Tukaj - Zelena Slovenija

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 15ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav in izpriprave pitne vode in vode za industrijskorabo).Zbiralci odpadkov so poročali, da se je nadaljnjeravnanje z nevarnimi odpadki za 19.614 tonzagotovilo v tujini, in sicer se je vsa ta količinaoddala v EU. Pri tem se jih je največ oddalo vtujino:––iz skupine 07 – odpadki iz organskih kemijskihprocesov: 7.087 ton,––iz skupine 08 – odpadki iz proizvodnje,priprave, dobave in uporabe sredstev zapovršinsko zaščito, lepil, tesnilnih mas intiskarskih barv: 3.592 ton,––iz skupine 13 – oljni odpadki: 2.215 ton,––iz skupine 18 – odpadki iz zdravstva ali veterinarstva:1.710 ton,––Iz skupine 16 – odpadki, ki niso navedenidrugje v seznamu: 1.102 ton.3 ZaključekNe glede na nevarnost ali nenevarnost odpadkovse mora pri zagotavljanju nadaljnjegaravnanja upoštevati že sedaj predpisanohierarhijo ravnanja, ki bo postala vedno boljzavezujoča za vse: za državo Slovenijo in posledičnoza vse nas, povzročitelje odpadkov.Hierarhija ravnanja z odpadki je sledeča:1. Preprečevanje nastajanja odpadkov.2. Priprava odpadkov za njihovo ponovnouporabo.3. Recikliranje odpadkov.4. Drugi postopki predelave.5. Odstranjevanje odpadkov.Do sedaj smo se pri ravnanju z odpadki boljukvarjali z odstranjevanjem in drugimi postopkipredelave ter recikliranja, nekaj več našepozornosti pa bo potrebno nameniti prvimadvema stopnjama v tej hierarhiji: preprečevanjunastajanja odpadkov in pripravi odpadkovza njihovo ponovno uporabo.V letu 2008 je o nastajanju odpadkov iz proizvodnihin storitvenih dejavnosti poročalo3.117 zavezancev, ki so skupaj povzročili 255vrst nevarnih odpadkov. Število poročevalcevse je v primerjavi z letom 2007 povečaloza 22 %, pri čemer je število vrst odpadkovostalo enako, skupna količina nevarnih odpadkovpa se je povečala kar za 41 %.Zdi se, da povzročitelji nevarnih odpadkov izproizvodnih in storitvenih dejavnosti zagotavljajoustrezno nadaljnje ravnanje z nevarnimiodpadki.Še vedno pa obstaja tudi verjetnost, damarsikateri povzročitelj neustrezno uvrščain označuje svoje odpadke, kar je lahkotudi posledica slabe ozaveščenosti in nepoznavanjapredpisov, mestoma pa tudisprenevedanja.Izvajalce javnih služb skupaj z nosilci skupnihnačrtov ravnanja s tistimi odpadki, kjerse uvaja sistem t. i. "podaljšane odgovornosti",čaka še veliko dela z ozaveščanjemgospodinjstev o tem, kaj se sme prepuščatikot mešani komunalni odpadek in česa ne,ter o tem, kje so zbiralnice in zbirni centri terkaj se tja lahko prepušča.Med predavanjem