Tukaj - Zelena Slovenija

18(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijisekundarnih surovin in direktno reciklirajo vnjihove matične proizvodne procese (kovine,steklo, plastika, papir). Vendar je uporabentudi za posamezne vrste nevarnih odpadkov,ki nastajajo v čisti obliki (npr. kisline, lugi, soli,materiali) in jih je možno direktno uporabitikot alternativno surovino v drugem proizvodnemali pomožnem procesu (npr. alternativnanevtralizacijska sredstva za odpadne vode inpline). S tem se oba, povzročitelj in prevzemnik,razbremenita sedanjega odpadkarskegastatusa s posledičnimi zadolžitvami poročanjain nadzora. Nova možnost bo spodbudila slovenskepovzročitelje čistih nevarnih odpadkovk iskanju možnosti njihove direktne izrabe, karbo lahko zmanjšalo sedanje stroške ravnanjain zagotovilo manjšo porabo primarnih surovinin energentov.Določila nove krovne direktive v slovenskipravni prostor še niso prenesena.3 VRSTE IN KOLIČINE NEVARNIHODPADKOV V SLOVENIJI TERRAVNANJE Z NJIMIV tabeli 1 so primerjalno prikazani podatki ovseh odpadkih in nevarnih odpadkih, nastalihin prijavljenih v proizvodnih in storitvenih dejavnostihRS v letu 2008 (brez komunalnih): številopovzročiteljev, število vrst in letna količina,skupaj z indeksi za obdobje 2008/07. Razvidnoje, da kar dobra polovica prijaviteljev povzročatudi nevarne odpadke, ki tudi strukturno predstavljajoskoraj polovico vseh povzročenih vrst.Od kataloških 313 vrst nevarnih odpadkov 4 jihv Sloveniji povzročimo kar 81 %, kar je nenavadnoin priča o silni raznolikosti in razdrobljenostinašega gospodarstva ter predstavlja velikproblem za zbiranje in ravnanje.Število poročevalcevIndeks2008/07Število vrstIndeks2008/07Let. količina (t)Indeks2008/07Vsi 5.588 1,22 548 0,97 5.553.235 1,05odpadkiNev. 3.117 1,12 255 1,01 136.870 1,41odpadkiTabela 1: Osnovna statistika o odpadkih v RS4 Klasifikacijski seznam odpadkov, Uredba o ravnanju z odpadki,Ur. l. RS, št. 34/08.Količinski delež nevarnih odpadkov v vsehodpadkih je majhen, le 1,7 %. Zaradi tega razmišljanjao njihovi večji izrabi niso toliko upravičena,primarni vidik mora biti varno ravnanjez njimi.V tabeli 2 so prikazane količine in indeksi naraščanjakoličin, nastalih nevarnih odpadkovv RS v letih 2002–08. Razvidna je konstantnazmerna rast količin do leta 2008, ko beležimomočan porast zaradi odstranitve stareganevarnega bremena – kislega gudrona izPesniških jam in precejšnjega porasta nastajanjatudi nekaterih drugih odpadkov.Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008Količina (t)65.40867.10083.06484.42890.90896.888136.870Indeks - 1,03 1,09 1,02 1,08 1,07 1,41Tabela 2: Količina nastajanja nevarnih odpadkov v RS po letihGlede na podatke informacijskega sistemaARSO so količine in deleži nastalih nevarnihodpadkov po glavnih skupinah odpadkov vSlika 3: Količine nastalih nevarnih odpadkov v letu 2008 poskupinah odpadkov, skupaj 136.870 ton (v količinah preko 10.000ton letno nastajajo le štiri skupine)letu 2008 prikazani v tabeli 3. Razvidno je,da največji delež povzročijo predelovalci odpadkovin odpadnih vod (tu je vključen tudigudron), sledijo pa kemična, metalurška inkovinska industrija.Glavni predstavniki odpadkov iz posameznihskupin, ki v Sloveniji nastajajo v količininad 500 ton, so prikazani v tabeli 4. Mnogi