Tukaj - Zelena Slovenija

12(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiC36 kreozote,C37 izocianate, tiocianate,C38 organske cianide (npr. nitrile ipd.),C39 fenole, spojine fenola,C40 halogenirana topila,C41 organska topila, razen halogeniranih topil,C42 halogenirane organske spojine, razen inertnih polimeriziranihmaterialov in drugih snovi iz te priloge,C43 aromatske spojine, policiklične in heterociklične organskespojine,C44 alifatske amine,C45 aromatske amine,C46 etre,C47 eksplozivne snovi, razen tistih, ki so navedene drugjev tej prilogi,C48 žveplove organske spojine,C49 katero koli snov, sorodno polikloriranemudibenzofuranu,C50 katero koli snov, sorodno polikloriranemudibenzo-p-dioksinu,C51 ogljikovodike in njihov kisik; dušikove in/ali žveplovespojine, ki niso upoštevane drugje v tej prilogi.Priloga 4 določa lastnosti, zaradi katerih se odpadkiuvrščajo med nevarne odpadke. Tabeladoloča lastnosti označene od H1 do H14, opisteh lastnosti in način določanja. Metode, kijih je treba uporabljati, so metode, opisanev prilogi 5 k Direktivi 67/548/EGS v različici,kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije84/449/EGS (Ur. l. RS, 251/84, str. 1), ali s poznejšimidirektivami Komisije, ki so Direktivo67/548/EGS prilagodile tehničnemu napredku.Te metode temeljijo na delu in priporočilu pristojnihmednarodnih organov, zlasti OECD.Uredba tudi določa, kdo sme izvajati analizeodpadkov, in sicer le osebe s pridobljenoakreditacijo akreditacijske službe za izvajanjeanaliz po metodah iz priloge 4 Uredbe.1 Kje vse nastajajo nevarniodpadki?Vira nastanka nevarnih odpadkov sta dva:––pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti,kjer se nevarne odpadke oddaja inje za pravilno uvrstitev odpadka ter njegovopravilno oznako odgovoren sam povzročiteljodpadkov, ter––gospodinjstva, kjer se nevarni odpadkilahko prepuščajo v zbirnih centrih izvajalcevlokalnih javnih služb zbiranja in prevažanjakomunalnih odpadkov (v nadaljevanju IJS);lahko se oddajo v dvakrat letno izvedenihakcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev,za kar so zadolženi prej omenjeniizvajalci. Nekatere vrste odpadkovpovzročitelji iz gospodinjstev lahko prepustijokar distributerju (npr. prenosne baterijein akumulatorje, odpadna električna in elektronskaoprema itd.). Ker gre v teh primerihza prepuščanje, je za pravilno uvrstitevodpadka in pravilno oznako odgovoren prevzemnikodpadkov.Vir nastanka 2004 (t) 2005 (t) 2006 (t) 2007 (t) 2008 (t)Proizvodnain storitvena 108.882 126.848 102.476 103.236 150.915dejavnostGospodinjstva906 895 1.458 2.889 2.924SKUPAJ 109.789 127.744 103.935 106.126 153.839Tabela 1: Količine nevarnih odpadkov po viru nastanka v letih od2004 do 2008Količina nevarnih odpadkov v Sloveniji iz letav leto narašča. Precej velik skok v količininastalih odpadkov je nastal v letu 2005, natotudi v letu 2008. Za obe navedeni leti takšnopovečanje predstavljata dva izredna dogodka,ko se je pri posameznih povzročiteljih poskrbeloza ravnanje z nevarnimi odpadki za večjokoličino le-teh.Količina nevarnih odpadkov, ki se zberejo kotločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov, izleta v leto narašča. To pomeni, da se vednoveč nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ločujein tudi prepušča na ustreznih mestih.Še vedno pa ni podatka, kakšna količina tehodpadkov konča med mešanimi komunalnimiodpadki, ki se jih je v preteklosti skoraj večinaodložila.Med 2.924 tonami nevarnih komunalnih odpadov,ki so jih zbrali IJS v letu 2008, je bilozbranih:––2.538 ton iz gospodinjstev in––386 ton iz storitvenih dejavnosti.Za te odpadke so IJS zagotovili sledeče nadaljnjeravnanje:––72 ton so skladiščili,––249 ton so oddali odstranjevalcem (ne