zapotrebe potnikov, kot so postajnivozni redi (prihodi in odhodivlakov), relacijski vozni redi teruradni vozni red potniških vlakov»Kurir«. Prav tako je vmesnomesto za evropsko bazo podatkovvoznega reda MERITS.Podatkovna baza za posamezneenote sistema se imenujeROMAN – DB in zagotavlja integracijopodatkov preko posameznihmodulov. ROMAN – DB jepodatkovni strežnik, ki vsakemumodulu zagotavlja ločene tabelev podatkovni bazi. Na osnovitakšnega načina delovanja sistemase lahko posamezne enoteoziroma komponente sistemaROMAN uporabljajo samostojnoali integrirano.Vmesni modul ROMAN – I(Interface – vmesni modul) omogočavgradnjo ločitvenih vmesnikovin selektivni dostop do bazepodatkov in vseh informacij. Pravtako podpira različne standardneformate (XML, ASCII …).V sklopu dobave novega sistemaje bilo organizirano tudi izobraževanje.Mednarodni strokovnjakiso poskrbeli, da smo se značinom dela in zmožnostmi, kijih ponuja nov sistem seznanili vintenzivnem strokovnem teoretičnemin praktičnem izobraževanju.Toda s tem se je šola za nasšele začela. Trdo delo nas čaka,vse dokler ne bo dokončno izdelannovi vozni red 2007/2008.

Revija Slovenskih železnic februar 20075Potniški prometMirjana VanovacPraga je zgodovina Evrope v malem.Z vlakom na tujeČas za ženskeTokratni zapis je namenjenmoškim – za ženske. Čeprav biveljalo, da si mora moški vsakdan vzeti nekaj časa samo zasvojo ljubo, pa mu prenapolnjenivsakdanjik to nemalokrat nedopušča. Ker pa sta marca dvadatuma, ki sta uradno namenjenale ženskam, je tukaj priložnost,da svojo drago zapeljete… S čim? Z vlakom vendar!Kam? Ne izgubljajte dragocenegačasa – mi smo tukaj spredlogi. Vsepovsod okoli nas sočudovita mesta, ki kar vabijo naobisk: od Gradca do Dunaja, odLinza do Salzburga, od Benetkdo Prage …Gradec je živahno mesto na stičiščurazličnih evropskih kultur.Staro mestno jedro je kot nalaščza lahkoten sprehod, obisk galerijenenavadne oblike v središčumesta pa je lahko le pika na i. Jetreba še kaj povedati o Dunaju:opera, palače ob Ringu, poletnarezidenca Hofburg, dvorecSchönbrunn, cesarska grobnica(138 sarkofagov Habsburžanov)in tako naprej. Če vam je Dunajprevelik, malo več kot uro vožnjez Dunaja je Melk – mesto zbenediktinskim samostanom, kise vije nad njim. Staro mestnojedro je tako raznoliko, da vaskot časovni stroj popelje v zgodovino.Linz je slikovito avstrijskomestece na obeh bregovihDonave, ki mu je prav Donavaskozi čas »krojila« zgodovino.Potep po mestu ter pogled nabogata pročelja mestnih hišbo le dokaz slikovitosti, mestopa se ponaša tudi z mogočnokatedralo. Salzburg je mestoMozarta. Očaralo vas bo s številnimiznamenitostmi: Mozartovtrg z njegovim spomenikom,stolnica, kolegijska cerkev, rojstnahiša W. A. Mozarta. In čeželite mesto videti z višine, sevsekakor povzpnite do mogočnemestne trdnjave iz 11. stoletja.Največja trdnjava v Evropi je simbolSalzburga, kjer si lahko ogledatemuzej, uživate na koncertuv zgodovinskem okolju ali pa le včudovitem razgledu na baročnomesto in njegovo okolico.Vlakovne povezave medSlovenijo in Avstrijo so več kotdobre. Pri potovanju v Gradec,Linz ali na Dunaj lahko izbereteponudbo Spar Schiene za 19evrov (Gradec oziroma Linz) in29 evrov (Dunaj). Pri potovanju vGradec ali Linz velja ponudba zavlak EC 100/101, pri potovanjuna Dunaj pa za vlake 150/151EC Emona, 156/157 EC Zagreb,158/159 EC Croatia in 1458/14-59. Cena velja za potovanje veno smer v 2. razredu. Številomest po tej ponudbi je omejeno.Potovanje v Salzburg pa si lahkoše pocenite, če kupite vozovnicoCity Star. S tovrstno vozovnicostane povratno potovanje v 2.razredu – če potujeta dve osebi– 35,25 evra na osebo. Če ssabo vzamete še otroke, povejmo,da otroci v starosti od 6do 15 let v spremstvu starševpo tej ponudbi potujejo celobrezplačno. Treba pa je opozoriti,da za to vozovnico veljajodoločena pravila (v odhodu niomejitev, vrnitev pa je mogočašele od 0.00 ure prve nedelje pozačetku veljavnosti vozovnice).Za potovanja do Gradca je navoljo posebej ugodna ponudbaRegio AS. Povratna vozovnica zapotovanja v 2. razredu na relacijiLjubljana-Gradec stane 32,80evra na osebo.Benetke so vedno Benetke.Izjemne in enkratne so zaradisvoje lege, nastanka in urbanističnezasnove, zaradi svojihneprecenljivih umetniških zakladov,zaradi … Vsemu temudodajmo še legende, zgodovinoin osebnosti, ki tvorijo enkratnopestro podobo beneškega sveta,ki je zrasel iz begunskih koč nalaguni v svetovno silo. Če ste že

6Potniški prometBenetke ob vsakem obisku ponudijo nekaj novega.bili v Benetkah in imate občutek,da ste videli »skoraj vse«,vas bo morda izzvala Beneškalaguna, zlasti njeni slikoviti inzanimivi otočki: Murano (steklarji),Burano (čipkarice), Torcello(mozaiki), Lido (mondenost inplaže) in San Michele (pokopališče).V Benetke lahko potujete zvlakom EuroCity Casanova aliz nočnim EN vlakom Venezia.Povratno potovanje v 2. razreduza relacijo Ljubljana-VeneziaSanta Lucia po ponudbi SmartPrice stane le 30 evrov. Številosedežev po tej ponudbi je omejeno,prav tako pa je treba vozovnicokupiti najmanj sedem dnivnaprej. Nekoliko dražja, a ševedno poceni, je povratna vozovnicaTourist, ki je namenjena zaposameznike in stane 40 evrov.Ta vozovnica je letošnja novost vponudbi z Italijo.Zakaj pa se ne bi odpravili v Prago,mesto, ki je zgodovina Evropev malem. Tukaj so prepletenevse arhitekturne smeri – gotika,barok, renesansa … Sprehoditese od glavne železniške postajedo Hradčanov, ki velja za najlepši,zgodovinski predel Prage,mimo palače kulture, narodnegamuzeja, Strahovskega samostana,prekrasne renesančne palačeSchwarzenberg, Predsedniškepalače (vsakodnevna slovesnazamenjava straže), gotske katedraleSv. Vida do predela mestaMala Strana. V neposredni bližinije tudi ena najbolj veličastnihbaročnih cerkva v Evropi, cerkevSv. Nikole. Ne pozabite na sprehodin ogled Karlovega mostuna Vltavi. Z njegove druge stranise lepo vidi Staro mesto z istoimenskimtrgom. V Prago lahkopotujete z direktnim vlakomEuroCity Jože Plečnik. Pri potovanjuizrabite ponudbo PragaSpezial. Vozovnica velja za potovanjev 2. razredu, za relacijoLjubljana-Praga pa boste plačalile 29 evrov. Pri tej ponudbi neveljajo dodatni popusti, številosedežev pa je omejeno.Vse podrobnejše informacije ovoznem redu, cenah, dodatnihponudbah in o vsem, karvas še zanima, lahko dobite naželezniških postajah, informacijelahko pridobite tudi na spletnihstraneh Slovenskih železnicwww.slo-zeleznice.si in poe-pošti potnik.info@slo-zeleznice.siŽelimo vam prijetno potovanje zvlakom in nepozabna doživetja!Teden kulture v CeljuSlovenija in Portugalska bosta leta 2012 gostiteljici evropskeprestolnice kulture. Za ta naslov se med slovenskimi mestipoteguje tudi Celje, kjer so zato zadnji teden februarja organiziraliteden kulture. Celjanom in obiskovalcem od drugodso brezplačno ponudili dogajanja na številnih prizoriščih povsem mestu. Na Slovenskih železnicah smo se z veseljemodzvali povabilu, da sooblikujemo del teh dejavnosti, sajje projekt Evropske prestolnice kulture največji projekt napodročju kulture in že dvajset let poteka v državah članicahEvropske unije.Mestna občina Celje je kot naročnik prevozov razposlalaokrog 800 vabil, mi pa smo prejemnikom vabil, ki so seod 24. do 28. februarja prepeljali v Celje z vlaki, ponudiliprimerne povezave iz smeri Ljubljane, Maribora, Dobove,Velenja in Imena. Promociji Celja pa smo se pridružili tudis posebnimi začasnimi poslikavami zunanjosti in, prvič,stropa vlakov ICS.

Revija Slovenskih železnic februar 20077Tovorni prometPeter KodreJanuarski rezultati nadpovprečniNe le po vremenu, temveč tudipo količini prepeljanega blaga jeletošnji januar sodil bolj v pomladanskemesece (marec, april) kotpa na začetek leta.Januarja so se nadaljevalaugodna gibanja dinamike prevozoviz zadnjega dela lanskegaleta. Januarja smo tako prepeljali1,506 milijona ton blaga,kar je za skoraj 10 odstotkovveč kot januarja lani oziromakar za 33 odstotkov več kot vdolgoletnem januarskem povprečju.Če še leta 2002 nismo vnobenem mesecu prepeljali večkot 1,5 milijona ton blaga, pasmo letos na dobri poti, da vnobenem mesecu ne prepeljemomanj kot 1,5 milijona ton.Lani smo namreč to vrednostpresegli kar v desetih mesecih,še leta 2005 pa le v sedmihmesecih.Januarja sicer nismo dosegaliekstremnih dnevnih vrednosti prikoličini prepeljanega blaga kotdecembra lani, smo pa ob nekaterihdneh (18. januarja) prepeljaliveč kot 65.000 ton tovora.K dobrim rezultatom v prvemmesecu letošnjega leta sta največprispevala kopenski in luškitranzit. Prvi je večji od lanskegaprimerljivega meseca za 60.000ton, drugi pa kar za 123.000 ton.Pri prevozih v luškem tranzitu jetreba tudi omeniti, da smo januarjav tej vrsti prometa prepeljaliveč kot decembra in novembralani. Razlog za povečanje januarskihprevozov so rude, ki smo jihprepeljali za dobrih 50.000 tonveč, ter tudi prevozi premoga inkontejnerjev. V kopenskem tranzitupa so se povečali prevozi žitaric,lesa in starega železa. Prevoziv notranjem prometu in izvozu sona nivoju lanskoletnih, le prevoziv uvozu nekoliko zaostajajo.Januarja pa nismo presegli le lanskihrezultatov, temveč smo tudipresegli količine, predvidene podinamičnem načrtu. Presegli smojih za slabih 7 odstotkov pri količiniprepeljanega blaga oziromaza 11 odstotkov pri opravljenemdelu. Enak odstotek doseganjanačrta je zabeležen tudi pri transportnemprihodku. Ugotovitveglede doseganja načrta po posameznihvrstah prometa so skladnez ugotovitvami pri primerjaviz lanskim januarjem.Upoštevajoč trenutne rezultateo obsegu opravljenega delav mesecu februarju lahko ocenimo,da bomo tudi februarjadosegli lanske rezultate, načrtovanerezultate in tudi januarskevrednosti. V prvih dveh dekadahsmo lanske februarske rezultatein načrte presegli za približno 4odstotke, januarske rezultate paza 7 odstotkov.Ko smo analizirali podatke odoseženih rezultatih po mesecih,pa smo ugotovili še enozanimivost. Velikost odstopanjakoličine prepeljanega blaga medmeseci se je v letu 2006 močnozmanjšala. To, kar je videti izgrafikona, je bilo potrjeno tudiz uporabo statističnih metod.Povprečno absolutni odklon odsrednjih vrednosti je bil leta 2006le slabih 100.000 ton, še leta2005 pa je bila ta vrednost kar144.000.

8Tovorni prometŽivko FogecVoest AlpinePomemben partnertovornega prometaVoest Alpine je vodilno podjetjev Evropi v jeklarski industriji.Razdeljeno je na štiri divizije:divizijo jekla, divizijo železniškihsistemov, divizijo avtomobilskihdelov in divizijo profilov.Skupina Voest Alpine proizvajain prodaja v kar 36 državahpo vsem svetu in izvaža 82odstotkov svoje proizvodnja.S skoraj 23.700 zaposlenimilahko zadovoljijo svoje strankepovsod – tudi na novo rastočihtrgih. Po letu 1995 se je njihovoštevilo zaposlenih povečaloza 58 odstotkov, kar 37 odstotkovzaposlenih pa je zunajAvstrije, kjer je sedež podjetja.V treh od štirih divizij so tujizaposleni v večini, skupina pastalno investira v več kot 260podjetij.Skupina Voest Alpine AGje že od leta 1995 prisotnana dunajski poslovni borzi.Zasebni avstrijski delničarjiimajo 46-odstotni delež, 17odstotkov delničarjev je iz drugihevropskih držav, večinomaiz Velike Britanije in Nemčije.Skoraj četrtina delničarjev je izSeverne Amerike, 10 odstotkovdelnic pa imajo v lasti zaposleni.Več kot polovico prihodkaVoest Alpine ustvari z jeklom,divizija železniških sistemovprispeva 26 odstotkov, divizijaavtomobilskih delov 12odstotkov in divizija profilov11 odstotkov.Sodelovanje s SŽSlovenske železnice že vrsto letsodelujemo pri prevozih železoverude iz Luke Koper za proizvodnjov Leoben Donawitzuin Linzu v Avstriji. Rudo dobivajoprekomorsko iz Južne Afrikein Brazilije. Pripeljejo jo v ladjah,namenjenih izključno zatake prevoze, z zmogljivostjood 190.000 do 240.000ton. Za proizvodnjo v LeobnuDonawitzu jim letno iz Kopraprepeljemo 1,25 milijona tonželezove rude in za Linz 0,9milijona ton železove rude. Kerna obeh lokacijah nimajo skladišč,je potrebna vsakodnevnadostava »just in time«. Nadan je tako v voznem reduza Leoben Donawitz predvidenih4.928 ton, kar doseže-Voest Alpine je eno vodilnih evropskih jeklarskih podjetij in obenem eden od najpomembnejših poslovnih partnerjev našega podjetja v tovornem prometu.

Revija Slovenskih železnic februar 20079Tovorni prometmo s štirimi vlaki po 22 vagonov,skupaj torej z 88 vagoni.Predvideni dnevni prevoz zaLinz je 2.016 ton. Ta tovorprepeljemo za dvema vlakomapo 18 vagonov. Posebnost priprevozih železove rude je predvsem,da smo zaradi možnostivečjega odvoza količin iz LukeKoper začeli leta 2005 prav priprevozih za Leoben Donawitzpovečevati Q bruto vlaka, ki je1.720 ton. S tem smo isto količinoprepeljali z 225 vlaki manj,kot smo pred letom 2005. Topomeni velik prihranek pri stroških,dodatno pridobljeno trasopa lahko uporabimo za drugeprevoze. Prevozi železove rudese opravljajo izključno z vagoniSŽ serije Fals. Teh vagonovkronično primanjkuje, tudi prisosednjih železniških upravah,zato je stranka zelo zadovoljna,da ji jih zagotavljamo v potrebnemštevilu.Voest Alpine sicer železovo rudoza svojo proizvodnjo dobiva izLuke Koper, preko Roterdama(po Donavi) in iz Ukrajine, imapa tudi svoj rudnik v Avstriji. Priprevozih iz Luke Koper sodelujetaSŽ in avstrijske železnice(ÖBB). Ker gre pri tem prevozuza celovito logistično storitev,je kot pomemben poslovnipartner vključena tudi LukaKoper, ki ponuja pretovor inskladiščni prostor. Medsebojnokomunikacijo zagotavlja špediter,ki potrebe stranke,najave prihoda ladij, tedenski inmesečni plan odvoza železoverude in njene strukture posredujeLuki Koper in SŽ ter ÖBB.Na osnovi teh podatkov pripravimomesečni plan po dnevihs številom odhodov vlakov zaLeoben Donawitz in Linz, kiga pošljemo tudi avstrijskimželeznicam. Vsekakor si vesčas prizadevamo naše storitveizvajati strokovno, prilagodljivoin kakovostno. Da nam uspeva,dokazuje tudi odziv VoestAlpine. Njihovi predstavniki sonam na zadnjih sestankih zagotovili,da ne razmišljajo, da biProdaja Voest Alpine po državah.Slovenske železnice že vrsto let sodelujemo pri prevozih železove rude iz Luke Koper za proizvodnjo v Leoben Donawitzu in Linzu.si v bodoče poiskali drugegaprevoznika, saj ji to kar nudimoSŽ in ÖBB, zadostuje. Na podlagite ocene smo pogodbo oteh prevozih podaljšali še zadve leti.O nameni stranke, da misliresno, priča tudi leta 2005 pridobljeninovi tovor premogaiz ZDA, ki ga z vagoni SŽ serijeEas vozimo na relaciji LukaKoper-Linz. To na letni ravniznese 240.000 ton. Sredi letošnjegamarca pa se bodo začeliprevozi premoga iz Ukrajine,prav tako za Voest Alpine,na relaciji Koper Luka-LeobenDonawitz. Na leto bomo prepeljali150.000 ton novega tovora.Za prevoze naj bi uporabljalieno garnituro vagonov SŽ serijeFals in eno garnituro RCA- ÖBB,prav tako serije Fals.V Oddelku za luški tranzit sibomo tudi v prihodnje prizadevaliza nenehno doseganjeboljših rezultatov. Povečatihočemo svojo konkurenčnoprednost v primerjavi z drugimiponudniki, povečati produktivnostin izboljšati kakovost storitev.Pri tem smo se posebejposvetili dejavnikom, ki najboljvplivajo na uspešno posredovanjenaših storitev. Trudimose biti čim bolj zanesljivi inkooperativni, strokovni, vednona razpolago našim strankamz vljudnim in prijaznim odnosomter upoštevaje strankineinterese. Skrbimo, da so našiuporabniki čim bolje obveščenio naših storitvah, upoštevamonjihove pripombe in željeter takoj ustrezno ukrepamo.Seveda pa si prizadevamo, daželjam strank ustrežemo tudis čimbolj ustrezno transportnoopremo.

10SŽ so ljudjeMiloš OprešnikJanko BrezovarVčasih pogrešam vonj po tistisajasto-črni tiskarski barviTiskar in železničar: družinskatradicija po eni alipo drugi plati?Po obeh pomalem. Oče je bilzaposlen v Železniški tiskarni,in kot otroka me je večkratpripeljal v tiskarno. Gledalsem vse tiste stroje in tehničnesklope, vse je bilo v neprestanemgibanju, in doraščajočegamulca to običajno privlači. Sštirinajstimi leti sem prišel v ukkot vajenec tiskarske stroke,in leta 1978 sem postal tiskar.Dve leti pozneje sem ob deludokončal šolanje na Tehničnigrafični šoli v Ljubljani in postalgrafični tehnik. Leta 1985 semob delu diplomiral na Grafičnifakulteti v Zagrebu – ta je bilapoleg leipziške edina takšnevrste v Evropi. Sprva sem nihalmed Zagrebom in Leipzigom,a se za slednjega še nisemčutil dovolj zrelega; danes mije seveda močno žal, saj bi semed drugim lahko izpopolnil vnemščini, jezik pa je kapital zavse življenje. Do leta 1981 semdelal kot tiskar, potem pa sembil devet let vodja oddelka voznihkart, roto tiska in knjigoveznice.Pozneje sem bil sedemlet tehnični vodja tiskarne, odleta 1997 pa sem šef komercialnein tehnične službe. Medtem sem bil deset let tudi predavateljgrafičnih tehnologij naSrednji šoli tiska in papirja vLjubljani, in »skozi moje roke«je šlo več kakor 700 dijakov.Železniška tiskarna imabogato zgodovino.Res je. Že leta 1923 je bil vokviru tedanjih Jugoslovanskihdržavnih železnic ustanovljenoddelek za tiskanje voznih kart.

Revija Slovenskih železnic februar 200711Tovorni prometPravo Železniško tiskarno paso ustanovile Jugoslovanskeželeznice leta 1950, in takosodimo med najstarejše tiskarnena Slovenskem. Od leta1996 poslujemo kot odvisnadružba Slovenskih železnic,kjer je delež matične družbe vkapitalu 60,31-odstoten. Leta1999 smo se zaradi prostorskihpotreb matične družbe iz upravnezgradbe preselili v prostoreobrata družbene prehranetedanjega Slovenijaturistav Zalogu. S tem smo si tudizagotovili bistveno boljše delovnerazmere, kot pa so biletiste, ki smo jih imeli v kletnihprostorih na Kolodvorski 11.Ste kadrovsko dovoljzasedeni?Povem naj, da nas je bilo obmoji prvi zaposlitvi v Železniškitiskarni 126, danes pa nasje vsega skupaj le še dvajset.Temu drastičnemu upaduštevila zaposlenih je botrovalaseveda izguba nekdanjih jugoslovanskihtrgov, ki je nastalapo osamosvojitvi RepublikeSlovenije. V tistih letih je bilosamo v Ljubljani 14 tiskarn,od katerih sta ostali le še dve,o drugih dvanajstih velikih insrednje velikih tiskarnah padanes ni več slišati. Na srečonam matična družba zagotavljaposel, približno 90 odstotkov,10 odstotkov pa si najdemo nazunanjem trgu. Seveda imajonaročila Slovenskih železnicvselej prednost pred vsemidrugimi. Pri zmanjševanju številazaposlenih smo se čim boljskušali držati »mehke« inačice,se pravi upokojitve, dogovorjeneprekinitve delovnega razmerja,odpravnine, dokup letin podobno.Ustroj Železniške tiskarne?Železniška tiskarna je specializiranaza tisk in distribucijo vsehvrst voznih kart in vrednostnihtiskovin, ki jih tržijo Slovenskeželeznice, ter seveda za izdelavovseh vrst voznih redov.Poleg tega tiskamo in dodelujemoširok spekter grafičnihizdelkov: zloženke, prospekte,merkantilne izdelke – vizitke,etikete, bloki, mape, plakati–, revije, mehko in trdo vezaneknjige … Tiskamo lahko vnajrazličnejših oblikah in velikostihv dveh tehnikah tiska,na vseh vrstah papirja in v različnihnakladah. Omejeni smobili le pri tiskanju revij v večjihnakladah, vendar smo predmesecem dni kupili dvobarvnitiskarski ofsetni stroj, s katerimbomo lahko konkurenčni drugimtiskarnam, ki imajo večbarvnetiskarske stroje. Imamodevet tiskarskih strojev, polegtega pa lastno, računalniškopodprto pripravo za tisk, hkratipa dodelavo tiskovin in distribucijo.Opravimo lahko skratkacelovite storitve, od začetnefaze do končnega izdelka.Naročnik s tem prihrani velikodragocenega časa, ki bi bilsicer potreben za vsakokratneobiske tiskarne – korekture inpodobno-, pa tudi število njegovihterenskih komercialistovse zmanjša na minimum. Danesso tiskarne visoko specializiraneza določeno vrsto opraviloziroma storitev. S kakovostjoskušamo biti primerljivi z drugimitiskarnami v slovenskemprostoru.Načrtujete še kake tehnološkeizboljšave?V naslednjih letih moramoposodobiti strojno opremo vprocesu dodelave grafičnihizdelkov in s tem še pomembnoskrajšati čas izdelave. Trebabo kajpak tudi slediti razvojuprogramske opreme v pripravidela – to seveda pomenispremljanje novosti na področjuračunalništva, ki se vrste zbliskovito naglico.Vaš delovni dan?Začenjamo že ob šestih zjutraj.Najprej obiščem sodelavce vproizvodnji in skupaj z vodjioddelkov pregledamo realizacijoprejšnjega dne, hkrati pa sepogovorimo o realizaciji za tistidan. Sproti nadziram kakovostdela in izpolnjevanje delovnihnalogov. Sledijo obiski naročnikovin dogovori o poslih,izdelava predračunov, izdelavakončnih obračunov … skratka,papirnate vojne nikakor nezmanjka.Se srečujete tudi z »dnevnimi«težavami?Največ težav se poraja predvsemzaradi premajhnega številazaposlenih. To se seveda najboljodraža ob konicah, kakršnista »vroča« meseca novemberin december, ali pa ob več naročilihhkrati. Takrat nam uspešnozagotavljanje pravočasnih rokovizvedbe pomeni velik problem.Perspektive, vsaj srednjeročne,o možnosti zaposlovanja novihdelavcev, žal ne vidim. Treba jevedeti, da smo v zadnjem časupriča pravcati poplavi različnihfotokopirnih in malih »garažnih«tiskarn, ki plujejo v teh razburkanihkomercialnih vodah,in ki zaradi organizacijskih obliknimajo dodatnih stroškov – ISOstandardi, revizije poslovanja,skupščine, nadzorni sveti …Se strinjate s projekcijousode tiskarn v bližnji prihodnosti:tiskovin bo vsemanj, spletne strani inpodobni mediji bodo prevladali?Nikakor. Za prihodnost tiskanihizdelkov se ni bati, saj potrebepo tiskanih medijih iz leta vleto naraščajo. Končno – leppokazatelj tega je velik porastproizvodnje papirja. V razvitemsvetu znaša poraba potiskanegapapirja na prebivalcaveč kakor 150 kilogramov naleto, in vsi trendi kažejo, dase bo ta številka še dvignila.CD-ji, DVD-ji in podobni nosilciso hudo minljive narave,papir pa ostaja. Navsezadnjepa je pomembne dokumente spapirja še vedno mogoče preslikatina mikrofilm in jih, primernoshranjene, tako ohranitiskorajda za večno. Lep primertakšne vrste so imeli predčasom v Pentagonu, ameriškemobrambnem ministrstvu,ko so jim podatki s CD-jevzačeli »umirati« in jih je bilo navrat na nos treba preslikati.Menda so bili še preddrugo svetovno vojnotiskarji veliki gospodje.Kako je s tem danes?Do začetka vojne in pozneje šenekaj let, v socializmu, so bilipoklici v grafični panogi izjemnodobro plačani. Z razvojemin implementacijo računalnišketehnologije v grafično industrijopa se je mit o »pilotskih«plačah razblinil kakor milnimehurček.Pogrešate kdaj dobri starinačin tiskarskega dela?Pogostokrat se mi prav stožipo nekdanjih nosilnih tiskarskihpoklicih, ki jih danes v grafičniindustriji žal ni več – ročniin strojni stavci, knjigotiskarji,skratka, vsi nekdanji zvestiGutenbergovi učenci, ki so tejstroki dajali pravi zgodovinskipečat, ob tistem neizogibnem,specifičnem vonju po sajastočrnitiskarski barvi.In trenutki, ki jih imaJanko Brezovar samozase?Doma sem s podeželja, in žev rani mladosti sta mi bilavcepljena veselje in ljubezendo narave, tako iz rastlinskegakot iz živalskega sveta. Očeje bil lovec, navdušeno semmu sledil na vseh njegovihlovskih poteh, navadno v okolicidomačega kraja. Ko sempostal polnoleten, sem podbudnim očesom mentorjevtudi sam opravil lovski izpit inzačel loviti, sprva po Slovenijiin bivši Jugoslaviji. Pozneje pame je pot zanesla tudi na lovpo tujini in svet je nenadomapostal tako majhen. Zbirkalovskih trofej, zraven pa nepozabnihdoživetij, se je iz letav leto večala. Spoznaval semsvet in še ga spoznavam, zravenpa izjemne, zares izjemneljudi – to je pravzaprav nikolidokončana, lepa zgodba.

Revija Slovenskih železnic februar 200713ReportažaZoran RačičSmučarski trobojŽelezničarji SŽ najuspešnejšiRezultati:OTROCI LETNIK 1997 IN MLAJŠI:1. M. Petrovič2. Golej3. J. Petrovič (vsi SŽ)DEČKI L. 1993 DO 1996:1. Windegger2. Jeitler (oba ÖBB)3. Drole (SŽ)VETERANI L. 1950 IN STAREJŠI:1. Svetina (SŽ)2. Bojer3. Hansmann (oba ÖBB)DEKLICE L. 1990 DO 1992:» Že 46 srečanj smo imeli in nedopustimo, da nam bi jih vzeli. Stakšno tradicijo se lahko pohvalijole redki in upam, da jo bomonadaljevali še vnaprej. Žal namvsako leto odrežejo »kos pogače«za to tekmovanje – srečanje, a seznajdemo tudi po svoje, zato tatekmovanje nikoli ne bodo izumrla,«je po koncu vnovičnega srečanjaslovenskih, avstrijskih in italijanskihželezničarjev dejal RobertoPascolo, vodja organizacije srečanjana smučišču v Trbižu. Zaspremembo od prihodnjih dvehsrečanj (Koralpe in Kranjska Gora)nas je tokrat pričakalo imenitnovreme, tako da so bili smučarskinavdušenci zadovoljni že ob prihoduna prizorišče. Avstrijci sose tokratnega srečanja udeležili vnekoliko manjšem številu, razlogpa je bilo svetovno smučarskoprvenstvo, ki naše severne sosedeprikuje pred TV sprejemnike, sajso njihovi tekmovalci po navadi vglavnih vlogah za najvišja mesta.Italijanov je bilo po pričakovanjihnekoliko več kot običajno,kakopak ko pa je bilo tekmovanjepri njih doma. Zato pa soimeli naši zahodni sosedje v svojihvrstah tudi Alessio Pittin, ki imaže izkušnje s tekem za svetovnipokal, zato najboljši čas ki ga jedosegla med vsemi nastopajočimi,ni presenetljiv. In kot je žeobičaj, je bilo na srečanju vnovičnajveč železničarjev in njihovihdružinskih članov iz Slovenije, kiso na koncu osvojili največ prvihmest, osvojili pa so tudi prehodnipokal. Štajerci, Primorci, Dolenjci,Gorenjci, Notranjci in Primorci sotradicionalni udeleženci teh srečanj,ki se jim zdijo nadvse prijetnain koristna, saj na ta način lahkoizmenjajo tudi izkušnje o vsakdanjemdelu, hkrati pa je to tudičas za skupno druženje in veselje.»Nadvse prijetna smuka in čudovitovreme sta nam tokrat polepšaladan in pregnala vsakodnevneskrbi, najbolj pomembno pa je,da smo v naravi in na svežemzraku,« so zadovoljno kramljali obkosilu udeleženci in si obljubljali,da se prihodnje leto v Avstriji snidejoponovno. Kot zanimivost najše omenimo, da je bila najmlajšaudeleženka Slovenka MancaPetrovič stara vsega 6 let, najstarejšiAvstrijec Peter Feldbaumerpa jih je štel 71.1. Hammer,2. Glanzner (obe ÖBB)DEČKI L. 1990 DO 1992:1. Veber (SŽ)2. Vuerich (FS)3. Nestler (ÖBB)ŽENSKE L. 1970 IN STAREJŠE:1. Buzzi (FS)2. Steinberger (ÖBB)3. Volkar (SŽ)ŽENSKE L. 1971 DO 1989:1. Pittin (FS)2. Warzger (ÖBB)3. Petrocchi (FS)4. Petrovič (SŽ)MOŠKI L. 1951 DO 1965:1. Lavtižar (SŽ)2. Hammer3. Nestler (oba ÖBB)MOŠKI L. 1966 DO 1989:1. Svetina (SŽ)2. Bübl3. Kaltenegger (oba ÖBB)

14ReportažaIgor KuraltNovosti iz sveta modelovSejem igrač Nürnberg 2007Po zelo uspešnem modelu lokomotive modri tiger v merilu 1:87 (H0) je Mehano za tretje letošnje četrtletje napovedal prihod te lokomotivetudi v merilu 1:160 (N).Letos je v Nürenbergu od 1. do6. februarja potekal 58. mednarodnisejem igrač, na kateremje bilo precej novosti s svetamalih železnic. Želja skoraj vsakegaodraščajočega mladostnikaje, da bi se vsaj enkrat v življenjuigral z modelom električnegavlaka. Mnogi izmed njih paostanejo zvesti železnicam celoživljenje, bodisi ljubiteljsko alipoklicno.Edini slovenski proizvajalec malihželeznic Mehano iz Izole je kotže vrsto let tudi letos sodelovalna sejmu. Sodeč po nastopuMehana v Nürenbergu lahkosklepamo, da bo tudi v letošnjemletu med priznanimi ponudnikimalih železnic v svetu, kar je vzadnjem času dokazal s svojimimodeli iz serije Prestige.Mehano je postregel s kar precejnovostmi in tako se lahkotudi v prihodnje nadejamo novihmodelov malih železnic, na katerihpiše »Made in Slovenia«. Dosedaj je bila glavnina modelovv merilu 1:87 (H0). Letos pa jeMehano z modelom Modri Tiger2 posegel poleg merila H0 tudiv merilo N. Proti koncu leta aliZa drugo letošnje četrtletje je pri Mehanu napovedan kontejnerski vagon Sggmrss vmerilu 1:87 (H0). Takšen tip vagona je vozil iz Ljubljane v Turčijo.Težka motorna drezina (TMD) z dvižnim odrom bo naprodaj oktobra. Model bo imelšest funkcij, med katerimi bo tudi delovanje delovnega odra (Märklin).V merilu 1:87 (H0) so v Mehanu za letos napovedani modeli dizelmotornika LINT 41.Märklinov model parne lokomotive ÖBB 638 s posebnim zalogovnikom v merilu 1:87(H0) je napovedan za oktober.

Revija Slovenskih železnic februar 200715ReportažaVzorčni model parne lokomotive DB 58, ki ga bo Rivarossi poslal na trg v tretjemčetrtletju 2007 v merilu 1:87 (H0). V Sloveniji je lokomotiva znana pod oznako JŽ 36.nekje v začetku 2008 pa lahkopričakujemo tudi merilo 1:120(TT). V merilu N proti konculetošnjega in v začetku naslednjegaleta pričakujemo tudiserijo modelov dizel lokomotiveG2000.Konec prvega četrtletja bo izMehana prišel model osemdelnegarniture hitrega potniškegavlaka ICE3 (Inter City Expresstretje generacije). Hkrati bodoizdelani tudi hoby tovorni vagoniEaos, Ibbhs in Kbs. Nekje vtretjem četrtletju bo sledil novimodel dizelmotornik DMU 41Belgijskih železnic in lokomotivaClass 26. Za zadnje četrtletje panapovedujejo tri nove modeledizel lokomotiv: Alstom BB 475,G 1206 in G 1700. Med serijaminovih modelov bodo izdelovalitudi že obstoječe modele vnovih barvah železniških družb.Vsi modeli bodo tudi na voljo zaDC ali AC sistem vodenja z vgrajenimLokSound dekoderjem.Kot večina ostalih proizvajalcevmalih železnic tudi Mehanozaradi prezasedenosti s proizvodnjonovih modelov ne izdelujeveč male železnic na zalogo,ampak samo po naročilunjihovih zastopnikov iz tujine.Presenetljivo je tudi dejstvo, daMehano s svojimi modeli Prestigedosega v svetu najvišja priznanjav hudi konkurenci in se celo uvrščapred ostale proizvajalce.Eden izmed najstarejših, poznanihin priznanih proizvajalcevMärklin iz Göppingena, skupajz blagovno znamko Trix, je tuditokrat predstavil zelo bogatoponudbo modelov v velikostih 1,H0, N in Z, ki se med sabo ločijopo vrsti električnega napajanja.Märklin je v lanski drugi polovicileta preživel nekaj pretresov. Prvije bil selitev muzeja v nove prostore,drugi pa menjava lastništvain s tem posledično tudi menjavavodstva, ki je pomenila tudi novkoncept vodenja. Tako bodo dokonca leta 2007 zaradi zmanjšanjastroškov logistike proizvodnjoiz Sonneberga in Nürnbergapreselili nazaj v matično tovarnov Göppingen. Med modeli jeMärklin za letos dal poudarekvlakom TEE.Piko je napovedal za prvo polovicoleta prihod dveh modelovelektrične lokomotive TaurusDispolok in ÖBB 1116 v merilu1:22,5 G. Za Slovenske ljubiteljemalih železnic bo gotovo zanimivmodel zaprtega tovornega volumenskegaštiriosnega vagona zoznakami SŽ, ki ga bo izdelalRoco. Napovedal je tudi izdelavomodela parne lokomotive vrste93 Avstrijskih železnic (ÖBB) iztretjega železniškega obdobja. VSloveniji je to serija JŽ 53.Heris napoveduje za prihajajočeleto obstoječi dvoosni tovornivagon Gbs-z SŽ z novimi številkami.Švicarska firma RailTop-Modell napoveduje za konecletošnjega leta Eurocity potniškevagone Mimara z oznakoslovenskih in hrvaških železnic,pri proizvajalcu vrtnih železnicLehmann (LGB) v merilu 1:22,5(G) pa lahko proti koncu letapričakujemo dizel motornik VT642 (Desiro).Model električne lokomotive ÖBB 1012 002 v merilu 1:87 (H0) pride novembra (Trix).Električna lokomotiva ÖBB 1216-050 je 2. septembra lani na novi hitri progi Nürnberg-Ingolstadt dosegla svetovni hitrostni rekord 357 km/h. Roco je napovedal izdelavomodela lokomotive rekorderke v merilu 1:87 (H0).Model lokomotive Dispolok v barvah ÖBB v merilu 1:160 (N) bo junija začel proizvajatiMinitrix.Model italijanske električne lokomotive E656 Bo’ Bo’ Bo’ v merilu 1:87 (H0) bo letosizdelala firma A.C.M.E.

16ReportažaDario CorteseNedaleč od vasi Jamnik, tik podplanoto Jelovice, se razteza greben, nakaterem 831 metrov visoko in povsemna samem stoji cerkev sv. Primoža.Na izlet z vlakomIz Podnarta na razglednipomol pri JamnikuŽelezniška postaja Podnart obgorenjski progi je imenitno izhodiščeza izlet v razgledne višine podJelovico. Če bi v primeru pohodniškeganavdušenja tako naneslo,bi se lahko vzpeli čez predgorskoplanoto in skozi gozdove in daljave»pristali« nikjer drugje kot naželezniški postaji v Bohinjski Bistrici,ampak sedanji letni čas mendaše ni pravi za take dolgoveznepohodniške podvige. Ti se zelo priležejosredi pomladi, ki menda niveč daleč. Ugledamo jo lahko žezdaj, najsibo med vzponom dorazglednega pomola, na katerimstoji cerkev sv. Primoža, ali medrazgledovanjem v daljave. Gore soše bele, medtem ko tu okoli, splohpa v dolini, vse cveti in v družbi sprevetrenimi obzorji vabi na sprehodeskozi znova prebujeno življenjenarave.Z železniške postaje gremo na cestoin levo do Doma kulture Podnart,ki stoji ob odcepu ceste za Ovsišev dolini Lipnice, tik preden se tasreča s Savo. Po mostu stopimočez Lipnico v Ovsiše. Na razcepugremo desno mimo hiše št. 4 inna peščeno pot. Po njej se vzpnemodo asfaltne ceste, gremo ponjej desno in na bližnjem razcepudesno v smer Dobravice. Mimocerkve in šole gremo še naprej pocesti iz vasi, pri verskem znamenjupa levo na gozdno cesto. SledimoČeprav na tokratnem izletu ne dosežemo nobenega vrha, je razgled z roba pri cerkvisv. Primoža vrhunski.markacijam in označeni poti; kopridemo do asfaltne ceste, gremočeznjo na gozdno cesto in z njetakoj desno navzgor po kolovozu.Pozneje se ta spremeni v ožjo inmanj uhojeno, a dobro označenopot. Po njej se vzpnemo na gozdnovlako, nadaljujemo navzgor do lovskekoče ter nato stopimo na cestoDražgoše–Kropa. Po njej gremolevo kakih 500 metrov do zajetjaza vodo na desni z napisom Vodicein smerno puščico proti kolovozuna desni. Na nasprotni strani cesteje makadamski odcep, po kateremgremo do bližnje domačije, natospet zagledamo markacije in gremopo kolovozu naprej skozi gozd nagreben, kjer stoji cerkev sv. Primoža,in do nje. Iz Podnarta okoli 2 urihoje.Zatem sledimo markacijam in sestopimopo kolovozu mimo cerkve čeztravnike v gozd, kjer kjer zavijemona razcepu desno, se zmotovilimopo zaraščeni stezi in nato skoziprijeten zakrasen gozd pridemo dogozdne ceste. Po njej sestopimov Rovte in gremo po asfaltni cestinavzdol do razcepa, ki je obenempriročno košarkarsko igrišče. Cestana levo drži proti Podnartu, mi pagremo po cesti naravnost in blagonavzdol do prvega razcepa. Tamzavijemo levo do Pintarja in pri hišispet levo po travniku pod čebelnjakom.Po mostu stopimo čez potokin gremo po gozdni poti navzgor vgozd. Mimo zanimivih konglomeratnihbalvanov in stene se iz gozdavzpnemo na travnik, gremo naravnostčezenj mimo kozolca z oddaleč vidno markacijo in še naprejčez travnik proti robu gozda nadesni, kjer gremo pri ogradi pašnikadesno v gozd. Po kolovozu spetpridemo do konglomeratnih gmotin gremo med njimi naravnost vOvsiše. Ko stopimo na cesto, gremodesno nekaj korakov do žive mejepod hišo in po stezici ob njej mimocerkve na izhodišče. Od cerkve sv.Primoža 1 ura in pol do 2 uri hoje.Skupaj 3 ure in pol do 4 ure hoje.Izletniška karta Gorenjska aliŠkofjeloško in Cerkljansko hribovje(1 : 50.000).Iz jeseniške smeri je za izlet obkoncu tedna primeren vlak z odhodomiz Jesenic ob 7.38 (Podnart8.07). Za povratek na ž. p. Podnartpočakamo na vlak ob 13.39, 15.26ali 16.16.Z ž. p. Ljubljana odpelje za izletprimeren vlak ob 6.50 ali 9.45. VPodnartu izstopimo ob 7.29 oziroma10.27. Za povratek je primerenvlak ob 14.50 ali ob 18.24.

Štiristostranska monografija velikosti 28 x 34,5 centimetra, izdana obdokončanju nove glavne železniške postaje leta 1931 v Milanu.Iz železniškega muzeja v Ljubljani