Tukaj - Zelena Slovenija

60(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiin prometne infrastrukture, v katerem (razentistih, ki že imajo odločbe) predlagamo samoše izgradnjo treh centrov v Sloveniji. Poudarekje tudi na termični obdelavi, kjer smo v stikuz Mestno občino Ljubljana in Mestno občinoMaribor zastavili operativni plan, kako pridedo teh dveh objektov. Mi namreč mislimo, dabrez intenziviranja na tem področju celotnesituacije ne moremo rešiti v tolikšni meri, dabomo primerljivi z drugimi državami.Računsko sodišče je od nas zahtevalo tudi takojšnjospremembo Zakona o varstvu okolja v temsmislu, da bi opredelili tudi odlaganje in predelavoodpadkov kot javno službo na državni ravni.Tu smo mnenja, da lahko že v obstoječem okvirumarsikaterega od teh ciljev dosežemo z določenimispremembami operativnih programov.Kaj bo z IPPC dovoljenji? V okviru ARSA jebila dana prioriteta doslej (glede na njihovelimitirane kadrovske kapacitete) izdaja dovoljenjza industrijske objekte. V tem smislu so takoIPPC kot OVD postopki zaostajali, vloge sobile poslane, nekje so v pregledu, nekje so bilezahtevane dopolnitve, končnih odločb pa šeni bilo izdanih. Skupaj z drugimi ukrepi želimo,da bo ta končna služba takšna, da ne bomo znekim administrativnim ukrepom povzročili to,da bi se znašli v neki neobvladljivi situaciji. Zavsakega od regijskih centrov, ki so zaprosili zaIPPC dovoljenje, bomo naredili okvirno oceno otem, kakšna je možnost, kaj morajo narediti inbomo z njimi to nekako predhodno skomunicirali.Ravno tako tudi za tiste, ki so vložili vlogeza OVD. Naredili bomo torej nek logičen sistemzapiranja, tam, kjer regijski centri že obstojajo.To bo pomenilo nek mehak prehod, ki pa boseveda na drugi strani podprt z načinom delainšpekcije, ki bo nadzirala, da se bodo postopkipred odlaganjem izpolnjevali.Mag. Barbara Tišler, Slopak: Kaže se, daje tudi na področju nevarnih odpadkov večshem. Kdaj bo MOP na podlagi tržnih deleževdružb določil deleže prevzemanja embalaže zaletošnje leto (tako kot so bili določeni lanskoleto), kakšna je realnost glede izravnalnihsmeh, ali se urejajo tudi drugi odpadki, kot npr.zdravila. Lansko leto je bil Slopak pod budniminšpekcijskim nadzorom. Kakšni so rezultatiinšpekcijskih pregledov?Mag. Katja Buda: Pomenljiv podatek, je, dasamo 70% zavezancev poroča v roku.Tatjana Bernik: Tako kot je bila pregledanadružba Slopak, tako je lani bilo pregledanotudi podjetje Interseroh. Na tak način, kotsmo delovali lani, delujemo tudi v letošnjemletu. Kar se tiče pregledovanja javnih podjetij,upravljavcev odlagališč in zbiralcev, pa smo zaletošnje leto pripravili posebno akcijo nadzora,v katero so vključeni upravljavci vseh odlagališčin izvajalci javne službe zbiranja komunalnihodpadkov. Razlog za to je, da smo lanskoleto podobno akcijo že izvedli, in ti pregledi sodali določena izhodišča oziroma ugotovitve,ki smo jih videli kot zelo pomembne in takosklenili, da je z njimi potrebno nadaljevati.Bistvo teh inšpekcijskih nadzorov je preverjanje,kako izvajalci odlagališč izvajajo postopkepreverjanja odpadkov in ali se res odlagajosamo še obdelani komunalni odpadki.Karel Lipič: V Zvezi ekoloških gibanj smatramo,da je 55 inšpektorjev za okolje premalo. Aliso inšpektorji sposobni obvladovati številneokoljske probleme ter hkrati reševati tudistara bremena? Ali pripravljate reorganizacijoinšpekcijskih služb? Smatramo, da bi se moraloštevilo inšpektorjev povečati za najmanjtretjino.Tatjana Bernik: Se strinjam, da je inšpektoratkadrovsko podhranjen. Tudi organizacijskoje potreben prenove in prav tako v smisluprevetritve pristojnosti. Potrebovali bi tudisvoj zakon o delovanju inšpekcije, v katerembi imeli bolj jasno opredeljena pooblastila,ukrepe itn. Pooblastila nekega inšpekcijskegaorgana ali kogarkoli se namreč lahkopresoja skozi sistem, skozi organiziranost inv tej luči se ocenjuje njegova učinkovitost.Edino orožje in orodje, ki ga inšpektor ima, jeučinkovita zakonodaja in samo v tem okvirulahko inšpektor izreka ukrepe. Glede starihbremen pa inšpektorji trenutno v zakonodajine vidimo učinkovitega mehanizma. Kar setiče nagrajevanja inšpektorjev - vsi inšpektorjiza okolje in naravo smo univerzitetnoizobraženi, uvrščeni pa smo v skupne plačilnerazrede s policijo in carino, kar ni primerljivo.Tudi spremenjen način nagrajevanja ne delujemotivirajoče na delo inšpektorjev. Ti ljudje sodnevno zelo izpostavljeni, kajti vsakdo, ki gakarkoli v tej državi teži, pokliče ali pride osebnoin nanje znese svojo jezo in srd. Inšpektorjiimajo program dela, ki ga morajo izpolniti, inpomembno je, da delajo kvalitetno.