90(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijikemikalije in podobno, ter ostale odpadke,onesnažene z nevarnimi snovmi (npr. embalaža,krpe). Sežig poteka pri zelo visokih temperaturah(več kot 1.200 °C). Odstranjevanjeodpadkov pri teh temperaturah se običajnouporablja za odstranjevanje odpadkov z visokotermično vrednostjo. Predvsem v zadnjemčasu se z namenom zmanjševanja stroškov zapridobivanje toplote skuša termično obdelatičimveč za sežig primernih odpadkov. Najboljrazširjeno je sežiganje komunalnih odpadkov,ki pa morajo biti predhodno mehansko in biološkoobdelani. V praksi to pomeni, da je izodpadkov potrebno izločiti nevarne odpadke.Le-ti namreč pri sežiganju sproščajo nevarnerazpadle produkte, ki jih je potrebno izločiti izdimnih plinov. V te namene se uporabljata kalciniranasoda in amonijačna vodica. Dimni plinise sicer očistijo, vendar pri tem nastanejo velikekoličine nevarnih trdnih odpadkov iz čiščenja.Tako na primer pri sežigalnici s kapaciteto približno25.000 ton letno nastane približno 1.000ton nevarnih odpadkov iz čiščenja dimnih plinovin 2.000 ton nenevarnih odpadkov.Če povzamemo, so prednosti sežiga v pridobivanjutoplote oziroma električne energije,slabosti pa v nevarnih odpadkih, ki nastanejopri čiščenju dimnih plinov, in nevarnih ostankihpo kosežigu.OdlaganjeOdlaganje v nespremenjeni obliki kot nevarenodpadekOdlaganje je kot najcenejši način ravnanja znevarnimi odpadki še vedno zelo pogost načinodstranjevanja odpadkov, vendar predstavljazelo veliko nevarnost za resno onesnaženjeokolja. Dolgoročno namreč težko zagotovimo,da nevarne snovi ne bodo uhajale v zrak, tla alibližnje reke in jezera. Pogosto se na isto mestoodlagajo po sestavi različne vrste odpadkov,ki v primeru izhajanja lahko medsebojno reagirajo,pri čemer se lahko tvorijo še bolj nevarnesnovi. Zato je še toliko bolj pomembno, da temsnovem preprečimo pobeg iz razpadajočihposod. V zadnjem času se kot odlagališča nevarnihodpadkov uporabljajo opuščeni rudnikisoli, saj se zaradi suhe atmosfere zelo upočasnijoprocesi razpadanja.Odlaganje po obdelaviObičajno se na ta način odstranjujejo odpadki,pri katerih lahko s kemijskimi ali drugimi postopkiiz odpadka odstranimo nevarno snovali spremenimo njene lastnosti, tako da ni večnevarna. Največkrat so to odpadki, ki vsebujejoanorganske snovi in so okolju ali zdravjunevarni zaradi kislosti ali bazičnosti (raztopinekislin ali lugov), ker vsebujejo soli težkih kovin(raztopine za nanašanje galvanskih prevlek,kot so npr. elektroliti za niklanje, cinkanje, bakrenjeipd.), raztopine, ki vsebujejo strupenesnovi (cianidi), ipd.Pomanjkljivost tega postopka je v tem, dalahko kljub obdelavi v okolje še vedno uhajajonevarne snovi. Največkrat se to pripeti zaradipomanjkljivih podatkov, ki jih ima na razpolagoodstranjevalec, oziroma pomanjkanja znanjaali malomarnosti odstranjevalca. Imetnikodpadkov podatke vede ali nevede zamolči,saj se na žalost ne zaveda, kako pomembniso vsi podatki o odpadku za odstranjevalca.Pogosto se zaradi "mačehovskega" odnosado odpadkov imetnik ne zaveda, da že samoonesnažena embalaža, v katero shranijo neknevarni odpadek, lahko povzroči velike težaveodstranjevalcu ali celo povzroči onesnaženjeokolja. Pogosto ostanki neke snovi v embalažireagirajo z odpadkom in mu spremenijokemijske ali fizikalne lastnosti. Pogost primerje uporaba z oljem onesnažena embalaže.Olje namreč onesnaži odpadek do te mere,da je potrebno z njim ravnati kot z odpadnimoljem, tj. sežgati. Težava nastane, če ta odpadekvsebuje veliko količino težkih kovin,ki jih sežigalnice ne morejo sprejeti. Še večjiproblem nastane, če se ne opazi, ko se različnesnovi med sabo mešajo. Podobno zaradinevestnega odnosa do odpadnih snovi prihajado mešanja po lastnostih popolnoma različnihodpadkov, ki zahtevajo različno ravnanjeoziroma postopek uničenja. V teh primerihje odstranitev izjemno težavna, predvsempa običajno zelo draga. Strošek odstranitveodpadka je za mnoge imetnike nepotreben,predvsem pa nezaželen strošek, ki ga mnogiod njih ne upoštevajo pri izračunu stroškovproizvodnje ali druge dejavnosti. Tako v željiali potrebi po doseganju čim nižjih stroškovodstranitve odpadka velikokrat posredujejo
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 91nepopolne podatke o nevarnih snoveh, ki jihodpadek vsebuje. Zavedati se namreč moramo,da je skoraj nemogoče za vsak odpadekopraviti natančno analizo vseh možnih nevarnihsestavin. Ko imetnik odpadka po oddajizbiralcu, odstranjevalcu ali predelovalcu niveč odgovoren za ravnanje z odpadkom, muSlika 1: Vodna raztopina, onesnažena z oljemSlika 2: Odpadne krpe, onesnažene z barvami in pomešane spločevinkami od barvje v večini primerov vseeno, kaj se z njegovimodpadkom dogaja. A ne bi smelo biti tako.Mislimo, da je imetnik ali povzročitelj odpadkadolžan skrbeti za ustrezno ravnanje z odpadkom,ki ga je povzročil s svojo dejavnostjo. Nata način bi se izognili nevarnosti pomanjkljivegaposredovanja podatkov, saj bi bilo v interesuimetnika, da obdelovalec na ustrezen načinravna z odpadkom. Poleg tega pa za imetnikene bi bila več za izbiro zbiralca ali obdelovalcanajpomembnejša najnižja ponujena cena.Večina imetnikov danes približno ve, kolikšniso stroški za ustrezno ravnanje z odpadkom,kljub temu mirno odpadek prepustijo nekomu,ki ponudi bistveno nižjo ceno, kot so realnistroški odstranitve. S tem povzročajo, da tudiostali zbiralci ali obdelovalci nevarnih odpadkoviščejo nelegalne ali pollegalne rešitve,vsekakor pa na trgu dosežene cene ne omogočajonikakršnega tehnološkega razvoja.Druga rešitev, ki jo odstranjevalci uporabljajo,če želijo znižati cene, je, da medsebojno mešajoodpadke, čeprav ta način odstranitve nidovoljen. Na primer, ko z odpadno raztopinonatrijevega hidroksida nevtraliziramo odpadnoraztopino žveplove kisline. Zadeva ni sporna,če gledamo le na ustrezno uravnavanje vrednostipH, tudi morebitne kovine, raztopljenev žveplovi kisline, se bodo oborile, vendargredo v tem primeru v kanalizacijo ali vodotokvelike količine topnega natrijevega sulfata, kise nekje začne kopičiti, saj komunalne čistilnenaprave tega niso sposobne odstraniti. Priiskanju čim bolj ugodnega ponudnika odstranitvemora biti predvsem pomembno, da jeponudnik sposoben po ponujeni ceni legalno,ustrezno in dolgoročno obdelati odpadek.Konkurenčnost oziroma nižja cena mora bitirezultat boljših tehnoloških postopkov, boljšeopreme in boljše nadaljnje uporabe odpadkapo obdelavi, ne pa nepopolne obdelave.4 PREDELAVA IN VPLIV NA OKOLJESlika 3: Krpe, pomešane z lesom in pločevinoPostopki predelave nevarnih odpadkov so vmarsičem podobni postopkom pri odstranjevanju,le da pri predelavi praviloma nevarnosestavino odpadka spremenimo v obliko, kije primerna za vrnitev v nek proizvodni proceskot surovina. Pred izbiro načina predelave moramozato vedeti, v kakšne namene ga želimouporabiti. Od tega je odvisno, v kakšno obliko