26(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji20092008Čezmejno premeščanje odpadne EE opremeodpadkov ter tako dolgoročno dosegati ciljnekoličine, hkrati pa organizirati pošten in transparentennačin prevzemanja, ki temelji naobveznostih posameznih skupnih shem. Teobveznosti izhajajo iz količin izdelkov, ki jih pristopnikitej shemi dajejo na slovenski trg.20070 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400SIJALKE TV in monitrorji HZAtonmedtem ko ostalo zavržejo. Takšni primeri sopredvsem pri hladilnih aparatih ter TV/monitorjih.Pri hladilno-zamrzovalnih aparatih takov letu 2009 beležimo kar 50 % aparatov, ki sobili obdelani brez kompresorja ter so vsebovalile 10 % hladilnih plinov (ozonu škodljivi klorofluoroogljikovodiki)v hladilnem krogotokuaparata.Problematika se nanaša predvsem na omogočanjedostopa nepooblaščenim v procesuzbiranja, predvsem s kosovnim zbiranjemkončnih potrošnikov, neprimerno manipulacijoz odpadnimi hladilnimi aparati, ozaveščenostter neprimerno infrastrukturo zbiranja.6 IZRAVNALNE SHEMENamen izravnalnih shem je ureditev prevzemanjaodpadkov pri izvajalcih javne službeskladno z obveznostmi posameznega nosilcaskupne sheme. Posledica nedorečenega postopkaprevzemanja odpadkov od izvajalcevjavne službe so:––skupne sheme imajo interes prevzemanjale tistih odpadkov, ki imajo tržno vrednostoziroma jim povzročajo manjše stroške terinteres prevzemanja pri izvajalcih javneslužbe, ki so na ugodnejših lokacijah zatransport,––za odpadke, ki imajo negativno tržno vrednost(v primeru OEEO so to sijalke, TV/monitorji, hladilni aparati), posebnega zanimanjamed skupnimi shemami ni,––reprezentativne sheme oziroma sheme, kiimajo večje deleže obveznosti, so prisiljeneprevzemati odpadke pod slabšimi pogoji.Predlog rešitve za izboljšanje trenutnega stanjaprevzemanja odpadkov pri izvajalcih javneslužbe (IJS) je naslednji:––vzpostavitev zakonske podlage,––ustanovitev klirinške družbe, ki bi določalavrstni red prevzemov pri posameznih IJS,nadzirala izvajanje prevzemov ter izračunavalaizravnave obveznosti med posameznimishemami,––delovanje klirinške družbe bi financiraleskupne sheme,––klirinška družba uporablja algoritem za določitevvrstnega reda prevzemanja odpadkovod IJS,––poenotenje tehnologij oziroma načinazbiranja,––unificirane posode, zbiralniki, kontejnerji,določitev minimalnih količin, priznanihstroškov,––priprava ter uvedba tehničnih standardovprevzemanja ter manipulacije v sodelovanjuz IJS.ALGORITEM PREVZEMANJA ODPADKA OD IJSZbiralna skupina: VGAIJS: Komunala 1OBVEZNOSTIDoločeneobveznostiRealizirane obveznostiShema 1 60 % 100 % 42 % 61 % 48 % 63 %Shema 2 25 % 0 % 58 % 39 % 30 % 22 %Shema 3 15 % 0 % 0 % 0 % 22 % 16 %PREVZEMIPrevzem 1 Prevzem 2 Prevzem 3 Prevzem 4 Prevzem 5Količinaprevzema5 7 6 5 9Shema 1 5 5 11 11 20Shema 2 0 7 7 7 7Shema 3 0 0 0 5 5Prevzemikumulativnovmasi5 12 18 23 32Cilj vzpostavitve zakonodaje ter modela izravnalnihshem je torej povečati zbrane količine
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 27DOLOČITEV PREVZEMNE SHEMEShema -60 % 40 % -18 % 1 % -12 % 3 %1Shema -25 % -25 % 33 % 14 % 5 % -3 %2Shema3-15 % -15 % -15 % -15 % 7 % 1 %Koraki določanja prevzemnika odpadka pri IJSso:1. Določitev tržnih deležev shem (na osnovipodatkov Carinskega urada RS).2. Algoritem določi vrstni red prevzemov(označeno z zeleno).3. IJS naroči prevzem pri skupni shemi, ki je navrsti za odvoz odpadka.4. IJS posreduje evidenčni list klirinški družbioziroma vnese podatke prevzema.5. Klirinška družba vnese podatek o prevzemu(v kolikor tega ne stori IJS).6. Algoritem izračuna delež prevzete OEEOter določi naslednjo skupno shemo, ki je navrsti za prevzem (to je tista shema, pri katerije največja razlika med deležem prevzeteOEEO in obveznostmi).V primeru, da shema, kateri je bil naročenprevzem, le-tega ne opravi v sedmih dnehod naročila, IJS naroči urgentni prevzem prishemi, ki je naslednja na vrsti. Ta se mora izvestiv treh delovnih dneh.7 ZAKLJUČEKImplementacija okoljske zakonodaje na področjuodpadkov je v večini primerov osredotočenana podaljšano odgovornost proizvajalcev.Le-ti so sicer tisti, ki neposredno že prikonstruiranju izdelka vplivajo na proces zbiranjater obdelavo, ko ta izdelek postane odpadek.Vendar pa je potrebno zaradi stroškov, kiso povezani s tem procesom ter ne vplivajo nakonkurenčnost, te obveznosti s strani državetudi nadzorovati. Izogibanje odgovornosti jepojav ne le v Sloveniji, temveč tudi v ostalihdržavah Evropske unije.Na področju zbiranja OEEO v zadnjih treh letihbeležimo 30-odstotno rast količin. Tako so v letu2009 dosežene ciljne količine 4 kg/prebivalca.V naslednjem obdobju se napovedujejo spremembeoziroma prenova Direktive o ravnanju zOEEO. Še posebej pomembna sprememba bona področju ciljnih količin. Trenutni predlog jezbrati kar 65 % količin, ki so bile dane na trg vpreteklih dveh letih. Približevanju tem ciljem jevsekakor težka naloga, ki bo zahtevala aktivnovlogo vsakega subjekta v tem procesu.Zaradi tega je ozaveščanje prebivalstva izrednegapomena. Komunikacijski načrt, ki ga jesprejela družba ZEOS, tudi v naslednjem obdobjupredvideva vrsto aktivnosti in kampanj,ki bodo pripomogle k dvigu stopnje ozaveščenostiter s tem večjih ločeno zbranih frakcijOEEO. V ospredju bodo predvsem mali aparati,ki velikokrat končajo v zabojniku za mešanekomunalne odpadke.Poudariti je potrebno tudi slab odnos do šeposebej nevarnih odpadkov, kot so plinskesijalke, televizorji in monitorji ter hladilno-zamrzovalniaparati. Zaradi nepravilne ter neustreznemanipulacije pri zbiranju ter nadaljnjimanipulaciji prevečkrat pride do poškodb ins tem do izlitja oziroma sprostitve plinov, olj,prahu s težkimi kovinami itd. Zato je potrebnoupoštevati pravilne postopke, ki to omejujejoter preprečujejo dostop nelegalnih subjektov,ki želijo odstranjevati le vredne komponente,pri tem pa povzročajo okoljsko škodo.Za učinkovitejše zbiranje ter pošteno delitevobveznosti med posamezne sheme je potrebnourediti model t. i. "izravnalnih shem", ki soga v nekaterih državah že uvedli. V nasprotnemje pričakovati težave pri prevzemanjuodpadkov pri izvajalcih javne službe ter slabšerezultate zbiranja oziroma stagniranje in nedoseganjeciljev.