80(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji6 PREVOZ PO ŽELEZNICIPredpisi za prevoz nevarnih snovi v mednarodnemželezniškem prometu so zajeti v RID.7 POMORSKI PROMET––Mednarodni pomorski kodeks nevarnegatovora (IMDG Code)––Mednarodna konvencija o standardih zausposabljanje, pooblastilih in opravljanjustraže pomorščakov (STCW)––Mednarodna konvencija o preprečevanjuonesnaženja morja z ladij (MARPOL)Predpisi, ki spreminjajo dani predpis:1. Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o prevozu nevarnega blaga(ZPNB-B), Ur. l. RS, št. 41/092. Zakon o prevozu nevarnega blaga (uradnoprečiščeno besedilo) (ZPNB-UPB1), Ur. l.RS, št. 33/063. Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o prevozu nevarnega blaga(ZPNB-A), Ur. l. RS, št. 101/054. Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI-A),Ur. l. RS, št. 2/045. Zakon o eksplozivih (ZE), Ur. l. RS, št. 96/028 ZAKONINaslov: Zakon o prevozu nevarnegablaga (ZPNB)Ur. l. RS, št. 79/99Spremembe: Ur. l. RS, št. 96/02-ZE,2/04-ZZdrI-A, 101/05, 33/06-UPB1, 41/09Delovno predsedstvo simpozija: Barbara Benčina, Jože Volfand, dr. Darko Drev in Samo Krč
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 81Sanacija odlagališčagudrona v Pesniškem dvoruPeter Kovač, Gorenje d.d.Emil Nanut, Kemis d.o.o.Peter Kovač1 POVZETEKPri postopku rafinacije olj, zasnovanem naobdelavi s koncentrirano žveplovo (VI) kislino,nastaja smolnat preostanek, imenovan gudron.Predelava gudrona, ki je bil kot odpadekodlagan v jamo v Pesniškem Dvoru in predstavljaenega največjih starih bremen v Sloveniji,poteka na procesni opremi, instalirani neposrednoob odlagališču. Kisle sestavine odpadkase nevtralizirajo, neaktivni dodatki (žaganje,papirniški mulji ipd.) pa zagotavljajo ustreznokonzistenco (sipkost) produkta predelave.Predelava je podprta s procesnim vodenjem.Plinske emisije (predvsem SO 2) se zajemajoz odsesavanjem in očistijo. Končni produktpredelave je sekundarno gorivo, po lastnostihpodobno premogu, s katerim se sosežiga vnemški termoelektrarni. Vplivi na okolje sonadzorovani s sistemom monitoringa. Članek jeosredotočen na ravnanje z gudronom (solidifikacijo),saj je to tehnološko, logistično in okoljevarstvenonajzahtevnejši segment celovite sanacijeodlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru.Ključne besede: gudron, staro breme, sekundarnogorivo, odpadek, solidifikacija.2 UVODGudron, ki je preostanek rafinacije odpadnihmineralnih olj, vsebuje poleg tekočih, pastoznihin trdnih ogljikovodikov, še prosto in vezanožveplovo (VI) kislino, SO 2ter težke kovine(Pb, Zn, Cu ...).Rafinerija odpadnih olj v Mariboru je v obdobju1967–1983 gudron odlagala v okoliške jame,od katerih je največja v Pesniškem Dvoru,severovzhodno od Maribora, in je v postopkucelovite sanacije, ki obsega:1. pripravljalna dela,2. izkop in solidifikacijo 1 gudrona in kontaminiranihzemljin ter transport,3. končno oskrbo solidifikata z energetsko izrabo(sežigom),4. demontažo procesne in druge opreme terodstranitev objektov,5. revitalizacijo območja s krajinsko ureditvijoin rekultivacijo.Predvidevamo, da bo potrebno izkopati inodstraniti približno 17.500 t gudrona in 7.000 tkontaminirane zemljine.Kl. št. odpadka (EWC): 19 11 02*Nehlapno pri 105°C: ca. 90 %Anorganske snovi: 10-12 %Gostota:1,1-1,3 t/m3Plamenišče: 195°CKalorična vrednost (Hu): ca. 25 MJ/kgVsebnost žvepla (kot S): ca. 8-10 %Vsebnost PCB (6 izomer): < 1 mg/kgVsebnost org. vezanega Cl: < 0,01-0,6 %Vsebnost Pb:ca. 1-6 g/kgVsebnost Zn:ca. 1.000 mg/kgVsebnost Cu:ca. 100 mg/kgVsebnost Cd:ca. 1-5 mg/kgVsebnost B:ca. 100 mg/kgTabela 1: Lastnosti gudronaNa območju Maribora sta znani še dve podobnistari bremeni, ki ju bo potrebno sanirati:odlagališči gudrona na Studencih in v Bohovi.1 Uporabljamo dosedanji ustaljeni izraz solidifikacija oziromasolidifikat v smislu pojma stabilizacija, kot ga definira Pravilniko ravnanju z odpadki.