Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiZbornik(Ne)varno ravnanje z nevarnimiodpadki v SlovenijiIzdajatelj in založnik: Fit media d.o.o.Zanjo: mag. Vanesa ČanjiUrednika: Lucija Gornjak in Jože VolfandPri pripravi zbornika je sodelovala: Irena PilihPokrovitelj: Mestna občina CeljeAvtorji: mag. Katja Buda, Brigita Šarc, dr. ViktorGrilc, mag. Emil Šehič, Franci Lenart, PeterSchwarzbartl, Metka Vrhovšek Širca, MilkaLeskošek, Jure Flerin, Emil Nanut, mag. KarmenKrajnc, Davorin Poherc, dr. Marko Pukl, MatejHribar, Darja Potočnik Benčič, Lidija Savnik,Barbara Tišler, Karel Lipič, Peter Kovač, Drago Mir,Srečo Pavlin, Lidija NevedaOblikovanje in grafična priprava: Boštjan ČadejFotografije: GrupALektura: Tea Finžgar PlavčakTisk: Tiskarna Formatisk d.o.o.Naklada: 200 izvodovCelje, september 2010CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana628.4.04(497.4)(082)(NE)VARNO ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji : zbornik /[avtorji Katja Buda ... [et al.] ; urednika Lucija Gornjak in JožeVolfand ; fotografije GrupA]. - Celje : Fit media, 2010ISBN 978-961-6283-38-01. Buda, Katja 2. Gornjak, Lucija252340480
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 3VsebinaUvodni nagovoridr. Marta Svoljšak Jerman, predsednica programskegasvetaNujen je načrt za sanacijo divjihodlagališč ........................................................... 4Bojan Šrot, župan Mestne občine CeljeO odnosu do okolja največ povedodejanja .................................................................. 5mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medieZeleni razvoj Slovenije.................................... 6STROKOVNE RAZPRAVEmag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostorDOSEGANJE CILJEV NA PODROČJU RAVNANJA ZNEVARNIMI ODPADKI V SLOVENIJI........................ 8Brigita Šarc, ARSOŽIVLJENJSKI CIKEL NEVARNEGA ODPADKA: ODPOVZROČITELJA DO RECIKLAŽE – RAZMERE VSLOVENIJI................................................................10dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitutNEVARNI ODPADKI – SAMO ODPADKI ALISEKUNDARNA SUROVINA?....................................16PRIMERI PRAKSmag. Emil Šehič, ZEOSTRG IN MOŽNOSTI ZA UČINKOVITO RAVNANJEZ ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKOOPREMO TER PROBLEMI RECIKLAŽE................. 23Franci Lenart, KarbonPROBLEMATIKA RAZGRADNJE IZRABLJENIHVOZIL V SLOVENIJI IN NEVARNI ODPADKI............28Peter Schwarzbartl, DinosCenter za predelavo kovinskih odpadkovDINOS – NAKLO...................................................... 33STROKOVNE RAZPRAVEmag. Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalijeUREDBA REACH IN ODPADKI................................ 53Matej Hribar, InterserohPostavitev sistema zbiranja odpadnihzdravil in prve izkušnje................................. 55mag. Bojan Dejak (MOP), mag. Katja Buda (MOP), TatjanaBernik (Inšpektorat RS za okolje in prostor)»Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«................ 59Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj; LidijaSavnik, mag. farm., Lekarniška zbornica SlovenijeZBIRANJE ODPADNIH ZDRAVIL – KAJ KAŽEPRAKSA................................................................... 62PRIMERI PRAKSmag. Barbara Tišler, SlopakRAVNANJE Z NEVARNIMI ODPADKI IZGOSPODINJSTEV, LOČENO ZBIRANJE IN IZVAJALCIJAVNIH SLUŽB RAVNANJA Z ODPADKI...................67Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanjPROIZVODNJA, PREDELAVA, SKLADIŠČENJEIN PREVOZI NEVARNIH ODPADKOV V URBANIHSREDIŠČIH (NIMBY IN NIMET EFEKT)....................76Peter Kovač, Gorenje; Emil Nanut, KemisSANACIJA ODLAGALIŠČA GUDRONA VPESNIŠKEM DVORU................................................81Drago Mir, Saubermacher <strong>Slovenija</strong>VIDIKI SNOVNE IN TERMIČNE OBDELAVENEVARNIH ODPADKOV S PRIMERI DOBREPRAKSE....................................................................87Srečo Pavlin in Lidija Neveda, EkologijaNEVARNI ODPADKI PO OBDELAVI - ŠE NEVARNIZA OKOLJE?............................................................ 89Metka Vrhovšek Širca in Milka Leskošek, SimbioIZKUŠNJE IN PROBLEMATIKA PRI RAVNANJUZ NEVARNIMI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV VOKVIRU RCERO CELJE...........................................41Jure Flerin in Emil Nanut, KemisMOŽNOSTI ZA UČINKOVITEJŠE RAVNANJE ZNEVARNIMI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV......... 46
4(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiUVODNI NAGOVORINujen je načrt za sanacijodivjih odlagališčVarno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijije del celovitega upravljanja z odpadki, zakaterega si prizadevajo gospodarstvo, zakonodajalciin civilne iniciative. Programski svetje izbiri tem namenil skrben premislek z željooblikovanja uporabnih zaključkov za nadaljnjeaktivnosti, ki bi zagotavljale varno ravnanje znevarnimi odpadki na gospodaren način.V kolikor bo gospodarstvo ponovno zmoglozagnati kolesje konjunkture, pristojni predvidevajo,da bo prebivalstvo globalno do leta2030 še naraščalo, koncentriralo pa se bo vinfrastrukturno razvitejših urbanih središčih.Posledično se bo ustvarjala večja količinavseh vrst odpadkov, tudi nevarnih. V trenutnisituaciji, ko moramo biti nemalokrat stroškovnoučinkoviti pod razumno mejo, kjer se končainženirska etika, se moramo še posebej truditi,da z odločno držo ne podpiramo takšnegapristopa, ki povečuje okoljska tveganja inverjetnost ekoloških nesreč, ki imajo številnedolgoročne posledice za okolje in človeka. Zasanacijo na koncu dneva plačamo bistvenooziroma neprimerljivo več, kot bi plačali zapravočasne preventivne ukrepe.Upravljanje nevarnih odpadkov (kakor tudivseh ostalih) mora preiti iz aktivnega pristopa,kjer čistimo/odstranjujemo/uničujemo, k proaktivnemuoziroma preventivnemu pristopu,kjer preprečujemo nastajanje nevarnih odpadkovpri izvoru.Najbolj pereča področja, na katerih bi moraliaktivno začeti delati, so:––izdelava načrta, tehničnega in finančnega,za sanacijo popisanih divjih odlagališč, nakaterih se nahajajo predvsem nevarni odpadki,pri čemer bi bilo dobro oblikovatisklad za zbiranje finančnih sredstev in vključitilokalne skupnosti ter MOP;––optimiranje delovanja shem v operativnemsmislu, predvsem pa strateška opredelitevglede optimalnega števila shem za posameznevrste odpadkov;––večje število okoljskih inšpektorjev – tokaže nujna potreba prakse, ker na področjudružbene ozaveščenosti in motiviranosti zageneriranje manjše količine odpadkov in ločenozbiranje še nismo storili preboja.Ena izmed naših nalog mora biti tudi neprestanoosveščanje širše družbe o nevarnih odpadkihin možnih rešitvah, zato nas mora v bodočevoditi inovativna ambicija premika družbe"onkraj odpadkov" ali angleško "beyond thewaste", še posebej nevarnih.Dr. Marta Svoljšak Jerman,predsednica programskega sveta
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 5O odnosu do okolja največpovedo dejanjaOdgovorno ravnanje z okoljem in njegovo varovanjepostaja v zadnjih letih zelo pomembnatema, o kateri beremo in slišimo skoraj navsakem koraku. Tudi v Celju zadnja desetletjadajemo okolju prioriteto. O našem odnosu dookolja zagotovo največ povedo naša dejanja:Centralna čistilna naprava Celje, Regionalnicenter za ravnanje z odpadki Celje, projektCelostnega urejanja odvajanja in čiščenjakomunalnih odpadnih voda in varovanjavodnih virov na povodju Savinje, sanacijaŠmartinskega jezera, strateško ravnanje zmestnimi gozdovi, ozaveščanje javnosti, zlastiotrok in mladine v okviru kluba Ekorg, in še bilahko našteval.Tudi okoljski simpozij, ki je potekal letos žesedmo leto, vsako leto znova odpira in opozarjana aktualne teme in probleme, s katerimi sene srečuje samo Celje, ampak vsa <strong>Slovenija</strong>.Med prednostnimi okoljskimi področji morabiti zagotovo tudi ravnanje z nevarnimi odpadki,saj so ti odpadki zaradi svojih lastnostiza okolje še posebej škodljivi. Da bomo lahkozajeli čim več nevarnih odpadkov, pa je potrebnopoleg strateškega načrtovanja in dobroorganiziranega sistema zbiranja in nadaljnjegaravnanja z odpadki posebno pozornost namenitiozaveščanju in informiranju celotne družbein posameznikov.Izzivov je pred nami še veliko – odgovorna politikana nacionalni in lokalni ravni mora skupajs stroko in prakso poiskati najbolj ustrezne rešitve.Vsi skupaj pa moramo skrbeti, da bo našodnos do okolja čim bolj odgovoren.Bojan Šrot,župan Mestne občine Celje
10(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiŽivljenjski cikel nevarnegaodpadka: od povzročiteljado reciklaže – razmere vSlovenijiBrigita Šarc,ARSOV Sloveniji je v letu 2008 nastalo 7.034.000 tonodpadkov, od tega je bilo 153.839 ton nevarnihodpadkov. Vir nastajanja odpadkov delimo nanastajanje odpadkov v proizvodnih in storitvenihdejavnostih ter na nastajanje odpadkov vgospodinjstvih.Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.38/08, v nadaljevanju Uredba) določa, da je nevarenodpadek tisti odpadek, ki se uvršča v skupinoali med splošne vrste odpadov iz priloge 2in vsebuje sestavine iz priloge 3 z lastnostmi izpriloge 4. Vse te priloge so sestavni del Uredbe.Na navedeno definicijo nevarnega odpadkaskladno z Uredbo se velikokrat pozablja, ševečkrat pa se pozablja, da Uredba uvaja načeloprevidnosti glede pravilnega uvrščanja nastalihodpadkov. Najprej velja opozoriti, da je za pravilnouvrstitev odpadka v skupino ali podskupinoodpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkovin za izbiro oznake odpadka v prvi vrstiodgovoren povzročitelj odpadkov, v primeru spredpisom omogočenega prepuščanja odpadkovpa je za pravilno izbiro oznake odpadka odgovorenprevzemnik odpadkov.Ne glede na to, kdo je odgovoren za pravilnoizbiro oznake odpadka, je potrebno vedeti, da jetreba odpadek uvrstiti med nevarne, če je gledena njegove značilnosti možna uvrstitev mednevarne ali nenevarne odpadke, razen če je izpodatkov o sestavi odpadkov ali iz analize odpadkovs preskusnimi metodami razvidno, da taodpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4.Npr.: povzročitelj odpadka, investitor gradnjeobjekta, ima odpadek – izkopani material. Taodpadek se lahko uvrsti kot:––17 05 05* – izkopani material, ki vsebuje nevarnesnovi,––17 05 06 – izkopani material, ki ni navedenpod 17 05 05.Če investitor z analizo odpadka s preskusnimimetodami ali iz podatkov o sestavi odpadkane more z gotovostjo dokazati, da v izkopanemmaterialu ni nobene od lastnosti iz priloge4, se mora odpadek označiti s 17 05 05*.Na ta način je vsako nadaljnje ravnanje lahkotežavnejše – manj je registriranih zbiralcev intudi težje je zagotoviti predelavo. Vsekakor paje v takem primeru bistveno bolj previdno ravnanjetako v odnosu do oseb, ki pridejo v stik stakim odpadkom, kot tudi v odnosu do okolja.Tudi kadar so težave in se ne more najti praveoznake odpadke ter ostane edina oznaka zauvrstitev med odpadke s šestmestno številčnooznako, ki se zaključi z 99, se tak odpadeklahko tako uvrsti samo, če je iz podatkov o sestaviodpadkov ali iz analize odpadkov s preskusnimimetodami razvidno, da ta odpadeknima nobene od lastnosti iz priloge 4.Če je nevaren odpadek tisti odpadek, ki seuvršča v skupino ali med splošne vrste odpadkoviz priloge 2 in vsebuje sestavine iz priloge3 z lastnostmi iz priloge 4, je dobro vedeti,katere skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkovso uvrščene v klasifikacijski seznamodpadkov glede na njihovo naravo ali dejavnost,pri kateri nastajajo, kot jih določa priloga2. Ti odpadki so lahko v tekočem, muljastemali trdnem stanju in imajo lahko:
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 11––najmanj eno od lastnosti iz priloge 4 invsebujejo:1.anatomske snovi; bolnišnične in druge klinične odpadke;2.farmacevtska sredstva, zdravila in veterinarske spojine;3.sredstva za zaščito lesa;4.biocide in fitofarmacevtske snovi;5.ostanke spojin, ki se uporabljajo kot topila;6.halogenirane organske spojine, ki se ne uporabljajo kottopila, razen inertnih polemiriziranih materialov;7.soli za kaljenje, ki vsebujejo cianide;8.mineralna olja in zaoljene snovi (npr. rezalne gošče ipd.);9.mešanice olja z vodo, ogljikovodikov z vodo, emulzije;10.snovi, ki vsebujejo PCB in/ali PCT (npr. dielektriki ipd.);11.katranaste materiale, nastale pri rafiniranju, pri destilacijiin pri kakršnih koli pirolitičnih postopkih (npr. kotlovskeusedline ipd.);12.črnila, barvila, pigmente, barve, lake, loščila;13.smole, lateks, mehčalce, lepila/adhezive;14.kemijske spojine iz raziskav in razvoja ali poučevanja,ki še niso opredeljene in/ali so nove in katerih učinki načloveka in/ali okolje niso znani (npr. laboratorijski odpadkiipd.);15.pirotehnične in druge eksplozivne materiale;16.fotografske kemikalije in razvijalce;17.katere koli materiale, onesnažene s katero koli snovjo,sorodno polikloriranemu dibenzofuranu;18.katere koli materiale, onesnažene s katero koli snovjo,sorodno polikloriranemu dibenzo-p-dioksinu.ali––katero koli snov iz priloge 3 in najmanj enood lastnosti iz priloge 4:19.živalska ali rastlinska mila, maščobe, voske;20.nehalogenirane organske spojine, ki se ne uporabljajokot topila;21.anorganske spojine brez kovin ali kovinskih spojin;22.pepel in/ali ugaske;23.zemljino, pesek, ilovico, vključno z zemeljskimi izkopi;24.soli za kaljenje, ki ne vsebujejo cianidov;25.kovinski prah, prašek;26.izrabljene katalitične materiale;27.tekočine ali gošče, ki vsebujejo kovine ali kovinskespojine;28.ostanke iz postopkov nadzorovanja onesnaževanja (npr.prah iz vrečastih filtrov ipd.), razen (29), (30) in (33);29.gošče pralnikov;30.blato čistilnih naprav;31.ostanke dekarbonizacije;32.ostanke ionskih izmenjevalcev;33.blato komunalnih čistilnih naprav, neobdelano ali neprimernoza rabo v kmetijstvu;34.ostanke čiščenja rezervoarjev in/ali opreme;35.onesnaženo opremo;36.onesnažene zabojnike (npr. embalažo, posode za plinipd.), ki so vsebovali eno ali več sestavin, navedenih v prilogi3 k tej uredbi;37.baterije in druge električne celice;38.rastlinska olja;39.materiale, nastale pri ločenem zbiranju odpadkov vgospodinjstvih, ki imajo katero koli lastnost iz priloge 4 ktej uredbi;40.katere koli druge odpadke, ki vsebujejo katero koli odsestavin, navedene v prilogi 3 k tej uredbi in imajo katerokoli lastnost iz priloge 4 k tej uredbi.Odpadki od 19 do 40 imajo lahko sledeče sestavine,zaradi katerih se uvrščajo med nevarneodpadke, kadar imajo lastnosti iz priloge 4:C1 berilij, berilijeve spojine,C2 vanadijeve spojine,C3 kromove (VI) spojine,C4 kobaltove spojine,C5 nikljeve spojine,C6 bakrove spojine,C7 cinkove spojine,C8 arzen, arzenove spojine,C9 selen, selenove spojine,C10 spojine srebra,C11 kadmij, kadmijeve spojine,C12 kositrove spojine,C13 antimon, antimonove spojine,C14 telur, telurjeve spojine,C15 barijeve spojine, razen barijevega sulfata,C16 živo srebro, spojine živega srebra,C17 talij, talijeve spojine,C18 svinec, svinčeve spojine,C19 anorganski sulfidi,C20 anorganske fluorove spojine, razen kalcijevega fluorida,C21 anorganske cianide,C22 naslednje alkalijske in zemljoalkalijske kovine: litij,natrij, kalij, kalcij in magnezij v nevezani obliki,C23 kisle raztopine ali kisline v trdni obliki,C24 bazične raztopine ali baze v trdni obliki,C25 azbest (prah in vlakna),C26 fosfor: fosforjeve spojine, razen mineralnih fosfatov,C27 kovinski karbonile,C28 perokside,C29 klorate,C30 perklorate,C31 azide,C32 PCB in/ali PCT,C33 farmacevtska sredstva ali veterinarske spojine,C34 biocide in fitofarmacevtske snovi (npr. pesticide ipd.),C35 infektivne snovi,
12(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiC36 kreozote,C37 izocianate, tiocianate,C38 organske cianide (npr. nitrile ipd.),C39 fenole, spojine fenola,C40 halogenirana topila,C41 organska topila, razen halogeniranih topil,C42 halogenirane organske spojine, razen inertnih polimeriziranihmaterialov in drugih snovi iz te priloge,C43 aromatske spojine, policiklične in heterociklične organskespojine,C44 alifatske amine,C45 aromatske amine,C46 etre,C47 eksplozivne snovi, razen tistih, ki so navedene drugjev tej prilogi,C48 žveplove organske spojine,C49 katero koli snov, sorodno polikloriranemudibenzofuranu,C50 katero koli snov, sorodno polikloriranemudibenzo-p-dioksinu,C51 ogljikovodike in njihov kisik; dušikove in/ali žveplovespojine, ki niso upoštevane drugje v tej prilogi.Priloga 4 določa lastnosti, zaradi katerih se odpadkiuvrščajo med nevarne odpadke. Tabeladoloča lastnosti označene od H1 do H14, opisteh lastnosti in način določanja. Metode, kijih je treba uporabljati, so metode, opisanev prilogi 5 k Direktivi 67/548/EGS v različici,kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije84/449/EGS (Ur. l. RS, 251/84, str. 1), ali s poznejšimidirektivami Komisije, ki so Direktivo67/548/EGS prilagodile tehničnemu napredku.Te metode temeljijo na delu in priporočilu pristojnihmednarodnih organov, zlasti OECD.Uredba tudi določa, kdo sme izvajati analizeodpadkov, in sicer le osebe s pridobljenoakreditacijo akreditacijske službe za izvajanjeanaliz po metodah iz priloge 4 Uredbe.1 Kje vse nastajajo nevarniodpadki?Vira nastanka nevarnih odpadkov sta dva:––pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti,kjer se nevarne odpadke oddaja inje za pravilno uvrstitev odpadka ter njegovopravilno oznako odgovoren sam povzročiteljodpadkov, ter––gospodinjstva, kjer se nevarni odpadkilahko prepuščajo v zbirnih centrih izvajalcevlokalnih javnih služb zbiranja in prevažanjakomunalnih odpadkov (v nadaljevanju IJS);lahko se oddajo v dvakrat letno izvedenihakcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev,za kar so zadolženi prej omenjeniizvajalci. Nekatere vrste odpadkovpovzročitelji iz gospodinjstev lahko prepustijokar distributerju (npr. prenosne baterijein akumulatorje, odpadna električna in elektronskaoprema itd.). Ker gre v teh primerihza prepuščanje, je za pravilno uvrstitevodpadka in pravilno oznako odgovoren prevzemnikodpadkov.Vir nastanka 2004 (t) 2005 (t) 2006 (t) 2007 (t) 2008 (t)Proizvodnain storitvena 108.882 126.848 102.476 103.236 150.915dejavnostGospodinjstva906 895 1.458 2.889 2.924SKUPAJ 109.789 127.744 103.935 106.126 153.839Tabela 1: Količine nevarnih odpadkov po viru nastanka v letih od2004 do 2008Količina nevarnih odpadkov v Sloveniji iz letav leto narašča. Precej velik skok v količininastalih odpadkov je nastal v letu 2005, natotudi v letu 2008. Za obe navedeni leti takšnopovečanje predstavljata dva izredna dogodka,ko se je pri posameznih povzročiteljih poskrbeloza ravnanje z nevarnimi odpadki za večjokoličino le-teh.Količina nevarnih odpadkov, ki se zberejo kotločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov, izleta v leto narašča. To pomeni, da se vednoveč nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ločujein tudi prepušča na ustreznih mestih.Še vedno pa ni podatka, kakšna količina tehodpadkov konča med mešanimi komunalnimiodpadki, ki se jih je v preteklosti skoraj večinaodložila.Med 2.924 tonami nevarnih komunalnih odpadov,ki so jih zbrali IJS v letu 2008, je bilozbranih:––2.538 ton iz gospodinjstev in––386 ton iz storitvenih dejavnosti.Za te odpadke so IJS zagotovili sledeče nadaljnjeravnanje:––72 ton so skladiščili,––249 ton so oddali odstranjevalcem (ne
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 13upravljavcem odlagališč),––617 ton so oddali predelovalcem,––1.676 ton so oddali drugim zbiralcem,––297 ton DROE,––11 ton so izvozili v tujino.Sestava nastalih nevarnih odpadov iz gospodinjstevje bila sledeča:––15 01 10* – embalaža, ki vsebuje ostankenevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimisnovmi: 206 ton,––15 01 11* – kovinska embalaža, ki vsebujenevaren trden oklop, vključno s praznimitlačnimi posodami: 5,5 ton,––20 01 13* – topila: 16 ton,––20 01 14* – kisline: 6,8 ton,––20 01 15* – alkalije: 1,7 ton,––20 01 17* – fotokemikalije: 1 tona,––20 01 19* – pesticidi: 39 ton,––20 01 21* – fluorescentne cevi in drugi odpadki,ki vsebujejo Hg: 16,5 ton,––20 01 23* – zavržena oprema, ki vsebujeklorofluoroogljike: 1.028 ton,––20 01 26* – olja in maščobe, ki niso navedenipod 20 01 25: 77 ton,––20 01 27* – barve, tiskarske barve, lepila insmole, ki vsebujejo nevarne snovi: 236,5ton,––20 01 29* – čistila (detergenti), ki vsebujejonevarne snovi: 14 ton,––20 01 31* – citotoksična in citostatična zdravila:6 ton,––20 01 33* – baterije in akumulatorji, ki sonavedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 0603, ter nesortirane baterije in akumulatorji,ki vsebujejo te baterije in akumulatorje: 120ton,––20 01 35* – zavržena električna in elektronskaoprema, ki vsebuje nevarne snovi in ninavedena pod 20 01 21 in 20 01 237: 927ton,––20 01 37* – les, ki vsebuje nevarne snovi:221 ton.Na področju nastajanja nevarnih odpadkov izproizvodnih in storitvenih dejavnosti je v letu2008 nastalo največ sledečih vrst odpadkov:––19 – nevarni odpadki iz naprav za obdelavoodpadkov itd. (cca. 27 %; tu je vključengudron),––07 – nevarni odpadki iz organskih kemijskihprocesov (cca. 15 %),––10 – anorganski odpadki iz termičnih procesov(cca. 14 %),––13 – odpadna mineralna olja (cca. 10 %),––18 – odpadki iz zdravstva in––16 – odpadki, ki niso navedeni drugje (6–7%) itd.Teh šest skupin odpadkov je prispevalo 80% vseh količin nastalih nevarnih odpadkov iztega vira nastanka.Največjo količino predstavljajo odpadki iz skupine19 – nevarni odpadki iz naprav za obdelavoodpadkov, ki jih je bilo preko 37.000 ton(od leta 2007 je porast v absolutni količini za6,7-krat, kar gre na račun kislega gudrona).2 Kakšno nadaljnje ravnanje jebilo zagotovljeno z nevarnimiodpadki v letu 2008?Povzročitelji nevarnih odpadkov morajo zanastale nevarne odpadke zagotoviti obdelavo,tako da jih:––oddajo ali prepustijo zbiralcu,––sami obdelajo, v kolikor imajo za tako obdelavoizdano okoljevarstveno dovoljenje,––oddajo predelovalcu ali odstranjevalcuodpadkov.Navedeni načini zagotavljanja nadaljnjega ravnanjaz nevarnimi odpadki so mogoči, v kolikorposeben predpis, ki ureja ravnanje s posameznovrsto odpadkov, ne določa nadaljnjegaravnanja drugače. Taki predpisi so npr. uredba,ki ureja ravnanje z odpadno električno inelektronsko opremo; uredba, ki ureja ravnanjez odpadnimi baterijami in akumulatorji; uredba,ki ureja odstranjevanje odpadnih olj ipd.Povzročitelj odpadka lahko obdelavo nevarnihodpadkov zagotovi tudi tako, da sam alipreko posrednika za nadaljnje ravnanje z nevarnimiodpadki poskrbi preko meja RS, pričemer mora upoštevati določila Uredbe ES1013/2006 o pošiljkah odpadkov.V letu 2008 se je za nastale nevarne odpadkezagotovilo sledeče nadaljnje ravnanje:2.1 OdlaganjeKoličina odloženih nevarnih odpadkov seiz leta v leto zmanjšuje. V letu 2008 se jih je
14(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiodložilo 45.837 ton, od tega največ:––17 – gradbeni odpadki in odpadki iz rušenjaobjektov: 39.382 ton, od tega predstavljajoizolirni materiali in gradbeni materiali, ki vsebujejoazbest, kar 29.201 ton,––10 – odpadki iz termičnih procesov: 6.345ton,––05 – odpadki iz rafinerij nafte, čiščenja zemeljskegaplina in pirolize premoga: 100ton.2.2 ObdelavaV letu 2008 je bilo obdelanih 87.245 ton nevarnihodpadkov, od tega je bilo pridobljenih:––iz Slovenije 62.429 ton,––iz tujine 21.890 ton,––iz skladiščenja 2.926 ton.Od 87.245 ton obdelanih nevarnih odpadkovje bilo:––59.748 ton predelanih;––20.548 ton odstranjenih (brez odlaganja) in––2.521 ton danih na skladiščenje.V 59.748 tonah predelanih nevarnih odpadkovje bilo predelanih največ sledečih skupinodpadkov:––16 – odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu:33.979 ton (od tega je bilo predelanihnajveč svinčenih baterij – 29.191 ton),––19 – odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki,iz čistilnih naprav in iz priprave pitne vodein vode za industrijsko rabo: 14.287 ton, ki vceloti prestavljajo trdni odpadki iz sanacijetal, vsebujoči nevarne snovi,––13 – oljni odpadki: 4.605 ton,––18 – odpadki iz zdravstva ali veterinarstva:3.861 ton.Glede na vrste postopkov predelave se je nevarneodpadke največ predelovalo po sledečihpostopkih:––R1: 8.874 ton, od tega največ skupine 13– oljni odpadki in skupine 18 – odpadki izzdravstva ali veterinarstva,––R2: 296 ton, od tega največ skupine 14 – odpadnaorganska topila, hladilna sredstva inpotisni plin in skupine 07 – NO iz organskihkemijskih procesov,––R3: 527 ton, od tega največ skupine 13 –oljni odpadki in skupine 16 – oljni filtri,––R4: 30.455 ton, od tega največ skupine 16,in sicer svinčenih akumulatorjev 29.096 tonter kovinski mulji iz brušenja,––R9: 1 tona iz skupine 13 – oljni odpadki,––R12: 532 ton, od tega največ skupine 16 inskupine 20 – komunalni odpadki,––R13: 4.346 ton, od tega največ skupine 16 inskupine 20 – komunalni odpadki.Od 20.548 ton odstranjenih nevarnihodpadkov (brez odlaganja) je biloodstranjenih največ naslednjih skupin:––12 – odpadki iz postopkov oblikovanja infizikalne in mehanske površinske obdelave:6.871 ton,––13 – oljni odpadki: 5.300 ton,––17 – gradbeni odpadki in odpadki iz rušenjaobjektov: 2.076 ton,––07 – odpadki iz organskih kemijskih procesov:1.685 ton,––08 – odpadki iz proizvodnje, priprave, dobavein uporabe sredstev za površinsko zaščito,lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv:1.040 ton.Glede na vrste postopkov odstranjevanja seje nevarne odpadke največ odstranjevalo posledečih postopkih:––D1: 1.966 ton (gradbenih odpadkov, ki vsebujejoazbest),––D5: 73 ton (gradbenih odpadkov, ki vsebujejoazbest),––D8: 4.214 ton (odpadkov iz skupine 13 – oljniodpadki in skupine 12 – odpadki iz postopkovoblikovanja ter fizikalne in mehanskepovršinske obdelave),––D9: 12.059 ton (odpadkov skupine 12 – odpadkiiz postopkov oblikovanja ter fizikalnein mehanske površinske obdelave in iz skupine13 – oljni odpadki, pa tudi iz skupin 11,07 in 08),––D10: 2.092 ton (odpadkov iz skupine 07 –odpadki iz organskih kemijskih procesovin iz skupine 08 – odpadki iz proizvodnje,priprave, dobave in uporabe sredstev zapovršinsko zaščito, lepil, tesnilnih mas intiskarskih barv),––D13: 145 ton (odpadkov iz skupine 07 – odpadkiiz organskih kemijskih procesov in izskupine 08 – odpadki iz proizvodnje, priprave,dobave in uporabe sredstev za površinskozaščito, lepil, tesnilnih mas in tiskarskihbarv in skupine 19 – odpadki iz naprav za
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 15ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav in izpriprave pitne vode in vode za industrijskorabo).Zbiralci odpadkov so poročali, da se je nadaljnjeravnanje z nevarnimi odpadki za 19.614 tonzagotovilo v tujini, in sicer se je vsa ta količinaoddala v EU. Pri tem se jih je največ oddalo vtujino:––iz skupine 07 – odpadki iz organskih kemijskihprocesov: 7.087 ton,––iz skupine 08 – odpadki iz proizvodnje,priprave, dobave in uporabe sredstev zapovršinsko zaščito, lepil, tesnilnih mas intiskarskih barv: 3.592 ton,––iz skupine 13 – oljni odpadki: 2.215 ton,––iz skupine 18 – odpadki iz zdravstva ali veterinarstva:1.710 ton,––Iz skupine 16 – odpadki, ki niso navedenidrugje v seznamu: 1.102 ton.3 ZaključekNe glede na nevarnost ali nenevarnost odpadkovse mora pri zagotavljanju nadaljnjegaravnanja upoštevati že sedaj predpisanohierarhijo ravnanja, ki bo postala vedno boljzavezujoča za vse: za državo Slovenijo in posledičnoza vse nas, povzročitelje odpadkov.Hierarhija ravnanja z odpadki je sledeča:1. Preprečevanje nastajanja odpadkov.2. Priprava odpadkov za njihovo ponovnouporabo.3. Recikliranje odpadkov.4. Drugi postopki predelave.5. Odstranjevanje odpadkov.Do sedaj smo se pri ravnanju z odpadki boljukvarjali z odstranjevanjem in drugimi postopkipredelave ter recikliranja, nekaj več našepozornosti pa bo potrebno nameniti prvimadvema stopnjama v tej hierarhiji: preprečevanjunastajanja odpadkov in pripravi odpadkovza njihovo ponovno uporabo.V letu 2008 je o nastajanju odpadkov iz proizvodnihin storitvenih dejavnosti poročalo3.117 zavezancev, ki so skupaj povzročili 255vrst nevarnih odpadkov. Število poročevalcevse je v primerjavi z letom 2007 povečaloza 22 %, pri čemer je število vrst odpadkovostalo enako, skupna količina nevarnih odpadkovpa se je povečala kar za 41 %.Zdi se, da povzročitelji nevarnih odpadkov izproizvodnih in storitvenih dejavnosti zagotavljajoustrezno nadaljnje ravnanje z nevarnimiodpadki.Še vedno pa obstaja tudi verjetnost, damarsikateri povzročitelj neustrezno uvrščain označuje svoje odpadke, kar je lahkotudi posledica slabe ozaveščenosti in nepoznavanjapredpisov, mestoma pa tudisprenevedanja.Izvajalce javnih služb skupaj z nosilci skupnihnačrtov ravnanja s tistimi odpadki, kjerse uvaja sistem t. i. "podaljšane odgovornosti",čaka še veliko dela z ozaveščanjemgospodinjstev o tem, kaj se sme prepuščatikot mešani komunalni odpadek in česa ne,ter o tem, kje so zbiralnice in zbirni centri terkaj se tja lahko prepušča.Med predavanjem
16(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiNevarni odpadki - samoodpadki ali sekundarnasurovina?Viktor Grilc,Kemijski inštitut, Ljubljana1 KAJ JE ODPADEK IN KATERI JENEVAREN?Odpadek je vsaka snov, ki nehote nastaja vproizvodnih in storitvenih procesih in jo moramozavreči 1 . Torej: kar ni tržni produkt, jeodpadek. Odpadki se smejo odstranjevati lena predpisan način, kar je povezano s stroški.Strošek je odvisen od količine in nevarnostiodpadka. Stroški odstranitve nevarnih odpadkovpo enoti mase so nekajkrat, tudi desetkratvišji od nenevarnih.Kateri odpadek je nevaren? Tisti, ki ima dovoljizraženo eno od nevarnih lastnosti H1-H14 2 .Status nevarnega odpadka ne prejudiciranjegovega ravnanja (predelave, reciklaže, odstranjevanja...), narekuje le obseg varnostnihukrepov pri tem. Nevarnosti so mnogovrstne,zato so tudi načini njihove nevtralizaciještevilni.2 PREDNOSTNI NAČINI RAVNANJA ZNEVARNIMI ODPADKIEvropska krovna direktiva 3 o odpadkih v kontekstuuvajanja trajnostnega ravnanja z odpadkipredpisuje prednostne načine ravnanjaz njimi, ne glede na njihov nevarnostni status,t. i. (razširjeno) hierarhijo ravnanja. Prednostnasta pristopa preprečevanja, da odpadki v proizvodnempostopku ne nastanejo, oziromaponovna uporaba odpadnih proizvodov. Natosledijo postopki snovne izrabe (materialne1 Pravno je termin odpadka definiran v Zakonu o varstvu okolja,Ur. l. RS, št. 39/06.2 Vrste nevarnosti po prilogi 4 Uredbe o ravnanju z odpadki, Ur.l. RS, št. 34/08.3 Waste Framework Directive, 2008/98/EC.reciklaže) odpadkov oziroma izraba vsaj njihovetoplotne vsebnosti; oba načina je pravilomamožno izvesti šele po ustrezni pripravi odpadka.Šele končna stopnja dopustnega ravnanjaje odlaganje odpadka na odlagališče (slika 1).PREPREČEVANJEPONOVNA UPORABA / REUSERECIKLAŽA,KOMPOSTIRANJEENERGIJA IZODPADKOVODLAGANJESlika 1: Razširjena hierarhija ravnanja z odpadki2.1 PreprečevanjeBREZODPADKOVODPADKIPo definiciji OECD preprečevanje odpadkovvključuje vsaj enega od naslednjih ukrepov(slika 2):––preprečevanje/zmanjševanje nastajanja odpadkov(nivo 1),––izboljšanje ponovne uporabnosti ali reciklabilnostiodpadka (nivo 2),––izboljšanje kakovosti odpadka oziromazmanjšanje njegove nevarnosti (nivo 3).V primeru nevarnih odpadkov je primarnopomembno zmanjševanje celotnega nevarnostnegapotenciala, ki je zmnožek količineodpadka in njegove nevarnosti. Zato je pri nevarnihodpadkihmanevrski prostor za zmanjševanje večji kotpri nenevarnih: lahko vplivamo na zmanjševanjekoličin nastajanja in na stopnjo nevarnostiodpadka, in sicer z optimizacijo procesa, recikliranjem,toplotno obdelavo, stabilizacijo ipd.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 17Slika 2: Načelne možnosti za preprečevanje oziroma zmanjševanjenevarnih odpadkovNivo 1: Preprečevanje/zmanjševanje nastajanjanevarnih odpadkovPreprečevanje oziroma vsaj zmanjšanje lahkodosežemo edino na mestu nastanka. Tolahko dosežemo s spremembo proizvoda alis spremembo proizvodnega postopka za istiproizvod.––Sprememba produkta (npr. nova generacija)zahteva dolg in drag razvoj ter postavitevpovsem nove tehnološke linije. Npr. praškasteali vodne barve namesto tekočih– topilnih, litijeve polnilne baterije namestonikelj-kadmijevih, električni avto namestobencinskega ipd.––Spremembo procesa (za isti proizvod oziromaproizvod iste generacije) lahko dosežemoz organizacijskimi ukrepi ali s tehnološkimispremembami. Organizacijske sonpr. dobro gospodarjenje (preprečevanjeizgub surovin in nastajanja nekakovostnih– "škart" izdelkov), ločeno zbiranje reciklabilnihsurovin in polizdelkov ter njihova internareciklaža, zamenjava nevarnih surovinz manj nevarnimi ali nenevarnimi (kloriranatopila z nekloriranimi), uvedba čistejše tehnologije(npr. avtomatizacija, računalniškovodenje, izboljšanje kritične faze procesa,npr. suhi postopek namesto mokrega, nizkotemperaturninamesto visokotemperaturnega,anaerobni namesto aerobnega ...).Organizacijske spremembe so poceni in hitre,a imajo omejen doseg, tehnološke so drage inzahtevajo čas, so pa lahko učinkovitejše.Nivo 2: Ponovna uporabaTa vključuje ponovno uporabo in reciklažo.Ponovna uporaba je lahko obnovljen izdelekali njegov pomemben sklop ali embalažnaenota. To v primeru odpadkov skorajda nepride v poštev. Pomembnejše je recikliranjesnovne vsebnosti odpadka (celotne ali delne– le določenih sestavin). Za potrebe zunanjereciklaže je praviloma potrebno odpadek pripravitiv reciklabilno obliko, saj v izvorni oblikipogosto ni primeren. V kolikor snovna recilažani mogoča (preveč degradiran ali onesnaženodpadek), ki pa je gorljiv, lahko izkoristimonjegovo toplotno vsebnost. Sežig odpadkaprištevamo med reciklažne postopke le, čerazpolagamo z napravo, ki koristno izkoristivsaj 60 % toplotne vsebnosti odpadka.Nivo 3: Obdelava odpadka v manj nevarnooblikoSem sodijo vsi postopki obdelave odpadka, kiga naredijo manj nevarnega ali disperzivnega(razstrupljanje, stabilizacija, solidifikacija ...).Včasih je dovolj že sprememba statusa iz nevarnegav stabilnega nevarnega, ki se ga lahkopotem odlaga na odlagališče za nenevarneodpadke.Šele po izkoristku vseh zgoraj naštetih možnostije dovoljeno odlaganje odpadkov v zato namenjene objekte (na odlagališča). Vsenavedene stopnje ravnanja z odpadki morajopotekati brez ogrožanja javne varnosti, zdravjaljudi in čistosti okolja. Upoštevanje previdnostneganačela je še posebno pomembno, koimamo opravka z nevarnimi odpadki.2.2 Stranski proizvodiV novi krovni direktivi o odpadkih je tudi prvičuveden pojem stranski produkt, veljaven zaodpadke, ki se jih da smotrno, brez predhodnepriprave ali predelave, uporabiti namestonaravnih surovin. Pogoj za pridobitev statusastranskega produkta je:––da imajo zagotovljeno nadaljnjo uporabobrez predhodne posebne obdelave,––da so proizvedeni kot integralni del rednegaproizvodnega postopka,––da je njegova uporaba zakonita, tj. da izpolnjujevse produktne, zdravstvene in okoljskezahteve za specifično uporabo.Uvedba statusa stranskega proizvoda je sicerprvenstveno namenjena konvencionalnim materialom,ki se masovno plasirajo na tržišče
18(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijisekundarnih surovin in direktno reciklirajo vnjihove matične proizvodne procese (kovine,steklo, plastika, papir). Vendar je uporabentudi za posamezne vrste nevarnih odpadkov,ki nastajajo v čisti obliki (npr. kisline, lugi, soli,materiali) in jih je možno direktno uporabitikot alternativno surovino v drugem proizvodnemali pomožnem procesu (npr. alternativnanevtralizacijska sredstva za odpadne vode inpline). S tem se oba, povzročitelj in prevzemnik,razbremenita sedanjega odpadkarskegastatusa s posledičnimi zadolžitvami poročanjain nadzora. Nova možnost bo spodbudila slovenskepovzročitelje čistih nevarnih odpadkovk iskanju možnosti njihove direktne izrabe, karbo lahko zmanjšalo sedanje stroške ravnanjain zagotovilo manjšo porabo primarnih surovinin energentov.Določila nove krovne direktive v slovenskipravni prostor še niso prenesena.3 VRSTE IN KOLIČINE NEVARNIHODPADKOV V SLOVENIJI TERRAVNANJE Z NJIMIV tabeli 1 so primerjalno prikazani podatki ovseh odpadkih in nevarnih odpadkih, nastalihin prijavljenih v proizvodnih in storitvenih dejavnostihRS v letu 2008 (brez komunalnih): številopovzročiteljev, število vrst in letna količina,skupaj z indeksi za obdobje 2008/07. Razvidnoje, da kar dobra polovica prijaviteljev povzročatudi nevarne odpadke, ki tudi strukturno predstavljajoskoraj polovico vseh povzročenih vrst.Od kataloških 313 vrst nevarnih odpadkov 4 jihv Sloveniji povzročimo kar 81 %, kar je nenavadnoin priča o silni raznolikosti in razdrobljenostinašega gospodarstva ter predstavlja velikproblem za zbiranje in ravnanje.Število poročevalcevIndeks2008/07Število vrstIndeks2008/07Let. količina (t)Indeks2008/07Vsi 5.588 1,22 548 0,97 5.553.235 1,05odpadkiNev. 3.117 1,12 255 1,01 136.870 1,41odpadkiTabela 1: Osnovna statistika o odpadkih v RS4 Klasifikacijski seznam odpadkov, Uredba o ravnanju z odpadki,Ur. l. RS, št. 34/08.Količinski delež nevarnih odpadkov v vsehodpadkih je majhen, le 1,7 %. Zaradi tega razmišljanjao njihovi večji izrabi niso toliko upravičena,primarni vidik mora biti varno ravnanjez njimi.V tabeli 2 so prikazane količine in indeksi naraščanjakoličin, nastalih nevarnih odpadkovv RS v letih 2002–08. Razvidna je konstantnazmerna rast količin do leta 2008, ko beležimomočan porast zaradi odstranitve stareganevarnega bremena – kislega gudrona izPesniških jam in precejšnjega porasta nastajanjatudi nekaterih drugih odpadkov.Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008Količina (t)65.40867.10083.06484.42890.90896.888136.870Indeks - 1,03 1,09 1,02 1,08 1,07 1,41Tabela 2: Količina nastajanja nevarnih odpadkov v RS po letihGlede na podatke informacijskega sistemaARSO so količine in deleži nastalih nevarnihodpadkov po glavnih skupinah odpadkov vSlika 3: Količine nastalih nevarnih odpadkov v letu 2008 poskupinah odpadkov, skupaj 136.870 ton (v količinah preko 10.000ton letno nastajajo le štiri skupine)letu 2008 prikazani v tabeli 3. Razvidno je,da največji delež povzročijo predelovalci odpadkovin odpadnih vod (tu je vključen tudigudron), sledijo pa kemična, metalurška inkovinska industrija.Glavni predstavniki odpadkov iz posameznihskupin, ki v Sloveniji nastajajo v količininad 500 ton, so prikazani v tabeli 4. Mnogi
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 19Skupina Naziv skupine Količina (t) Delež (%) Razmerje količinodpadkov 2008 : 200707 Odpadki iz organskih kemijskih procesov 19.860 14,5 1,5810 Anorganski odpadki iz termičnih procesov 19.559 14,3 1,0612 Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin inplastike8.074 5,9 1,0813 Odpadna olja (razen jedilnih olj) 14.793 10,8 1,2816 Odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu 8.689 6,4 1,1318 Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima povezanih raziskav 9.457 6,9 0,7219 Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov in odpadnih vod 36.949 27,0 6,36Skupaj 117.434 85,8 1,41Tabela 3: Količine in deleži nastalih nevarnih odpadkov po glavnih skupinah v letu 2008Skupina Naziv skupine Glavni predstavniki07 Odpadki iz organskih kemijskih procesov ––organska topila iz industrije barv in lakov––organska topila iz farmacevtske industrije––raztopine in lužnice iz farmacevtske industrije––destilacijski ostanki iz farmacevtske industrije10 Anorganski odpadki iz termičnih procesov ––trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov––žlindre iz primarnega taljenja––posnemki12 Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske ––izrabljene strojne emulzijeobdelave kovin in plastike––strojni mulji––kovinski mulji––vodne pralne tekočine––odpadki iz razmaščevanja s paro13 Odpadna olja (razen jedilnih olj) ––ladijska (kalužna) olja––mulji iz naprav za ločevanje olja in vode––mulji iz lovilcev olj––z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje oljain vode––mešanica odpadkov iz naprav za ločevanje olja in vode16 Odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu ––izrabljena motorna vozila––zavržena elektronska oprema, ki vsebuje nevarnesestavine––zavržene organske kemikalije––vodne odpadne raztopine, namenjene obdelavi izvenkraja nastanka18 Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima ––odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajopovezanih raziskavposebno ravnanje––citotoksična in citostatična zdravila19 Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, odpadki iz ––mulji iz drugih čistilnih naprav tehnoloških odpadnih vodsanacije tal, odpadki iz ČN za odpadne vode ... ––trdni odpadki, ki nastanejo pri sanaciji onesnaženezemlje (gudron!)Tabela 4: Glavni predstavniki odpadkov iz posameznih skupin v RSobetajo možnost reciklaže snovne ali toplotnevsebnosti.3.1 Ravnanje z nevarnimi odpadki v RSa) Interno (pri povzročiteljih odpadkov) se predelain odstrani le okoli 10 % količin nastalihnevarnih odpadkov, vse ostalo gre k specializiranimzbiralcem, predelovalcem, odstranjevalcemin v izvoz. To pomeni, da povzročiteljiodpadkov praviloma nimajo naprav za njihovoobdelavo ali odstranjevanje, ker ne dosegajopraga ekonomskih kapacitet teh naprav oziromapostopkov, poleg tega je upravni postopekpridobivanja dovoljenja za predelavo oziromaodstranjevanje nevarnih odpadkov razmeromazahteven. Če presojamo možnost zmanjšanjanevarnih odpadkov iz zgornjih skupin z ženavedenimi pristopi, ugotovimo stanje, prikazanov tabeli 5, podrobneje po posameznihvrstah ravnanja pa v tabeli 6. Interna predelava(postopki R, npr. sosežig in regeneracijatopil) prispeva le slabo četrtino v tej dejavnostizajetih količin, ostalo je interno odstranjevanje(postopki D), predvsem s sežigom odpadkov vnamenskih pečeh.
20(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiOznaka Vrsta predelave/odstranjevanja Količina (t)R1 Uporaba načeloma kot gorivo alidrugače za pridobivanje energije915R2 Pridobivanje topil/regeneracija 1.105R4 Recikliranje/pridobivanje kovinin njihovih spojin640R7 Predelava sestavin, ki se406uporabljajo za zmanjšanjeonesnaževanjaSkupaj interno predelano 3.083D1 Odlaganje 1.469D9 Fizikalno-kemična obdelava177(npr. stabilizacija, solidifikacija…)D10 Sežiganje 9.010Skupaj interno odstranjeno 10.677Skupaj interno predelano in odstranjeno 13.761Tabela 5: Načini internega ravnanja z nevarnimi odpadki v letu2008 v RS po glavnih vrstah ravnanjab) Zunanje (izven mesta nastajanja nevarnihodpadkov) se je v letu 2008 predelalo skoraj60 % nevarnih odpadkov.Eksterno ravnanje z nevarnimi odpadki se izvajapri specializiranih podjetjih za ravnanje znjimi, ki so registrirana za posamezne načineravnanja in za določene vrste odpadkov. Zbirnipodatki po skupinah odpadkov so za raznenačine zunanje predelave in odstranjevanjaprikazani v tabeli 7. Razvidno je, da je:––zunanje ravnanje mnogo bolj razširjeno kotinterno, saj se tako predela in odstrani kar60 % vseh nastalih odpadkov,––od tega se (v nasprotju z internim ravnanjem)2,5-krat več količin nevarnih odpadkov predelaza potrebe raznih načinov izrabe kotodstranjevanja,––glavni načini predelave so recikliranje kovin(akumulatorji, odpadna vozila, barvne kovine)in drugih anorganskih snovi, sosežig vindustrijskih pečeh (olja, gume, bolnišničniodpadki).Šifra Vrsta zunanje predelave/odstranjevanjaKoličina (t)R1 Uporaba načeloma kot gorivo 8.874ali drugače za pridobivanjeenergijeR2 Pridobivanje topil/ regeneracija 296R3 Recikliranje/vključno s kompostiranjemali z drugimi procesi527biološkega preoblikovanjaR4 Recikliranje/pridobivanje kovin 30.455in njihovih spojinR5 Recikliranje/pridobivanje14.717drugih anorganskih materialov(gudron!)R12 Izmenjava odpadkov za predelavos katerim koli postopkom532pod R1-R11R13 Skladiščenje odpadkov do enegaod postopkov pod R1-R114.346Skupaj zunanje predelano (kg) 59.748(74,4 %)D1 Odlaganje 1.966D8 Biološka obdelava 4.214D9 Fizikalno-kemična obdelava 12.083D10 Sežiganje 2.091Skupaj zunanje odstranjeno 20.572(25,6 %)Skupaj zunanje predelano in odstranjeno 80.320(100 %)Tabela 7: Načini zunanjega ravnanja z nevarnimi odpadki v letu2008 po vrstah ravnanja4 Zaključki––Nevarni odpadki predstavljajo razmeromamajhen delež vseh v Sloveniji ustvarjenihodpadkov, le 1–2 %, zato mora biti varnoravnanje z njimi prednostno – pred željo ponjihovi čim večji izrabi.––Stroški odstranjevanja nevarnih odpadkovso bistveno višji od ostalih, zato so povzročiteljispontano zainteresirani za ravnanjev skladu z evropsko hierarhijo ravnanja.Problem v Sloveniji je veliko število vrstodpadkov v relativno majhnih količinah, kine dopuščajo postavitve naprav/obratov zekonomskim pragom predelavne kapacitete,zato se mnogo odpadkov izvaža.––Razdrobljenost količin nevarnih odpadkovponuja tudi možnost nelegalnega ravnanjaz nekontroliranim odlaganjem med nenevarneprocesne ali komunalne odpadke. Deležnezajetih nevarnih odpadkov je zelo težkooceniti. Menimo pa, da vsaj v industrijskemsektorju ni velik; večji je v obrtnem in storitvenemsektorju, ki sta težko nadzorljiva inkjer okoljska zavest ni tako razvita.––Ne glede na to <strong>Slovenija</strong> predela ali odstraniokoli 70 % nevarnih odpadkov (večinomaindustrijskih), od tega dve tretjini v smislumaterialno-toplotne izrabe, eno tretjino pase odlaga in sežiga. To je dober dosežekkljub skromnim tehničnim možnostim.––Novo vpeljan pravni status stranskega proizvodaomogoča poenostavitev pravnih postopkovizrabe tudi nevarnih odpadkov (boljčistih vrst), kar bo prispevalo k povečanjudeleža njihove izrabe in zmanjšanje stroškov.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 21SkupinaZUNANJA PREDELAVAZUNANJE ODSTRANJEVANJEodpadkovR1 R2 R3 R4 R5 R9 R12 R13 D1 D5 D8 D9 D10 D137 188 126 557 982 178 36 538 483 189 88 510 464 395 28611 867 4212 678 1.119 5.769 613 4.203 400 1 2.948 2.296 5414 71 18 5915 47 34 2 376 30916 809 80 29.224 308 3.557 800 392 9117 1.963 73 3918 3.861 831 3619 14.286 20 77 5920 222 411 1 2 75Skupaj 8.873 295 527 30.455 14.716 10 532 4.346 1.966 73 4.213 12.083 2.091 144Skupaj 59.748 20.572Tabela 6: Zunanja predelava in odstranjevanje nevarnih odpadkov v l. 2008 po skupinah odpadkov (v tonah)Viri:1. FREEMAN, H. M. 1998. Standard handbookof hazardous waste treatment and disposal.New York: McGraw-Hill.2. BURKE, G., SINGH, B. R., THEODORE, L.2005. Handbook of environmental managementand technology. Hoboken: Wiley.3. WILLIAMS, P. T. 2005. Waste treatment anddisposal. Chichester: Wiley.4. LUND, H. F. 1999. Recycling Handbook.New York: McGraw-Hill.5. GRILC, V., HUSIĆ, M. 2008–2009. Analizapodatkov iz letnih poročil o ravnanju z nevarnimiodpadki za l. 2007, KI-DP-2452,2008, in KI-DP-2516, 2009.
22(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiPRIMERI PRAKS
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 23Trg in možnosti za učinkovitoravnanje z odpadnoelektrično in elektronskoopremo ter problemireciklažemag. Emil Šehič,ZEOS d.o.o.1 POVZETEK27. januarja 2003 je bila v Evropskem parlamentusprejeta direktiva 2002/96/EC o odpadnielektrični in elektronski opremi (WEEE).Osnovni namen te okoljevarstvene politike jeohraniti, zaščititi in izboljšati kakovost okolja,zaščititi zdravje ljudi in uporabljati naravne virepreudarno in racionalno. Bistvo direktive je, dase okoljska škoda popravlja pri izvoru in da jomora onesnaževalec plačati. To pa je proizvajalec,distributer ali uvoznik opreme. Direktivaobvezuje k odgovornosti vse proizvajalce električnein elektronske opreme, od velikih termalih gospodinjskih aparatov, računalnikov,televizorji, tiskalnikov do električnega orodja,opreme za razsvetljavo, plinskih sijalk, medicinskihnaprav in dozirnikov za pijačo.V pravni red Republike Slovenije je bila direktivaprenesena preko Uredbe za ravnanje z odpadnoelektrično in elektronsko opremo (Ur. l.RS, št. 107/06, v nadaljevanju Uredba), družbaZEOS pa je z njeno implementacijo pričela vzačetku leta 2007. Po treh letih operativnegaizvajanja Uredbe je možno analizirati rezultateter ustreznost zastavljenih modelov zbiranjater obdelave odpadne EE opreme (v nadaljevanjuOEEO).Izpolnjevanje obveznosti, ki jih Uredba nalagatako proizvajalcem/uvoznikom/pridobiteljemkot nosilcem skupnih shem, ki v njihovemimenu izvajajo operativno ravnanje z OEEO, jevprašljivo. Problematika se nanaša na:––t. i. "free-riderje", ki se izogibajo tako operativnikot finančni odgovornosti,––zagotavljanje dolgoročnega doseganja ciljevzbiranja in obdelave,––ustreznost infrastrukture za obdelavo vSloveniji,––učinkovitost zbiranja v posameznih regijah,––odnos do še posebej nevarne opreme znotrajOEEO (hladilno-zamrzovalni aparati, televizorji,monitorji, plinske sijalke),––delitev obveznosti med posamezne nosilceskupnih shem oziroma t. i. "izravnalnesheme",––sistematični pristop ozaveščanja prebivalstvas strani vseh vključenih.Vsekakor je reševanje omenjene problematikeprojekt, v katerem sodelujejo vsi odločujočipartnerji, zato ni pričakovati učinkovitih enostranskihrešitev, ne s strani državnih organovne s strani skupnih shem. Potrebne so dopolnitveobstoječe ter sprejetje dodatne področneokoljske zakonodaje, dosledno izpolnjevanjete zakonodaje s strani obvezujočih terseveda učinkovita nadzor in sankcioniranje.Kljub temu so rezultati zbiranja in obdelave vprvih treh letih spodbujajoči. Zbrana količinase na letni ravni povečuje za tretjino, številolokalnih služb, ki so vključene v mrežo zbiranja,se povečuje, obdelava in predelava sezagotavljata v celoti. Podatki, navedeni v temprispevku, se nanašajo le na skupno shemodružbe ZEOS, d.o.o.2 KLJUČNE BESEDEDirektiva 2002/96/EC (WEEE), implementacijadirektive, ravnanje z odpadno EE opremo,skupne sheme, zbiranje, predelava, obdelava,odstranjevanje, financiranje, odgovornost proizvajalcev,izravnalna shema, ozaveščanje.
24(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji3 TRG ZAVEZANCEV ZA RAVNANJE ZODPADKIPodročje ravnanja z odpadki v grobem vključujetri skupine deležnikov:––proizvajalci/uvozniki/pridobitelji opreme terizdelkov,––povzročitelji, zbiralci, obdelovalci, predelovalciodpadkov,––nosilci skupnih shem ravnanja z odpadki.Razdelitev je opravljena predvsem na osnovikoncepta evropske in slovenske zakonodaje,ki v mnogih primerih poudarja ter definira t.i. "podaljšano odgovornost proizvajalcev". Tatemelji na dejstvu, da je proizvajalec tisti, kiže na začetku življenjske poti izdelka vpliva navarovanje okolja in zdravja ljudi. Njegovi izdelkinamreč lahko bolj ali manj vplivajo na samookolje že med uporabo izdelka, kasneje po zaključkuživljenjske dobe pa tudi na njegovo odstranjevanje.Proizvajalec je tako tisti, ki lahkože pri konstruiranju novega izdelka bistvenovpliva na rezultat ravnanja z njim, ko postaneodpadek. Ta princip podaljšane odgovornostiproizvajalca se je v Sloveniji najprej uveljavilna področju odpadne embalaže, kasneje napodročju odpadne električne in elektronskeopreme, baterij in akumulatorjev, izrabljenihgum, nagrobnih sveč in odpadnih zdravil.Seveda proizvajalci svoje obveznosti težko izpolnjujejoindividualno, zato so se oblikovaleskupne sheme. Kljub temu so se proizvajalcidolžni registrirati, za namen pokrivanja stroškovregistra pri Carinskem uradu RS plačevatiokoljsko dajatev, se vpisati v evidencoproizvajalcev ter skleniti pogodbo s skupnoshemo, ki v njihovem imenu izpolnjuje njihoveSlika 1: Trg zavezancev za ravnanje z odpadkiobveznosti. Trg zavezancev je torej zelo obširen,saj veliko podjetij v svojem poslovanjuna trg daje izdelke, za katere je potrebno poodsluženosti poskrbeti.Njihove obveznosti lahko predstavimo v spodnjemdiagramu, kjer so navedeni tudi ocenjenideleži podjetij, ki teh obveznosti nisoizpolnili.Izpolnjevanje obveznosti vseh zavezancev jeza nadaljnjo doseganje ciljev ter optimalnestroške izrednega pomena. V kolikor namrečdoločen proizvajalec ne izpolnjuje obveznosti,to breme nosi drug proizvajalec, ki je hkratitudi njegova konkurenca. Pri tem ima nižjeokoljske stroške in s tem boljšo pozicijo natrgu, kar je seveda nedopustno. Organizacijadržavnih organov (Agencija RS za okolje,Ministrstvo za okolje in prostor, Carinski uradRS, Inšpektorat RS za okolje) mora vzpostavitiučinkovit sistem nadzora in sankcioniranja.4 REZULTATI UČINKOVITEGARAVNANJA Z ODPADKI DRUŽBE ZEOSDružba ZEOS je ustanovljena s strani reprezentativnihproizvajalcev/pridobiteljev in uvoznikovelektrične in elektronske opreme. Mednjimi so tudi trgovske mreže, ki omogočajo nele učinkovito ozaveščanje končnih potrošnikov,temveč tudi dobre rezultate zbiranja skozinjihovo mrežo prevzemalnic (zbrali so kar 16% vseh količin OEEO).3.262.06120074.271.26820085.797.3552009Slika 2: Zbrana OEEO v kilogramih s strani skupne sheme ZEOS v2007, 2008 in 2009Prav zaradi strukture družbenikov ter ostalihpristopnikov skupni shemi ZEOS je odločeno,da se družba posveti učinkovitemu zbiranjuin ravnanju z odpadki, ki izhajajo iz EE opremeter baterij in akumulatorjev. Slovenski trgje namreč daleč premajhen, da bi se lahkozagotovile mejne količine odpadkov, ki bi
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 25omogočale učinkovito delovanje več skupnihshem za enako vrsto odpadka.Usmerjenost v specifično vrsto odpadka sekaže tudi v večanju količin zbrane OEEO.Količine so se letno povečevale za tretjino. Delteh se je realiziral zaradi vključevanja novihizvajalcev javnih služb, večji del pa zaradiučinkovitosti zbiranja, ozaveščanja javnosti,infrastrukture zbiranja ter vzpostavitve mrežezbiranja preko šol in vrtcev.Če primerjamo dosežene količine s ciljem zbiranja,ki po direktivi pomeni 4 kg OEEO/prebivalcaletno, ugotovimo, da je skupna shemaZEOS, glede na svoj delež, ta cilj tudi izpolnila.Seveda pa je bila zbrana količina tudi ustreznoobdelana in predelana, tako doma kot v tujini(predvsem ohišja hladilnih aparatov, slikovnecevi TV/monitorjev ter plinske sijalke).Potencialno je še precej možnosti, da se zbranekoličine OEEO povečajo, kar kaže tudi analizazbiranja glede na območje oziroma regijev Sloveniji. Tako nedvomno po količini prednjačijona Štajerskem in Gorenjskem, medtemko so količine zbrane OEEO v jugovzhodniSloveniji manjše.5 PROBLEMI RECIKLAŽE OEEOProblematika učinkovitega procesa obdelavein predelave OEEO v Sloveniji se nanaša predvsemna ustreznost infrastrukture ter odnostrga do tovrstnih odpadkov. Zbrane količine sonamreč pri določenih skupinah premajhne, dabi bila smiselna investicijska vlaganja v infrastrukturoobdelave. Zato se določen del odpadneEE opreme obdeluje v ustreznih centrihza obdelavo v tujini, kamor se premešča prekoustreznih dovoljenj za čezmejno premeščanjeodpadkov. Predvsem se omenjeno nanaša naohišja hladilnih aparatov, slikovnih cevi TV inmonitorjev ter plinskih sijalk.Količine OEEO, obdelane v tujini, iz leta v letonaraščajo, zato bo v prihodnje potrebno preučititudi možnost obdelave v Sloveniji.Problematika reciklaže pa se nanaša tudi naomogočanje dostopa nepooblaščenim posameznikomter podjetjem do OEEO, ki odstranjujejole vredne komponente in materiale,Slika 3: Zbrane količine OEEO po regijah v letih 2007, 2008 in 2009, izražene v kilogramih na prebivalca
26(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji20092008Čezmejno premeščanje odpadne EE opremeodpadkov ter tako dolgoročno dosegati ciljnekoličine, hkrati pa organizirati pošten in transparentennačin prevzemanja, ki temelji naobveznostih posameznih skupnih shem. Teobveznosti izhajajo iz količin izdelkov, ki jih pristopnikitej shemi dajejo na slovenski trg.20070 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400SIJALKE TV in monitrorji HZAtonmedtem ko ostalo zavržejo. Takšni primeri sopredvsem pri hladilnih aparatih ter TV/monitorjih.Pri hladilno-zamrzovalnih aparatih takov letu 2009 beležimo kar 50 % aparatov, ki sobili obdelani brez kompresorja ter so vsebovalile 10 % hladilnih plinov (ozonu škodljivi klorofluoroogljikovodiki)v hladilnem krogotokuaparata.Problematika se nanaša predvsem na omogočanjedostopa nepooblaščenim v procesuzbiranja, predvsem s kosovnim zbiranjemkončnih potrošnikov, neprimerno manipulacijoz odpadnimi hladilnimi aparati, ozaveščenostter neprimerno infrastrukturo zbiranja.6 IZRAVNALNE SHEMENamen izravnalnih shem je ureditev prevzemanjaodpadkov pri izvajalcih javne službeskladno z obveznostmi posameznega nosilcaskupne sheme. Posledica nedorečenega postopkaprevzemanja odpadkov od izvajalcevjavne službe so:––skupne sheme imajo interes prevzemanjale tistih odpadkov, ki imajo tržno vrednostoziroma jim povzročajo manjše stroške terinteres prevzemanja pri izvajalcih javneslužbe, ki so na ugodnejših lokacijah zatransport,––za odpadke, ki imajo negativno tržno vrednost(v primeru OEEO so to sijalke, TV/monitorji, hladilni aparati), posebnega zanimanjamed skupnimi shemami ni,––reprezentativne sheme oziroma sheme, kiimajo večje deleže obveznosti, so prisiljeneprevzemati odpadke pod slabšimi pogoji.Predlog rešitve za izboljšanje trenutnega stanjaprevzemanja odpadkov pri izvajalcih javneslužbe (IJS) je naslednji:––vzpostavitev zakonske podlage,––ustanovitev klirinške družbe, ki bi določalavrstni red prevzemov pri posameznih IJS,nadzirala izvajanje prevzemov ter izračunavalaizravnave obveznosti med posameznimishemami,––delovanje klirinške družbe bi financiraleskupne sheme,––klirinška družba uporablja algoritem za določitevvrstnega reda prevzemanja odpadkovod IJS,––poenotenje tehnologij oziroma načinazbiranja,––unificirane posode, zbiralniki, kontejnerji,določitev minimalnih količin, priznanihstroškov,––priprava ter uvedba tehničnih standardovprevzemanja ter manipulacije v sodelovanjuz IJS.ALGORITEM PREVZEMANJA ODPADKA OD IJSZbiralna skupina: VGAIJS: Komunala 1OBVEZNOSTIDoločeneobveznostiRealizirane obveznostiShema 1 60 % 100 % 42 % 61 % 48 % 63 %Shema 2 25 % 0 % 58 % 39 % 30 % 22 %Shema 3 15 % 0 % 0 % 0 % 22 % 16 %PREVZEMIPrevzem 1 Prevzem 2 Prevzem 3 Prevzem 4 Prevzem 5Količinaprevzema5 7 6 5 9Shema 1 5 5 11 11 20Shema 2 0 7 7 7 7Shema 3 0 0 0 5 5Prevzemikumulativnovmasi5 12 18 23 32Cilj vzpostavitve zakonodaje ter modela izravnalnihshem je torej povečati zbrane količine
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 27DOLOČITEV PREVZEMNE SHEMEShema -60 % 40 % -18 % 1 % -12 % 3 %1Shema -25 % -25 % 33 % 14 % 5 % -3 %2Shema3-15 % -15 % -15 % -15 % 7 % 1 %Koraki določanja prevzemnika odpadka pri IJSso:1. Določitev tržnih deležev shem (na osnovipodatkov Carinskega urada RS).2. Algoritem določi vrstni red prevzemov(označeno z zeleno).3. IJS naroči prevzem pri skupni shemi, ki je navrsti za odvoz odpadka.4. IJS posreduje evidenčni list klirinški družbioziroma vnese podatke prevzema.5. Klirinška družba vnese podatek o prevzemu(v kolikor tega ne stori IJS).6. Algoritem izračuna delež prevzete OEEOter določi naslednjo skupno shemo, ki je navrsti za prevzem (to je tista shema, pri katerije največja razlika med deležem prevzeteOEEO in obveznostmi).V primeru, da shema, kateri je bil naročenprevzem, le-tega ne opravi v sedmih dnehod naročila, IJS naroči urgentni prevzem prishemi, ki je naslednja na vrsti. Ta se mora izvestiv treh delovnih dneh.7 ZAKLJUČEKImplementacija okoljske zakonodaje na področjuodpadkov je v večini primerov osredotočenana podaljšano odgovornost proizvajalcev.Le-ti so sicer tisti, ki neposredno že prikonstruiranju izdelka vplivajo na proces zbiranjater obdelavo, ko ta izdelek postane odpadek.Vendar pa je potrebno zaradi stroškov, kiso povezani s tem procesom ter ne vplivajo nakonkurenčnost, te obveznosti s strani državetudi nadzorovati. Izogibanje odgovornosti jepojav ne le v Sloveniji, temveč tudi v ostalihdržavah Evropske unije.Na področju zbiranja OEEO v zadnjih treh letihbeležimo 30-odstotno rast količin. Tako so v letu2009 dosežene ciljne količine 4 kg/prebivalca.V naslednjem obdobju se napovedujejo spremembeoziroma prenova Direktive o ravnanju zOEEO. Še posebej pomembna sprememba bona področju ciljnih količin. Trenutni predlog jezbrati kar 65 % količin, ki so bile dane na trg vpreteklih dveh letih. Približevanju tem ciljem jevsekakor težka naloga, ki bo zahtevala aktivnovlogo vsakega subjekta v tem procesu.Zaradi tega je ozaveščanje prebivalstva izrednegapomena. Komunikacijski načrt, ki ga jesprejela družba ZEOS, tudi v naslednjem obdobjupredvideva vrsto aktivnosti in kampanj,ki bodo pripomogle k dvigu stopnje ozaveščenostiter s tem večjih ločeno zbranih frakcijOEEO. V ospredju bodo predvsem mali aparati,ki velikokrat končajo v zabojniku za mešanekomunalne odpadke.Poudariti je potrebno tudi slab odnos do šeposebej nevarnih odpadkov, kot so plinskesijalke, televizorji in monitorji ter hladilno-zamrzovalniaparati. Zaradi nepravilne ter neustreznemanipulacije pri zbiranju ter nadaljnjimanipulaciji prevečkrat pride do poškodb ins tem do izlitja oziroma sprostitve plinov, olj,prahu s težkimi kovinami itd. Zato je potrebnoupoštevati pravilne postopke, ki to omejujejoter preprečujejo dostop nelegalnih subjektov,ki želijo odstranjevati le vredne komponente,pri tem pa povzročajo okoljsko škodo.Za učinkovitejše zbiranje ter pošteno delitevobveznosti med posamezne sheme je potrebnourediti model t. i. "izravnalnih shem", ki soga v nekaterih državah že uvedli. V nasprotnemje pričakovati težave pri prevzemanjuodpadkov pri izvajalcih javne službe ter slabšerezultate zbiranja oziroma stagniranje in nedoseganjeciljev.
28(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiProblematika razgradnjeizrabljenih vozil v Sloveniji innevarni odpadkiFranci Lenart,Karbon d.o.o.1 UVODIzrabljeno motorno vozilo (IMV) je nerabno alizavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjskadoba iztekla zaradi poškodb ali starostiali drugih razlogov, zaradi česar je postaloodpadek. Ker se v sestavnih delih vozila nahajaveč kot deset vrst materialov in snovi, kipo razgradnji postanejo nevarni odpadek, sekompletno izrabljeno vozilo do odvzema vsehnevarnih snovi uvršča med nevarne odpadke sklasifikacijsko številko 16.01.04*.Zaradi velikega števila letno nastalih izrabljenihmotornih vozil in potencialne okoljske ogroženostipri nepravilnem ravnanju z njimi je za ravnanjez izrabljenimi motornimi vozili Evropska unijapredpisala poseben pravni red. Z njo je zavezalaproizvajalce oziroma uvoznike avtomobilov, daprevzamejo vse ali vsaj pretežni del stroškovravnanja z izrabljenimi motornimi vozili ter daprevzamejo izrabljena vozila nazaj pod enakimipogoji, tako da lahko zadnji lastnik vozila predale-to pooblaščenemu obratu za obdelavo brezdodatnih stroškov. Z omenjeno direktivo so postavljenitudi cilji, ki so jih pri zbiranju izrabljenihvozil države članice dolžne dosegati:CILJ 1: Potrebno je uvesti sistem za zbiranjevseh izrabljenih motornih vozil in odpadnihdelov, ki nastanejo pri popravilu motornihvozil, če je to mogoče.CILJ 2: Na celotnem teritoriju je potrebno zagotovitizadostno število obratov za zbiranje.CILJ 3: Izrabljena motorna vozila je potrebnopredajati v pooblaščene obrate za obdelavo.CILJ 4: Vzpostaviti je potrebno sistem, v kateremje za odjavo izrabljenega vozila potrebnopredložiti potrdilo o razgradnji.CILJ 5: Vozila je potrebno dostaviti pooblaščenemuobratu za obdelavo brez stroškov zazadnjega imetnika.CILJ 6: Pristojni organi morajo priznavati potrdilao razgradnji, ki so jih izdale druge državečlanice.2 VZPOSTAVITEV SISTEMA ZBIRANJAIN RAZGRADNJE IZRABLJENIH VOZILV SLOVENIJIObveznosti iz Direktive Evropskega parlamentain Sveta o izrabljenih motornih vozilih z dne18. septembra 2000 je <strong>Slovenija</strong> implementiralav svoj pravni red preko Pravilnika o ravnanjuz izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS,št. 118/04) ter Uredbe o načinu, predmetu inpogojih opravljanja gospodarske javne služberavnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l.RS, št. 6/05) z dnem vstopa v Evropsko unijo 1.5. 2004. S temi dokumenti je <strong>Slovenija</strong> določilanačin vzpostavitve in opravljanja gospodarskejavne službe ravnanja z izrabljenimi motornimivozili.V njej so kot storitve javne službe navedeni:––prevzemanje izrabljenih motornih vozil,––zbiranje, razvrščanje in skladiščenje izrabljenihmotornih vozil,––obdelava izrabljenih vozil,––oddaja v ponovno uporabo, recikliranje, drobljenjeali odstranjevanje sestavnih delov.Javna služba se izvaja kot koncesioniranagospodarska javna služba. V ta namenje <strong>Slovenija</strong> razdeljena na štiri koncesijskaobmočja:1. območje: upravne enote Celje, Domžale,Žalec, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Kamnik,Krško, Brežice, Slovenske Konjice, Šentjur
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 29pri Celju, Ravne na Koroškem, Sevnica,Laško, Slovenj Gradec, Mozirje, Ruše,Radlje ob Dravi, Hrastnik in Dravograd;2. območje: upravne enote Ljubljana, Kranj,Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Litija,Zagorje ob Savi, Trbovlje in Tržič;3. območje: upravne enote Nova Gorica,Koper, Ajdovščina, Grosuplje, Sežana,Postojna, Vrhnika, Tolmin, Trebnje,Črnomelj, Idrija, Piran, Ilirska Bistrica,Cerknica, Kočevje, Izola, Ribnica, Novomesto, Logatec, Metlika;4. območje: upravne enote Maribor, Ptuj,Murska Sobota, Slovenska Bistrica,Lendava, Gornja Radgona, Lenart,Ljutomer, Pesnica, Ormož.Vsak koncesionar mora imeti najmanj en centerza obdelavo izrabljenih motornih vozil, vkaterem je možno odstraniti vso opremo izizrabljenih motornih vozil, ki bi lahko pri nadaljnjihpostopkih obdelave škodljivo vplivalana okolje, odstranitev sestavnih delov in njihovoskladiščenje pa mora omogočati ponovnouporabo in predelavo. Za učinkovito izvajanjejavne službe mora koncesionar zagotovitidovolj veliko število prevzemnih mest, tako daje na vsakem območju upravnih enot enakeregistrske oznake vsaj eno prevzemno mesto,razdalja po javnih cestah od prevzemnegamesta do stalnega prebivališča uporabnikovpa ni večja od 50 km.Do leta 2007 so gospodarsko javno službo izvajalištirje koncesionarji po začasni koncesiji,ki jo je vlada zaradi neuspešno izvedenegaprvega razpisa vsako leto podaljševala. V letu2006 je bil objavljen nov javni razpis za podelitevkoncesij za opravljanje gospodarskejavne službe ravnanja z izrabljenimi motornimivozili. Od aprila 2007 izvajajo gospodarskojavno službo v Sloveniji trije koncesionarji (enkoncesionar pokriva dve koncesijski območji).Cena za izvajanje storitev javne službe je bilav obdobju izvajanja začasne koncesije 0,088EUR/kg izrabljenega motornega vozila + DDV,v novem petletnem obdobje pa je cena za izvajanjestoritev znašala 0 EUR/kg, kar pomeni,da se morajo stroški razgradnje pokrivati iznaslova prodaje sekundarnih surovin.3 TEHNOLOŠKI POSTOPEK3.1 Zbiranje IMVZadnji lastnik vozila dostavi IMV na prevzemnomesto, ki ima pogodbo s centrom za razgradnjoIMV. Na prevzemnem mestu se popišejovsi potrebni tehnični podatki (št. šasije, št. motorja,znamka vozila …), ki so osnova za izdajopotrdila o razgradnji. Le-to služi kot osnovnidokument za odjavo vozila iz prometa.V prevzemnem mestu se IMV ne obdelujejo,temveč le primerno skladiščijo do transportav center za razgradnjo. Prostor mora biti ograjen,površine pa utrjene, da ne prepuščajomineralnih olj in so odporne proti kislinam.Razpolagati mora z napravami za prevoz IMV,z zadostnimi količinami veziv za iztekajoče tekočinein ustreznim številom gasilnih aparatov.Priprave na prevoz IMV morajo potekati tako,da se preprečijo poškodbe sestavnih delov, kivsebujejo tekočine. O IMV je potrebno voditiobratni dnevnik, v katerem so evidentirana vsanovo sprejeta in oddana IMV.3.2 TransportNakladanje na tovornjak se na prevzemnemmestu vrši s hidravlično dvižno roko, opremljenos pasovi za dvig vozila. Kapacitetanakladanja je odvisna od dovoljene teže nosilnostitovornega vozila. Pri nakladanju je potrebnona IMV predhodno spustiti stekla, da jihne poškodujemo.3.3 Prevzem, tehtanje, razkladanjeTehtanje naloženega transportnega vozila zIMV se izvaja pred vstopom v center za obdelavovozil.Razkladanje se vrši pred obratom za osuševanjein razgradnjo IMV. Prostor je urejen z oljnimlovilcem, ki bi ob morebitnem razlitju olj oziromanevarnih snovi preprečil njihovo odtekanjev meteorno kanalizacijo. Razkladanje se izvajas pomočjo hidravlične dvižne roke, nameščenena tovornem vozilu. Poskrbeti je potrebnoza pravilno razkladanje IMV ter odrediti nadaljnjeravnanje z IMV (skladiščenje, osuševanje)ter izpolniti potrebno dokumentacijo. Nato se
30(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiIMV z viličarjem, ki ima pod vilicami nameščenolovilno posodo, transportira v skladiščeneobdelanih IMV ali v prostor za osuševanje.V obratu za obdelavo IMV je tudi prostor zaopravljanje administrativnih del. Podporo nudiaplikativna programska oprema za sledenjeIMV in kontrolo podatkov, ki obsega izdelavodelovnih nalogov, materialno poslovanje rabljenihdelov, vodenje oddaje in prodaje nevarnihsnovi, sekundarnih surovin, stroškovnospremljanje razgradnje, izdelavo statističnihporočil za Ministrstvo za okolje in prostor(MOP), povezave z Ministrstvom za notranjezadeve in Agencijo Republike Slovenije zaokolje (ARSO) ter uporabo informacijskegaorodja »IDIS« za razgradnjo vozila.3.4 OsuševanjeOsuševanje je najpomembnejši postopek razgradnjeizrabljenega motornega vozila, pri kateremvozilu odstranimo vse nevarne snovi. Stem vozilo izgubi status nevarnega odpadka inje pripravljeno za mehansko razgradnjo ali začasnoskladiščenje na deponijskem prostoru.Pri osuševanju vozilo z dvigalom dvignemona primerno višino, ki omogoča gravitacijskiizpust posameznih nevarnih tekočin v ločenelovilne posode. Odstraniti je potrebno gorivo,motorno olje, zavorno olje, olje iz menjalnika,olje iz diferenciala, hidravlično olje, hladilnotekočino in tekočino za čiščenje stekla.Odstraniti je potrebno tudi katalizator in rezervoarza bencin ter akumulator.3.5 RazgradnjaRazgradnja IMV obsega naslednje faze: odstranjevanjestekel, odstranjevanje sedežev,odstranjevanje tekstila in oblog, odstranjevanjeplastičnih delov, odstranjevanje luči,odstranjevanje odbijačev, odstranjevanje kablovin odstranjevanje motorja in pogonskihelementov.3.6 Skladiščenje odpadkovVsi odpadki se začasno skladiščijo v odprtihali zaprtih skladiščnih prostorih dooddaje odpadkov pooblaščenemu zbiralcu alipredelovalcu.Nevarni odpadki so skladiščeni v skladiščunevarnih snovi, eksplozivni odpadki (pirotehničnasredstva) pa v eksplozijsko varnem prostoru.Ostali odpadki so skladiščeni v odprtihali zaprtih kesonih in zabojnikih na deponijskemprostoru ali v pokritem skladišču.4 KOLIČINE IZRABLJENIH MOTORNIHVOZIL V OBDOBJU 2007–2009Po ocenah Ministrstva za okolje in prostor vletu 2004 naj bi v Sloveniji nastalo letno med40.000 in 50.000 izrabljenih motornih vozil. Vpogodbah, ki so s štirimi izvajalci javne službeveljale do 31. 3. 2007, je bila opredeljena kapacitetadelavnic za razgradnjo, ki naj bi omogočalaobdelavo 20.000 vozil letno na vsakemkoncesijskem območju posebej oziroma80.000 letno. Ob podpisu novih koncesijskihpogodb smo morali koncesionarji zagotavljatirazgradnjo 8.000 vozil oziroma skupaj 32.000vozil letno. V predlogu spremembe uredbe oizrabljenih motornih vozilih (MOP, 3. 7. 2008)in resoluciji (januar 2006) je navedeno, da vSloveniji nastane med 50.000 in 60.000 izrabljenihvozil.Žal smo koncesionarji za izvajanje gospodarskejavne službe v letih od 2007 do 2009zbrali in skladno z okoljsko uredbo obdelali lemalo več kot 5.000 vozil letno oziroma okoli10 % letno predvidenih količin. Po ocenahMinistrstva za okolje in prostor naj bi okoli20.000 izrabljenih vozil zadnji lastniki prodaliv sosednje države zunaj Evropske unije,30.000 vozil pa naj bi bilo "razgrajenih" v okvirusivega trga v Sloveniji (Revizijsko poročiloRačunskega sodišča, junij 2010).KASTELEC KARBON SAUBER-MACHERSKUPAJ2007SB 537 459 0IMV 2.186 1.214 1.062 5.4582008SB 1.188 191 0IMV 2.311 839 1.047 5.5762009SB 749 146 0IMV 2.580 948 860 5.283Tabela 1: Število prevzetih starih bremen (SB) in IMV prikoncesionarjih Avtotransporti Kastelec s.p., Karbon d.o.o. inSaubermacher <strong>Slovenija</strong> d.o.o. v obdobju 2007 – 2009
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 315 MASNI IN UTEŽNOSTNI DELEŽISUROVIN V IMVV družbi Karbon izvajamo gospodarsko javnoslužbo razgradnje izrabljenih motornih vozil žeod leta 2004 in o obdelavi izrabljenih vozil vodimonatančne evidence vhodnih in izhodnihmasnih tokov, saj moramo na njihovi osnovizagotavljati stopnjo predelave izrabljenih vozil,kot to zahtevata Direktiva EU in Uredba.Na osnovi statističnih podatkov družbeKarbon so bili masni in utežnostni deleži izrabljenihvozil v letu 2009 naslednji:KG %KOVINE 628.420 75,20BARVNE KOVINE 19.633 2,35PLASTIKA, STEKLO 158.330 18,95NEVARNE SNOVI 8.800 1,05GUME 20.460 2,45SKUPAJ 835.643 100,00Tabela 2: Masni (kg) in utežnostni (%) deleži IMV v letu 2009Ustreznost nadaljnjega ravnanja z navedenimirazgrajenimi komponentami izrabljenega vozilavelja in je dokazljiva le za vozila, ki so bilaobdelana v enem od centrov za razgradnjo.Predvidevamo, da se v okviru razgradnje nasivem trgu skladno z okoljsko zakonodajoravna le s kovinami in barvnimi kovinami, ostalimateriali pa povzročajo "nelegalnim razgrajevalcem"stroške, zato se utemeljeno postavljavprašanje, kaj se dogaja z več kot dvajsetimimasnimi odstotki izrabljenih vozil oziroma kjev Sloveniji konča preko 5 milijonov kg odpadkov,od katerih je vsaj 250.000 kg nevarnihsnovi.6 DOSEGANJE STOPNJE PREDELAVESkladno z zahtevami Direktive EU in Uredbeje potrebno pri obdelavi vozil dosegati stopnjopredelave 85 %. V družbi Karbon smov letu 2009 dosegli stopnjo predelave 82,54%, kar je nižja vrednost od zahtevane. Gledena mase vozil na vhodu predvidevamo, da soavtoodpadi, ki imajo dovoljenje za odvzem rezervnihdelov pred oddajo vozil v razgradnjoza ponovno uporabo, odvzeli med 100 do150 kg rezervnih delov. Z upoštevanjem tehkoličin je dosežena stopnja predelave 86,27%. Predvidevamo, da enako stopnjo predelavedosegata tudi preostala koncesionarja.KG %PONOVNA UPORABA 226.800,0 21,34SNOVNA PREDELAVA 663.613,0 62,44TERMIČNA OBDELAVA 26.440,1 2,49ODLAGANJE 145.950,0 13,73SKUPAJ 1.062.803,1 86,27Tabela 3: Dosežena stopnja predelave v Centru za obdelavo IMVKarbon v letu 2009Seveda lahko to stopnjo predelave povezujemole z evidentiranimi količinami prevzetihizrabljenih vozil pri izvajalcih gospodarskejavne službe. Upoštevajoč utežnostne deleževozil in dejstvo, da se 30.000 vozil razgradi nasivem trgu s stopnjo predelave največ 77,5 %(kovine in barvne kovine), lahko predpostavimo,da v okviru legalne in nelegalne razgradnjevozil v Sloveniji dosegamo maksimalno78,8-odstotno stopnjo predelave, ki skoraj vceloti izključuje ustrezno ravnanje z nevarnimisnovmi.7 UČINKOVITOST IZVAJANJA SISTEMAIN DOSEGANJE CILJEV DIREKTIVEPravni red, ki ga je država <strong>Slovenija</strong> uvedlaskladno z Direktivo, zagotavlja doseganjepetih od šestih ciljev, navedenih v Direktivi(Uvod), najbolj problematična pa je implementacijapravnega reda za doseganje CILJA 3, kidoloča, da morajo države članice storiti vsepotrebno, da se vsa izrabljena motorna vozilaoddajo v pooblaščene obrate za predelavo.Eden od glavnih vzrokov neučinkovitosti sistemaje dokument Izjava o lokaciji, ki zadnjemulastniku omogoča, da poda izjavo s podatkio začasnem umiku vozila iz prometa. Lastnikvozila je namreč sam presojevalec, ali je voziloizrabljeno (odpadek) ali pa bo zaradi različnihinteresov le začasno umaknjeno iz prometa.Lastniku vozila tako izjava o lokaciji omogoča,da svoje izrabljeno vozilo skladišči na svojemdvorišču, nevarne snovi pa mirno odtekajov podtalnico. Lahko pa ga preda (ali proda)avtoodpadom kot nelojalni konkurenci javneslužbe ali drugim zbiralcem sekundarnih surovin.Onemogočen je nadzor nad obdelavo
32(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiizrabljenega vozila, ravnanjem z nevarnimisnovmi in doseganjem stopnje predelave.Vendar lastnik vozila, ki je izrabljeno po predpisiho varstvu okolja, le-tega ne sme enostavnoodstraniti s tem, da poda izjavo o lokaciji(in ga "začasno umakniti iz prometa"), temvečga je dolžan odjaviti ob predložitvi potrdila orazgradnji. Kazen za kršitev znaša 250 evrov,za izvajanje nadzora pa so pristojni inšpektorjiza okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor.8 ZAKLJUČEK<strong>Slovenija</strong> je v letu 2004 uspešno postavilapravni red na področju ravnanja z izrabljenimimotornimi vozili, žal pa pri implementacijipravnega reda ni bila tako uspešna. Le 10 %izrabljenih vozil konča pri izvajalcih javne gospodarskeslužbe, preostale količine pa zberejonelegalni avtoodpadi in zbiralci sekundarnihsurovin. Ker se v vsakem izrabljenem vozilunahaja tudi preko 20 kg nevarnih snovi, se zizvajanjem sistema ne dosega tretjega ciljadirektive, temveč se v okolju povzroča tudinepopravljiva škoda. Za izboljšanje rezultatovin doseganje zastavljenih ciljev je potrebnotakoj spremeniti vsebino izjave o lokaciji teruvesti takso na začasno skladiščenje neregistriranegavozila. Poleg tega je potreben tudipoostren inšpekcijski nadzor nad delovanjem"legalnih" in "nelegalnih" avtoodpadov: komuin na osnovi katerih dokumentov so bili danirezervni deli v ponovno uporabo.Med predavanjemDarja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj, in dr.Marko Pukl, Kemofarmacija, med odmoromMed razpravo
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 33Center za predelavokovinskih odpadkovDINOS – NAKLOPeter Schwarzbartl,Dinos d.d.1 UvodV centru za predelavo kovinskih odpadkovDinos Naklo se nahajajo:predtrgalec, ŠREDER s celotno šredersko linijoza ločevanje lahke in magnetne frakcije,sortirna linija šrederske lahke frakcije, pokritahala za ostružke z lovilcem emulzij ter dva grabilnika,nakladalnik in viličar za manipulacijomateriala v centru za predelavo.Za zagotovitev okolju sprejemljivega dela jebilo narejenih 22.000 m2 betonskih neprepustnihpovršin, protihrupna zaščita celotnešrederske linije in filtracija izpustov v zrak zvodnim izmenjevalnikom.2 Šreder2.2 Rezalnik papirjaPrimer rezalnika papirja, ki ga proizvajalecprodaja kot "Deskside Strip Cut shredder". Vbistvu gre za rotirajoče škarje, vendar je proizvajalecraje uporabil izraz "šreder", ki pa neodraža dejanskega načina delovanja rezalnika.Slika 2: Rezalnik papirja2.3 Rotirajoče škarje – rezalnikZ besedo šreder se v splošni rabi in tudi vreciklažni industriji označuje različne stroje inosebe 1 .2.1 Junak iz risankSlika 3: Industrijski šreder SG 1800Slika 1: Shredder, junak iz sveta ninja želvPrimer industrijskih rotirajočih škarij za razrezpnevmatik: industrijski šreder SG 1800, robustna3-osna tehnologija za točno velikostrazreza, ki izhaja iz preverjene 2-osne tehnologijerotirajočih škarij. Proizvajalec sam v nadaljevanju"prizna", da gre za rotirajoče škarje,
34(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijičeprav stroj poimenuje "industrijski šreder SG1800".Slika 6: Šrederska linija Dinos Naklo pred zagonomSlika 4: Industrijski šreder SG 18002.4 Mlin – grinder millZ besedo šreder nekateri označujejo vertikalnemline.3 Šreder3.1 Osnovni podatki o šrederju DinosNakloŠreder v Naklem je s pogonskim motorjemnazivne moči 2000 KM med manjšimi, kljubtemu pa dovolj zmogljiv za potrebe slovenskegatrga.Slika 5: Rotor vertikalnega mlina za mletje kovinskih odpadkov2.5 ŠrederVsi prej našteti stroji in naprave se sicer lahkopoimenujejo z besedo šreder, a pri predelavikovinskih odpadkov se z besedo šreder mislina predelovalno linijo za drobljenje kovinskihodpadkov, kjer se material trga s pomočjo kladivin nakoval. Ne gre torej za rezanje ali mletje,ampak za trganje in drobljenje. Slovenski izrazza šreder bi zato lahko bil trgalni drobilnik.Slika 7: Pogled na šreder (srce šrederske linije) z vhodno drčomateriala med montažoV rotorju se nahaja 16 kladiv zvončaste oblike:––teža kladiva: 82 kg––teža rotorja: 26 t––teža šrederja: 150 t––moč motorja: 1470 kW (2000 HP)
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 35Slika 8: Pogonski motor šrederja z odprto viskozno sklopko inkardanskim prenosom moči na rotorSlika 11: Spodnje sito v šrederju, skozi katerega preide večinazdrobljenega materiala.Slika 9: Rotor šrederja z vgrajenimi kladivi in zaščitnimi oblogamimed vgradnjo3.2 Princip delovanja šrederjaSlika 12: Šreder z odprtim zgornjim delom, v katerem se lepo vidizgornje sito in rotor v sredini.sam postopek šrediranja pa je zaradi predelavekovinskih odpadkov tudi hrupen. Material,ki vstopi v šreder, se v šrederju zdrobi in natozapusti šreder v obliki majhnih delcev.Slika 10: Princip delovanja šrederjaMaterial, ki po drči pada v šreder, kladiva nanakovalu raztrgajo na manjše kose. Ko sodelci materiala dovolj majhni, zapustijo šrederskozi spodnje ali zgornje sito. Prevelik materialse nadalje vrti v šrederju, dokler ni razkosanna dovolj majhne delčke. Luknje v situ so velikosticca. 80 mm krat 120 mm.Šreder pri postopku drobljenja material trga indrobi. Med tem postopkom se sprošča prah,Šrediran material je potrebno zato s postopkinadaljnje obdelave očistiti, odstraniti neprimernedelce in sortirati glede na sestavomateriala. Za zagotavljanje ustreznih okoljskihvplivov sta poleg šrederja nujni tudi odpraševalnanaprava in protihrupna zaščita.4 Šreder – dodatna opremaZa doseganje želene kapacitete predelave inokoljsko sprejemljivo predelavo kovinskih odpadkovje poleg šrederja potrebno vgraditi ševeliko "dodatne" opreme:
36(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji––predtrgalec,––vstopni transportni trak,––vhodno drčo za material s tlačno pridrževalnimivalji,––vibracijsko korito pod šrederjem,––odpraševalno napravo,––opremo za ločevanje lahke in težke frakcije,––magnetni boben za ločevanje magnetnihdelcev,––trakove, vibracijska korita ...,––opremo za nadaljnje sortiranje (po želji).4.1 PredtrgalecPredtrgalec sestavljajo tri počasi vrteče gredi.Vsaka gred je gnana s svojim hidromotorjem.Na gredi se nahajajo "zobje" različnih velikosti,ki material raztrgajo in s tem pripravijo za nadaljnjoobdelavo.4.2 Vhodni transportni trakVhodni transportni trak omogoča primernodoziranje vhodnega materiala v šreder.Spodnji del traku je v dolžini osmih metrovraven, kar omogoča pravilno in pravočasnozalaganje šrederja z materialom.Predtrgalec z inštalirano močjo 500 kW skrbiza grobo razkosanje vhodnega materiala(predvsem za baliran material). S predhodnimrazkosanjem materiala se bistveno povečakapaciteta šrederske linije, zagotovi pa setudi večja varnost postopka šrediranja, saj sebistveno zmanjša nevarnost vnosa nevarnihsnovi in prevelikih kosov, ki bi lahko poškodovalirotor.Slika 15: Vhodni transportni trak z zaščito nakladalnega korita –raven spodnji del traku4.3 Odpraševalni sistemSlika 13: Predtrgalec med montažoOdpraševalni sistem z dvema močnima ventilatorjema,dvema ciklonoma in vodnim izmenjevalnikom– odstranjevalcem prahu iz zrakaomogoča stalno odsesavanje drobnih prašnihdelcev in večjih lahkih materialov (plastike, tekstila,aluminija ...). S pomočjo ustrezne filtracijeizhodnega zraka se zagotavlja ustreznostemisij v zrak.Slika 14: Predtrgalec v zaščitnem "oklepu" med delovanjemSlika 16: Odpraševalni sistem med montažo
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 374.4 Protihrupna zaščitaPri postopku šrediranja nastaja pri drobljenjumateriala povečan hrup, zato je celotna šrederskalinija zaščitena s protihrupno zaščito.Poleg šrederja se znotraj protihrupne zaščitenahajajo tudi ventilatorji z motorji odpraševalnenaprave, magnetni ločevalnik, vibracijskedrče, transportni trakovi – vsi deli, ki povzročajohrup. Protihrupna zaščita ima tudi vmesneprotihrupne zaščitne elemente, ki naredijodelovanje šrederske linije navzven skorajneslišno.4.6 Magnetni ločevalnikVrtljiv magnetni boben omogoča avtomatskoločevanje kovinskih magnetnih kosov materiala.Izločeni material predstavlja glavnino takopredelanega masnega materiala.Slika 19: Pogled na magnetni boben (zgoraj) pred začetkomdelovanja, zaradi česar je še modre barve4.7 Ločeno zbiranje šrederske težkefrakcije (ŠFT)Slika 17: Montaža protihrupne zaščite: na levi dobro vidna nosilnakonstrukcija, na desni pa že vgrajeni patentirani protihrupnielementiKar magnetni boben ne odstrani iz drobljenegamateriala, se imenuje šrederska težkafrakcija. V njej se nahaja veliko barvnih kovin.4.5 Sortirna kabinaMaterial se po končanem postopku drobljenjain avtomatskega ločevanja dokončno pregledav sortirni kabini, kjer se odstranijo preostalenečistoče in posamezne frakcije materialov.Slika 20: Montaža traku za ločeno zbiranje šrederske težke frakcije5 Sortirna linija za šrederskolahko frakcijo (ŠLF)Slika 18: Sortirna kabina s prezračevalnim kanalom in sortirnimiodprtinami – jaškiZ odpraševalnim sistemom se iz drobljenegamateriala odstrani vsa lahka frakcija (ventilatorjijo odpihnejo). V tej frakciji se poleg plastike,tekstila in drugih snovi nahaja še veliko
38(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiuporabnih lahkih materialov (pločevinke, Aldelci,jekleni drobni delci), ki se jih loči v dodatnisortirni liniji.Sortirna linija za ŠLF obsega:––nadtračni magnet za izločanje magnetnihkovinskih delcev,––bobnasto sito za odstranitev drobnih delcevvelikosti do 20 mm, ki bi znatno poslabšalisposobnost odstranjevanja kovinskih delceviz preostanka šrederske lahke frakcije,––"eddy current separator" za izločevanje preostalih"nemagnetnih" kovinskih delcev.Slika 24: "Eddy current separator"Slika 21: Sortirna linija za šredersko lahko frakcijo med montažo6 Predelava materialov6.1 Vhodni materialiSlika 22: Nadtračni magnet za izločanje magnetnih kovinskihdelcevSlika 25: Primer vhodnega materiala ob traku za zalaganje šrederjaZa predelavo na šrederski liniji so primerni sledečimateriali:––osušena in očiščena (razgrajena) IMV,––OEEO – VGA razen HZA,––kovinski odpadki iz gospodinjstev (radiatorji,kolesa, kovinsko pohištvo ...),––tanek kovinski industrijski odpadek – pločevinado 4 mm,––kompozitni tanki materiali in drugo.Slika 23: Bobnasto sito za odstranitev drobnih delcev
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 396.2 Izhodni produkti šrederja––zdrobljen jeklen odpadek E-40, ki izhaja nakoncu šrederske linije in je že končna surovinaza ponovno predelavo v železarnah,––smeti in druge nečistoče, ki se izločijo poobdelavi v vetrnem ločevalniku in nalagajov betonski boks za odpadke, t. i. šrederskalahka frakcija,––nemagnetni težki materiali (barvne kovine indrugi težji odpadki), ki se izločijo po obdelaviv magnetnem bobnu, t. i. šrederska težkafrakcija ,––jekleni delci, ki jih izločamo iz šrederske lahkefrakcije z nadtračnim magnetnim trakom,––droben material velikosti zrn do 20 mm, izločeniz šrederske lahke frakcije,––barvne kovine, izločene iz šrederske lahkefrakcije.7 ZaključekPredelovalni center kovinskih odpadkov DinosNaklo z edino okoljsko sprejemljivo šrederskolinijo v Sloveniji omogoča ekonomično inokolju prijazno predelavo različnih kovinskihodpadkov, ki jih z drugimi postopki predelaveni mogoče primerno obdelati.Jeklen kovinski odpadek E40ŠLFŠTFIzločene kovine iz ŠLFDelci, manjši od 20 mmSlike 26: Izhodni produkti šrederjaIzločeni nemagnetni kovinski delci
40(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiSlika 27: Pogled na dokončano montažo šrederske linije pred zagonom proizvodnje
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 41Izkušnje in problematikapri ravnanju z nevarnimiodpadki iz gospodinjstev vokviru RCERO CeljeMetka Vrhovšek Širca,Milka Leskošek,Simbio d.o.o.Milka Leskošek1 UVOD1.1 Kaj so nevarni odpadki?Nevarni odpadki so odpadki, ki vsebujejovečje količine zdravju in okolju škodljivih snovi,zato jih ni dovoljeno odlagati skupaj z ostalimikomunalnimi odpadki iz gospodinjstev terzahtevajo poseben način ravnanja glede nanjihove nevarne lastnosti.Nevarni odpadki nastajajo v industrijski, obrtniin kmetijski dejavnosti in tudi doma v gospodinjstvu.Z njimi se srečujemo vsak dan, tako vdelovnem kot domačem okolju.Nevarni odpadki, s katerimi se najpogostejesrečujemo v gospodinjstvu, so: ostanki barvin lakov, kozmetika, računalniška oprema,izrabljeni akumulatorji in baterije, ostanki pesticidovin insekticidov, stara zdravila, svetila,ostanki odpadnih strojnih in mazalnih olj, odpadnajedilna olja in podobno.Skladno z uresničevanjem zahtev pri ravnanjuz nevarnimi odpadki smo v podjetju Simbio vletu 2001 pristopili k izvajanju aktivnosti z naslednjimikoraki:––Nakup ustreznega vozila in opremeNabavili smo specialno vozilo z ADR opremoin atestiranim zbiralnim kontejnerjem zazbiranje in prevažanje nevarnih odpadkov.Zbiralni kontejner je oblikovan, konstruiranin izdelan za varen cestni transport inpremeščanje nevarnih odpadkov po ADRpredpisih na želeno mesto. V kontejnerju jenameščenih 10 okroglih posod z volumnom250 l, ki so izdelane iz nerjaveče pločevines kovinskim vodotesnim pokrovom. Vsakaposoda je zavarovana pred morebitnimpremikanjem z varnostno ograjo in preklopnoprečko. Poleg okroglih posod je vposebnem ogrodju pritrjen še zabojnik zaakumulatorje, izdelan iz še debelejše pločevine.Pokrov se varno zapira z zapirali, kimorajo biti varovana z R-varovalko. Ločenooddajanje in hranjenje nevarnih odpadkov1.2 Pristop in začetek izvajanja zbiranjanevarnih odpadkovOdredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijamipri opravljanju javne službe ravnanja skomunalnimi odpadki, ki je začela veljati spomladi2001, določa, da mora izvajalec javneslužbe zagotoviti izločanje nevarnih frakcij izcelotnega snovnega toka komunalnih odpadkovter zagotoviti njihovo varno odstranitevoziroma uničenje. Zagotoviti mora ločenozbiranje in prevzemanje v zbiralnicah nevarnihfrakcij ali v premičnih zbiralnicah ter v zbirnihcentrih.Specialno vozilo z ADR opremo in atestiranim kontejnerjem zazbiranje in prevažanje nevarnih odpadkov
42(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijipreprečuje nezaželene reakcije med njimi,ki lahko povzročijo eksplozije, samovžige,razvijanje in uhajanje strupenih plinov inpodobno.Kontejner ima na podu pohodno rešetko inlovilno posodo v primeru razlitja tekočin.Zbiralni kontejner je z zunanje strani opremljenz opozorilnimi znaki po RID in ADRpredpisih.––Strokovno izobraževanje zaposlenihPoskrbeti je bilo potrebno za strokovnoizobraževanje zaposlenih glede celotnegaravnanja z nevarnimi odpadki. Delavci soopravili ustrezne preizkuse znanja in se stem usposobili za nadaljnje delo.––Osveščanje javnostiPred začetkom izvajanja akcij zbiranja nevarnihodpadkov iz gospodinjstev je bilopotrebno organizirati promocijo v medijih.Tako smo izvedli številne predstavitve vokviru tiskovnih konferenc, televizijskih inradijskih oddaj, objav v lokalnih časopisihter ostalih tiskanih medijih, kot so zloženkein letaki, ki so jih občani prejeli na dom.Predstavitve so potekale tudi na osnovnihšolah, kjer se je zbiranje nevarnih odpadkovdelno že izvajalo, in sicer kot zbiranjeodpadnih baterij v okviru projekta Otroci zapravilno ravnanje z odpadki, ki poteka že odleta 1997.Izvajali smo že tudi zbiranje iztrošenih akumulatorjev,ki smo jih zbirali na terenu in naodlagališču ter jih posredovali v Tovarnoakumulatorskih baterij Mežica.nevarnih odpadkov na celotnem območjudvanajstih občin, kjer smo izvajali dejavnostjavne službe zbiranja in odvoza odpadkov.Ko so bile dane vse možnosti za operativnizačetek zbiranja, smo pripravili terminski inkrajevni plan za vseh dvanajst občin z natančnodoločitvijo lokacije vozila z zbiralnimkontejnerjem, kjer je bilo možno oddati nevarneodpadke. Lokacije so bile dogovorjenes predstavniki lokalnih skupnosti in so običajnona najbolj obiskanih mestih, ob trgovinah,šolah, vrtcih, blokih. Obvestila v obliki letakovso bila poslana po pošti v vsa gospodinjstva,objavljena so bila v vseh sredstvih javnega obveščanja(lokalni časopisi, radio in televizija).Letake smo dostavili tudi na osnovne šole,tako so lahko tudi učenci opozorili svoje domačena potek akcije.Zbiranje je bilo organizirano v dopoldanskemin popoldanskem času, z najmanj triurnimpostankom vozila z zbiralnim kontejnerjemna vsaki lokaciji. S tem so bile dane možnostiširšemu krogu uporabnikov za oddajo odpadkov.Nevarne odpadke je sprejemal strokovnousposobljen predstavnik podjetja, ki jih jeustrezno razvrstil. Zbrani nevarni odpadki sose ob zaključku dneva odpeljali na začasnoskladiščenje v zbirni center. Po zaključku celotneakcije v vseh občinah pa smo zbranekoličine nevarnih frakcij posredovali pooblaščenimprevzemnikom ali odstranjevalcem, kinevarne odpadke presortirajo, homogenizirajoali preembalirajo v ustrezne pošiljke, primerneza oddajo in transport do predelovalcev. Toso specializirana podjetja za fizikalno-kemijskoobdelavo (kot je npr. destilacija odpadnihtopil), sežigalnice in podobno.––Območje zbiranja nevarnih odpadkovPredvideli smo pričetek izvajanja akcij zbiranja
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 43Rezultati prve izvedene akcije so presegli pričakovanja,saj je bilo skupaj zbranih skoraj 45ton nevarnih odpadkov, kar je predstavljalo kar0,37 kg/preb. Odziv občanov je bil zelo dober,njihovi predlogi pa so bili, da se naj takšneakcije izvaja v spomladanskem in jesenskemčasu, saj običajno naši uporabniki nimajo navoljo rezervnega prostora za skladiščenje nevarnihodpadkov do oddaje.1.3 Nadaljevanje aktivnostiAkcije zbiranja nevarnih odpadkov smo izvajalienkrat do dvakrat letno, v spomladanskemali jesenskem času, vendar se je izkazalo, dazadostuje izvedba ene akcije letno. Med letompa imajo občani možnost oddajanja nevarnihodpadkov v zbirne centre, kjer zanje poskrbistrokovno osebje.Pred pričetkom izvajanja akcij občane obvestimopreko različnih medijev, prav tako pa jihZbirni center Celjetudi med potekom akcije dnevno obveščamoo lokaciji premične zbiralnice. Izvajanje akcijesmo nadgradili z nagradno igro Na varno odložiin nagradno igro sproži, v kateri so sodelovalivsi, ki so oddali nevarne odpadke.V osnovnih šolah smo organizirali nagradnenatečaje, kjer so sodelovali učenci z raznimiprispevki (literarnimi prispevki, fotografijami,izdelki iz odpadnih materialov …). Nagrajeniizdelki so bili tudi razstavljeni.Učence smo spodbujali za zbiranje odpadnihbaterij, izrabljenih kartuš, tonerjev, ki smo jihposredovali pooblaščenim prevzemnikom.Prav tako smo sodelovali pri naravoslovnihdnevih v obliki delavnic, kjer smo predstavilinačine varnega in pravilnega načina ravnanjaz odpadki ter pripravljali prispevke kotuporaben pripomoček pri okoljski vzgoji inizobraževanju.V skoraj desetletnem obdobju izvajanja akcij jebilo potrebno lokacije premičnega zbiralnegakontejnerja tudi spreminjati skladno s potrebamiin željami krajanov ter jih pravočasnoobvestiti o spremembah. Pogosto so se pojavljaliproblemi zaradi pomanjkanja prostorana lažje dostopnih lokacijah, še zlasti na parkiriščih,kar je zahtevalo veliko usklajevanja indogovarjanja.Zbirni center Žalec
44(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiRezultatileto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009količina [kg] 51.787 21.424 33.354 39.758 51.637 49.911 51.170 45.302 30.386porast [%] / + 55,7 + 19,2 + 29,9 -3,4 + 2,5 -11,5 -32,9EVROPA porast [%] + 12 + 12 + 12 + 12 + 5 + 5 + 5 + 5 + 560.00050.000Količine nevarnih odpadkovDrugi tovrstniodpaki; 29 %Neklorirana,motorna,strojna inmazalna olja; 18 %Embalaža, ki vsebujeostanke nevarnihsnovi; 5 %Topila; 2 %Kisline; 0 %Baze; 0%Fotokemikalije; 0 %Pesticidi; 4 %Jedilno olje inmaščobe; 5 %Barve, črnila, lepilain smole, ki vsebujejonevarne snovi; 17 %40.000kg30.00020.00010.000Baterije inakumulatorji;17 %02001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009letoGraf 1: Količine zbranih nevarnih odpadkov v kg v obdobju od2001 do 20091.4 Analiza rezultatov1. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da sobile količine zbranih nevarnih odpadkov vprvem letu izvedbe akcije precej visoke, karkaže na to, da so imeli občani doma shranjenezaloge nevarnih odpadkov.2. Dinamika zbranih količin po letih ne kažebistvenega povečevanja kljub našim prizadevanjemza boljše rezultate. Nekatere vrstenevarnih odpadkov občani vračajo ob nakupunovih izdelkov.3. Med posameznimi frakcijami je po pričakovanjunajveč akumulatorjev in odpadnih baterij,strojnih in mazalnih olj, ostankov barv,lepil, smol in podobnih odpadkov, odpadnihjedilnih olj, pesticidov in topil.4. Primerjalno so količine posameznih frakcijnevarnih odpadkov približno enake, pri nobenivrsti se ne odraža trend naraščanja.5. Spremljanje količin zbranih odpadkov poposameznih občinah, kjer izvajamo javnoslužbo, je pokazalo, da se sicer zberejovečje količine nevarnih odpadkov v večjihobčinah, vendar izračun zbranih količin naprebivalca kaže, da so le-te večje v manjšihobčinah, kot sta npr. Tabor in Vransko.Citotoksična incitostatična zdravila; 2 %1.5 Nevarni odpadki v postopkih obdelaveRCEROPri delovanju Regionalnega centra RCEROCelje predstavljajo nevarnost predvsem nevarniodpadki, ki so pomešani med mešanekomunalne odpadke in so predvideni za obdelavov objektih RCERO. Če so tovrstni odpadkivečji in dobro vidni, se jih lahko ročno izloči(kot npr. akumulatorje), problem pa predstavljajomanjši nevarni odpadki.Glede na vrsto tveganja, ki ga posamezne nevarneskupine povzročajo, lahko opredelimotri večje skupine nevarnih snovi.1.6 Zdravje zaposlenihDetergenti, ki vsebujejonevarne snovi; 1 %Graf 2: Struktura nevarnih odpadkov glede na vrsto odpadkovZaposleni lahko pridejo v neposreden stikz odpadki pri raznih delih – čiščenju strojev,vzdrževanju naprav, odstranjevanju nevarnihprimesi itd.Opravljeni so bili določeni ukrepi:––izobraževanje zaposlenih,––ustrezna zaščitna sredstva,––cepljenje proti najpogostejšim povzročiteljem.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 45S pazljivostjo lahko zaposleni tveganje zmanjšajona minimum, vendar je tveganje za zaposlenevedno prisotno.Primeri možnih nesreč:––vdihavanje mikroorganizmov pri trohnečimrhovini,––vbod okužene igle,––ureznine vseh vrst,––razlitje kisline po koži.Skrb za zdravje zaposlenih je zelo pomembno,zato je izrednega pomena osveščati uporabnikeo nevarnih posledicah odlaganja nevarnihodpadkov med mešane komunalne odpadke.Možnost nesreč na napraviNajpogostejše nesreče, ki jih povzročajo nevarnesnovi:––požar,––eksplozija,––izpusti kemikalij.Izpusti kemikalij so zelo pogosti, saj ljudje odvržejov originalni embalaži raznovrstne kemikalije.Po mletju se tlačenke predrejo in zaradipritiska pride do izpustov po prostoru.V napravi smo imeli že večkrat manjše požare.Eksplozij na srečo še ni bilo.Razni večji nevarni odpadki (v večini primerovakumulatorji in gume) predstavljajo tudi problemmletja, zato velikokrat prihaja do zastojevin poškodb na mlinu.1.7 Okvare in obrabe strojevDoločene kemikalije lahko po daljšem časunačenjajo nekatere dele naprave (npr. trakove).Razni večji odpadki, predvsem akumulatorji,povzročajo lome naprav in poškodbe nastrojih.2 Zaključki in ciljiNevarni odpadki, pomešani med mešane komunalneodpadke, predstavljajo precejšenproblem pri obratovanju naprav RCERO, zatobodo naše aktivnosti usmerjene predvsemk cilju izločiti čim več nevarnih odpadkov izpreostanka mešanih komunalnih odpadkov vgospodinjstvih.Cilje želimo doseči z nadaljnjim osveščanjemobčanov o nevarnih lastnostih in posledicahskupnega odlaganja odpadkov v zabojnike,in sicer preko sredstev javnega obveščanja,organiziranja nagradnih iger, vprašanj prekoradijskih in TV-sprejemnikov. V osnovnih šolahže delujemo v tej smeri, saj smo pripravljali nagradnenatečaje na temo nevarnih odpadkovin s tem približali tematiko šolski mladini, ki žekaže večjo okoljsko osveščenost. Osveščanježelimo razširiti tudi v vrtce.Občanom želimo nuditi čim več možnosti zaoddajo nevarnih odpadkov s povečevanjemmožnih lokacij za premično zbiralnico ter možnostjooddaje tudi med letom.Sortirnica
46(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiMožnosti za učinkovitejšeravnanje z nevarnimiodpadki iz gospodinjstevJure Flerin in Emil Nanut,Kemis d.o.o.Emil Nanut1 PovzetekZbrane količine nevarnih odpadkov iz gospodinjstevstrmo naraščajo iz leta v leto. Strmtrend naraščanja odpadkov pripisujemo predvsemvedno večji ekološki zavesti prebivalcev,svoj delež pa nosi tudi vedno bolj doslednoločeno zbiranje odpadkov na mestu nastankain nadzor odlaganja odpadkov v posameznezabojnike. Z odpiranjem zbirnih centrov zaravnanje z odpadki, v okviru katerih je tudizbiralnica nevarnih odpadkov, se je močnopovečala možnost oddaje nevarnih odpadkov,kar je tudi prispevalo k večjemu deležu zbranihtovrstnih odpadkov. Hitra rast količine zbranihnevarnih odpadkov pa na drugi strani predstavljavedno večji problem ustreznega ravnanja,zbiranja in odstranjevanja, predvsemv zbirnih centrih. V prispevku so predstavljeninačini zbiranja, problemi pri zbiranju, pa tudizakonodajni problemi pri ravnanju z nevarnimiodpadki. Ob koncu so predstavljeni predlogiza izboljšavo.2 Predstavitev podjetjaKemis je družba, ki se ukvarja z zbiranjem,predelavo, odstranjevanjem, prevozom ter posredovanjemin trženjem različnih vrst odpadkov.Družba je bila ustanovljena 1. 4. 1983 in jekot prvo podjetje v Sloveniji leta 1991 izpolnjevalopogoje za ravnanje s »posebnimi« odpadki.Od leta 2003 je v 100-odstotni lasti Gorenjed.d. Poleg matičnega podjetja v Sloveniji imaKemis svoja podjetja še na Hrvaškem, v BIHin Srbiji.Družba želi postati najboljše podjetje na področjugospodarjenja z nevarnimi odpadkiv Sloveniji in v državah bivše Jugoslavije. Ssvojo dejavnostjo zmanjšuje vpliv odpadkoviz proizvodnje, storitev in gospodinjstev naokolje. Kupcem ponuja strokovne, celovite,vsestransko varne in stroškovno sprejemljiverešitve na področju gospodarjenja z odpadki,pri tem pa se drži vrednot, kot so varnost,znanje, učinkovitost, odzivnost, zglednost inodgovornost.Z namenom zagotavljanja visoke kvalitete storitev,ustreznega ravnanja z okoljem in ustreznegavarstva pri delu je podjetje uskladilodelovanje z zahtevami standardov ISO 9001,ISO 14001 in OHSAS 18001.3 Uvod3.1 ZakonodajaPodročje nevarnih odpadkov iz gospodinjstevpokrivajo naslednji predpisi:––Zakon o varstvu okolja (krovni zakon),––Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijamipri opravljanju javne službe ravnanjas komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št.21/01),––Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS,št. 34/08),––drugi specifični predpisi,––Klasifikacija vrste odpadkov, ki se zbirajo.Kl. št. odpadka Vrsta odpadka15 01 10* embalaža nevarnih snovi15 01 11* prazne tlačne posode20 01 13* topila20 01 14* kisline20 01 15* alkalije20 01 17* fotokemikalije
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 4720 01 19* pesticidi20 01 21* fluorescentne cevi in drugi odpadki, kivsebujejo živo srebro20 01 25 jedilno olje in maščobe20 01 26* olje in maščobe, ki niso zajete v 2001 2520 01 27* premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebujejonevarne snovi20 01 29* čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarnesnovi20 01 33* akumulatorji in baterije20 01 33* baterije ter nesortirane baterije, kivsebujejo te baterije20 01 99* drugi tovrstni odpadki3.2 Obveznosti izvajalca javne službeSkladno s 4. čl. Odredbe o ravnanju z ločenozbranimi frakcijami pri opravljanju javne služberavnanja s komunalnimi odpadki, mora izvajalecjavne službe za izločanje nevarnih frakcijzagotoviti:––ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicahnevarnih frakcij,––ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnihzbiralnicah nevarnih frakcij,––prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvuin vsebuje nevarne snovi,––razvrščanje zbranih komunalnih odpadkovv sortirnici.3.3 Nevarne lastnosti odpadkovNevarne lastnosti odpadkov definirajo predpisis treh področij, tako da razvrščanje potekana osnovi:––Uredbe o ravnanju z odpadki,––Zakona o kemikalijah (Pravilnik o razvrščanju,pakiranju in označevanju nevarnihsnovi, Pravilnik o razvrščanju, pakiranju inoznačevanju nevarnih pripravkov),––ADR in RID predpisov o mednarodnem cestnemin železniškem prevozu nevarnegablaga.Nevarne odpadke prepoznamo po oznakahnevarnosti:XnXiŠKODLJIVOST ZAZDRAVJEDRAŽLJIVOSTNENEVARNOST ZAOKOLJEEKSPLOZIVNOSTT, T+ STRUPENOSTF, F+ VNETLJIVOSTOCOKSIDATIVNOSTJEDKOST3.4 Izvor odpadkovNevarne snovi v naših domovih uporabljamovsakodnevno, posledično nastajajo nevarniodpadki iz gospodinjstev. Pri prepoznavanjunevarnih odpadkov si pomagamo s simbolinevarnosti, s katerimi mora biti označenaembalaža, v kateri je nevarna snov. Nekaterinajbolj pogosti izvori nastanka nevarnih odpadkovso:––VZDRŽEVANJE HIŠ, STANOVANJ… (barve,laki, redčila, jedkala, čistila ipd.),––VZDRŽEVANJE VOZIL (olja, akumulatorji,baterije ipd.),––VZDRŽEVANJE OPREME (olja, baterije, sijalkeipd.),––VRTIČKARSTVO (ostanki in embalaža pesticidovipd.),––ZDRAVLJENJE (pripravki s pretečenimrokom ipd.),––HOBIJI (fotokemikalije, barve, laki, lepila,jedkala, kisline, lugi ipd.),––OSTALO (petarde, karbid, živo srebro ipd.)4 Načini zbiranja nevarnihodpadkov iz gospodinjstev4.1 Zbiranje s premično zbiralnicoV skladu z 12. členom Odredbe o ravnanjuz ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanjujavne službe ravnanja s komunalnimi odpadki(Uradni list RS, št. 21/01) je v naseljih z večkot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice
48(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijinevarnih frakcij, treba v okviru javne službezagotoviti ločeno zbiranje teh frakcij najmanjenkrat v koledarskem letu s premično zbiralniconevarnih frakcij.Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavkatovorno vozilo, mora njegov postanek vposameznem naselju trajati vsaj tri ure.Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnihodpadkov v naseljih iz prvega odstavkatega člena najmanj štirinajst dni predločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premičnizbiralnici obvestiti o času in načinu prevzemaz naznanilom, objavljenim na krajevno običajennačin.V Kemisu izvajamo zbiranje nevarnih odpadkovs premično zbiralnico, ki je lahko namenskikontejner za zbiranje nevarnih odpadkov,dostavno vozilo z ADR opremo ali tovornovozilo z ADR opremo. Naročnik sam izberenačin zbiranja, primeren terenu, in predvidenekoličine. Prednost premične zbiralnice je boljšadostopnost v oddaljenih krajih.Posamezni načini zbiranja so prikazani na slikah1, 2 in 3.Slika 1: Dostavno voziloSlika 2: Namenski kontejner4.2 Zbiranje v zbirnih centrihV skladu z 11. členom Odredbe o ravnanjuz ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanjujavne službe ravnanja s komunalnimi odpadki(Uradni list RS, št. 21/01) je v okviru javne službetreba za ločeno zbiranje nevarnih frakcijurediti in opremiti najmanj:––eno zbiralnico nevarnih frakcij v naselju zveč kot 25.000 prebivalci,––dve zbiralnici nevarnih frakcij v naselju z večkot 60.000 prebivalcev in––eno zbiralnico nevarnih frakcij na vsakih60.000 prebivalcev v naselju z več kot100.000 prebivalci.Podjetje Kemis na področju zbiranja nevarnihodpadkov iz gospodinjstev sodeluje z več kot20 izvajalci javne službe ravnanja z odpadki,ki izvajajo svojo dejavnost v več kot 60 slovenskihobčinah in pokrivajo približno tretjinoprebivalstva Republike Slovenije. Pri tem seSlika 3: Tovorno voziloSlika 4: Zbirni center
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 495 Ravnanje z nevarnimi odpadkiZbrane nevarne odpadke iz gospodinjstevse obravnava enako kot nevarne odpadke, kinastajajo v industriji in drugih dejavnostih. Namestu zbiranja, pa naj bo to premična ali stalnazbiralnica, se odpadke sortira po posameznihvrstah. Po sprejemu nevarnih odpadkovna našem skladišču se jih še enkrat dodatnopregleda, da se izloči možnost nesreč zaradimešanja različnih vrst odpadkov.PREGLED / SORTIRANJE / EMBALIRANJE / OZNAČEVANJE ODPADKOVSlika 5: Poseben prostorRECIKLAŽAIZRABA ENERGETSKE VREDNOSTI V TEHNOLOGIJAH / SEŽIGALNICAHFIZIKALNO KEMIČNA OBDELAVADEPONIRANJESlika 7: Postopki ravnanja z nevarnimi odpadkiSlika 6: Namenski kontejnerrazlični izvajalci odločajo za različne načinezbiranja, vedno več pa se jih odloča tudi zazbirne centre. Potrebno je poudariti, da se zaodprtje zbiralnic nevarnih odpadkov izvajalciodločajo tudi tam, kjer to ne bi bilo potrebno,saj nimajo naselij, ki bi imela več kot 25.000prebivalcev, kar je vsekakor pohvalno.Načini zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstevv stalnih zbiralnicah so prav takokot pri zbiranju s premično zbiralnico različni.Prednost tovrstnega zbiranja je časovnadostopnost, saj je oddaja odpadkov možnapraktično vsak dan, medtem ko je premičnazbiralnica vezana na točno določen termin.Poleg tega so zbiralnice nevarnih odpadkovpostavljene v sklopu zbirnega centra, kamorpoleg nevarnih odpadkov občani lahko oddajajovse vrste odpadkov.Na slikah 5 in 6 sta prikazana različna načinazbiranja nevarnih odpadkov v stalni zbiralnici.Diagram končne oskrbe odpadkov je prikazans sliko 7, vedno pa se stremi k temu, da jih jekar največ možno reciklirati in šele nato izbratidruge, manj ekološko sprejemljive načine odstranjevanja.Vendar pa kljub temu naše izkušnjekažejo, da se največ nevarnih odpadkovodstrani z načinom izrabe energetske vrednostiv sežigalnicah.Zbrane količine nevarnih odpadkov iz gospodinjsteviz leta v leto strmo naraščajo, zanimivopa je razmerje zbranih nevarnih odpadkovv premičnih in stalnih zbiralnicah. Količine soprikazane s sliko 8.Količina1997199819992000200120022003200420052006200720082009Premična zbiralnica Zbirni centriSlika 8: Letno zbrane količine6 Problemi zbiranja nevarnihodpadkovZaradi vedno večjih količin, zbranih v stalnihzbiralnicah nevarnih odpadkov iz gospodinjstev,prihaja do vedno večjih problemov priLeto
50(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijizbiranju. Najbolj pereči problemi so:––z nevarnimi odpadki v zbirnih centrih ravnajopretežno nestrokovne in/ali neusposobljeneosebe,––nevarne odpadke v zbirnih centrih se pretežnonepravilno zbira in skladišči – mešanjeodpadkov med seboj, nepravilno odlaganjev neustrezne zabojnike ipd.,––premajhni in neustrezni prostori za zbiranjenevarnih odpadkov,––širši spekter odpadkov – težje sortiranje odpadkovna mestu,––več udeležencev akcij zbiranja,––prevzemanje nesortiranih nevarnih odpadkovv zbirnih centrih lahko privede do nesrečna mestu prevzemanja ali kasneje medprevozom na skladišče za nevarne odpadke.Na slikah 9 in 10 je prikazano nepravilnozbiranje nevarnih odpadkov v namenskemkontejnerju.7 Problemi zakonodaje prizbiranju nevarnih odpadkov izgospodinjstevSprejemanje nove zakonodaje na področjuravnanja z odpadki ne sledi smotrnosti zbiranjanevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Tako jevedno več različnih vrst dokumentacije in prevzemnikovodpadkov, prav tako je vedno večjiobseg logistike na tem področju. Ključni problemiso:––prevzemanje odpadkov preko različnih shem:• več prevzemnikov različnih vrst odpadkov,• višji stroški prevzemanja,• večja obremenitev okolja zaradi transporta,• več birokracije.––izbor izvajalca zbiranja nevarnih odpadkovpreko razpisov – največkrat je edino meriloponudbena cena:• nižja kvaliteta storitev,• premalo osveščanja prebivalstva,• nekontinuirano sodelovanje – različniizvajalci.8 Predlogi za izboljšavo prizbiranju odpadkovSlika 9Slika 10Zelo pomemben pogoj pri zagotavljanju ustrezneganačina zbiranja nevarnih odpadkov vzbirnih centrih je ustrezen prostor za zbiranje.Pri premičnih zbiralnicah na mestu prevzemaprisotni strokovni delavci odpadke sortirajo v zato določene posode, uporablja pa se količinamodpadkov primerno vozilo. Tako je zagotovljeno,da se odpadki ustrezno ločijo in shranijo doprevoza na skladišče. V stalnih zbiralnicah pa jepogosto problem zagotovljen prostor za zbiranjeodpadkov in osebe, ki znajo ravnati z nevarnimiodpadki. Predlogi za izboljšavo so sledeči.––Ustrezno opremljeni in urejeni prostori zazbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:• ustrezna velikost zbirnega prostora,• lovilne palete ali lovilni jaški brez iztoka,• ustrezno označena embalaža za zbiranjeodpadkov,• oprema za primer razlitja in primer nesreče.––Odgovorne osebe komunalnih podjetij poskrbijo,da:• nevarne odpadke prevzemajo samo usposobljeneosebe in jih takoj odložijo ločeno v
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 51za to ustrezne posode,• v prostoru za nevarne odpadke ne pride domešanja različnih vrst odpadkov,• ne prihaja do razlitij,• je prostor pod nadzorom/zaklenjen,• ne pride do nesreče pri ravnanju z nevarnimiodpadki.Slika 11: Zbirni centerSlika 12: Zbirni center––Ustrezno obveščanje in osveščanje prebivalcevpreko brošur, navodil na mestu zbiranjaali preko sredstev javnega obveščanja.Na slikah 11, 12 in 13 so prikazani ustrezni načinizbiranja nevarnih odpadkov v stalnih zbiralnicahnevarnih odpadkov. Z zadostno velikostjoprostora, z vso ustrezno varnostno opremo inposodami za zbiranje odpadkov lahko usposobljenzbiralec zagotovi, da se odpadki varnoodlagajo v za to namenjene posode in so primernoskladiščeni do odvoza na nadaljnje ravnanje.Prav tako se s tem optimizira frekvencoodvozov odpadkov, saj se ustrezno zbranihodpadkov lahko v nadaljnjo obdelavo odpeljeneprimerno več kot nepravilno zbranih. Pri temni dodatnega dela s sortiranjem, zmanjšana paje tudi možnost nesreč pri ravnanju z nevarnimiodpadki.9 Predlogi za izboljšavo napodročju zakonodajeZ uvajanjem novih shem, preko katerih se prevzemarazlične vrste odpadkov, se imetnikomodpadkov otežuje delo, saj se oddaja odpadkeločeno po posameznih shemah različnim podizvajalcemnosilcev shem.––Prevzemanje odpadkov preko različnih shem• REŠITEV – vse nevarne odpadke v zbirnihcentrih naj prevzema pogodbeni izvajalecin jih LOČENO medfazno skladišči dooddaje preko različnih shem v končnoobdelavo.––Izbor izvajalca zbiranja nevarnih odpadkovpreko razpisov – edino merilo je pravilomaponudbena cena.• REŠITEV – razpisi naj se izvajajo za večletnaobdobja, večji poudarek pri izboruizvajalca naj bo pri:• kvaliteti storitev,• izobraževanju zaposlenih, ki ravnajo znevarnimi odpadki, s strani izbranega izvajalca– kako se ravna in zbira nevarneodpadke,• izvedbi osveščanja, obveščanja in izobraževanjazaposlenih kot tudi prebivalcevz različnimi orodji (priprava člankov,letakov, navodil …),• partnerskem sodelovanju z naročnikom.Slika 13: Zbirni center
52(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiSTROKOVNE RAZPRAVE
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 53Uredba REACH in odpadkimag. Karmen Krajnc,Urad RS za kemikalijeUredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji inomejevanju kemikalij (REACH), ki je bila sprejetaleta 2006 in je v celoti pričela veljati leta2008, vzpostavlja nov sistem upravljanja s kemikalijamina ozemlju Evropske unije. Poleg žeprej obstoječih mehanizmov: varnostnih listov,etiket ter ustreznega razvrščanja, pakiranja inoznačevanja uveljavlja mnoge dodatne zahteve,ki so naslovljene na proizvajalce in uvoznikekemikalij, predvsem registracijo in avtorizacijo.1 RegistracijaProizvodnja in uvoz snovi (snov kot taka ali vpripravkih) v količinah ene tone ali več letno naproizvajalca oziroma uvoznika sta mogoča le,če je bila snov registrirana pri Evropski agencijiza kemikalije (ECHA, v nadaljevanju Agencija).uvedbaREACHPredhodnaregistracijaZavezanci so si s predregistracijo (neke vrstenajavo namena registracije posamezne snovi)lahko pridobili pravico do prehodnega obdobja.Za zavezance, ki so izvedli predregistracijo,veljajo sledeči roki (slika 1).2 EvalvacijaRoki za registracijoEvalvacija je element, ki vključuje evalvacijoregistracijskega dosjeja in evalvacijo snovi.Agencija bo preverjala skladnost dosjeja z zahtevamipo podatkih, ki izhajajo iz uredbe. Pravtako bo ocenila predloge strategij za testiranja.Evalvacijo snovi (natančnejši vsebinski pregled)s prioritetnega seznama bodo izvedle posameznedržave članice, medtem ko bo industrijatista, ki bo pripravila analizo kemijske varnosti.S tem se odgovornost za oceno tveganja snovi≥ 1000 ton/lCMR katergorija 1 ali 2 (rakotvornost, mutagenost in strupenost za razmnoževanje) ≥ 1 ton/lZelo strupeno za vodne organizme (R50/53) ≥ 100 ton/l100-1000 ton/l1-100 ton/l1. junij20071. junij20081. dec.200830. nov.2010Slika 1: Trg zavezancev za ravnanje z odpadki31. maj201331. maj2018
54(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiprenaša s strani držav članic (obstoječi sistem)na industrijo.3 AvtorizacijaSnovi, ki bodo vključene v Prilogo XIV uredbeREACH, bo mogoče uporabljati le, v kolikor boza to pridobljeno posebno dovoljenje s straniEvropske komisije. Na ta seznam naj bi bile poposebnem postopku vključene snovi, ki predstavljajozelo veliko zaskrbljenost (npr. PBTobstojne,bioakumulativne, strupene snovi),predhodno pa se snovi opredeli kot t. i. snoviSVHC (snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost), zvključitvijo na t. i. "kandidatno listo", na kateri jetrenutno trideset snovi.Evropska komisija nato odloči, katere izmedteh snovi se bodo vključile v Prilogo XIV. Prvavključitev snovi v to prilogo je predvidena vdrugi polovici leta 2010. Glavni cilj avtorizacijeje, da se najbolj nevarne snovi postopno zamenjajoz manj nevarnimi, saj bo avtorizacijo lahkopridobilo le podjetje, ki bo dokazalo, da snov nepredstavlja tveganja, oziroma bo dokazalo, dasocialno-ekonomske koristi bistveno pretehtajotveganje.4 Odpadki znotraj uredbe REACH2. člen uredbe REACH sicer navaja, da "odpadki,kakor je opredeljeno v Direktivi 2006/12/ES, ne pomenijo snovi, zmesi ali izdelka", kar bina prvi pogled lahko dalo vtis, da so odpadki vceloti izključeni iz te uredbe, a v celoti ni tako.4.1 Registracija in odpadkiOdpadkov sicer ni potrebno registrirati, jepa zelo pomembno, da znamo ločiti medodpadkom in kemikalijo. V primeru recikliranjaali predelave odpadkov pogosto prihajadejansko do proizvodnje kemikalij, torej jeregistracija potrebna, vendar ne odpadka,marveč novo pridobljene snovi. Evropskaagencija za kemikalije je tako izdala celo posebnesmernice (Guidance on waste andrecovered substances, http://guidance.echa.europa.eu/docs/guidance_document/waste_recovered_en.htm?time=1276086849).4.2 Ocena kemijske varnosti in odpadkiOcena kemijske varnosti, ki jo mora izvestiproizvajalec ali uvoznik v primeru, daproizvaja ali uvaža več kot 10 ton posameznesnovi na leto, mora vključevati oceno tveganjain predlagati ukrepe za vse faze življenjskegakroga kemikalije, vključno s fazo, ko kemikalijapostane odpadek. Več o postopku pripraveocene kemijske varnosti je v smernicahEvropske agencije za kemikalije (Guidance oninformation requirements and chemical safetyassessment, http://guidance.echa.europa.eu/docs/guidance_document/ information_requirements_en.htm?time=1276505111).4.3 Varnostni list in odpadkiPriloga II uredbe REACH zahteva, da se v točki13 navede tudi ustrezne metode ravnanja zodpadki z namenom pomagati pri določanjuvarnih in okolju prijaznih možnosti ravnanja zodpadki, ki se v skladu z Direktivo 2008/98/ESujemajo z zahtevami države članice, v kateri jevarnostni list predložen.Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti inkadar je bila opravljena analiza ravnanja z odpadki,so podatki o ukrepih ravnanja z odpadkiskladni z identificiranimi uporabami iz poročilao kemijski varnosti in scenariji izpostavljenostiiz poročila o kemijski varnosti, navedenimi vprilogi k varnostnemu listu. Navedejo se sklicevanjana ustrezne določbe Skupnosti v zveziz odpadki. Če jih ni, se navedejo sklicevanjana ustrezne veljavne nacionalne ali regionalnedoločbe.4.4 Upoštevanje tveganj, ki jih povzročajoodpadki pri omejevanju dajanja v prometČeprav odpadki kot taki niso predmet avtorizacijein prepovedi, so tveganja, ki jih odpadeklahko povzroča v okolju, prav tako zelopomemben in dokaj pogost odločilen kriterijza uvedbo ukrepa. Eden od zadnjih tovrstnihprimerov je prepoved prodaje termometrov, kivsebujejo živo srebro, kjer glavni motiv za prepovedni bila neposredna zaščita zdravja ljudi,marveč zaščita okolja, saj je tovrstne odpadkezelo težko nadzirati in z njimi ustrezno ravnati,še posebej če gre za izdelke, ki jih uporabljasplošna javnost.Tovrstno tveganje se oceni v okviru predhodnoizvedene ocene tveganja posameznekemikalije.
56(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiskupino izločiti kot predmet zaračunavanjastroška za zbiranje in predelavo.V tonah DeležVsa zdravila 2.700 100 %Raztopine soli in voda 1.120 42 %Citostatična in citotoksična zdravila 12 < 0,5 %Zdravila za uporabo v veterini 54 2 %Tabela 1: Ocena zdravil, danih na trg RS glede na vrsto in uporabov letu 2009.Vir: Kemofarmacija, IMS, 2009Uredba izloča odpadna zdravila iz krvi ali plazme,ki jih urejajo predpisi o preskrbi s krvjo,ne predpisuje pa tudi obveznosti ravnanja zneporabljenimi ali neuporabnimi zdravili, kiso bila dana na trg, vendar jih je zaradi pretečenegaroka uporabnosti potrebno zavreči.Dolžnost posameznega veletrgovca je, da zatovrstna zdravila poskrbi in jih ustrezno odstrani.Podobno velja za zdravila ali ostanke, kinastajajo pri proizvodnji (industrijski odpadek).2.1 Oprema zbirno-prevzemnih mest inizvajanjeZbirno-prevzemna mesta Število enot1. – Imetniki dovoljenja za opravljanje334prometa z zdravili na drobno – zunanjelekarne– Imetniki dovoljenja za opravljanjeprometa z zdravili na drobno – specializiraneprodajalne2. – Imetniki dovoljenja za opravljanje30prometa z zdravili na drobno – bolnišničnelekarne– Osebe z dovoljenjem za opravljanjezdravstvene dejavnosti po 73. členuZZdr-13. – Osebe, ki opravljajo dejavnost veterinarstva1044. – Zbirni centri IJS 68Skupaj 536Tabela 2: Obseg zbiranja odpadnih zdravil na zbirno-prevzemnihmestihVir: Skupni načrt ravnanja z odpadnimi zdravili, 2010Veletrgovci so po uredbi dolžni zbirati odpadnazdravila iz t. i. humane medicine, opravljanjaveterinarske dejavnosti ter kot ločeno zbranofrakcijo komunalnih odpadkov, hkrati pa nazbirno-prevzemnih mestih zagotoviti zbiralnike.Nosilec skupnega načrta Kemofarmacija jeskupaj s Salusom in Farmadentom, skladno zvsakodnevnimi dobavami zdravil, v zelo kratkemčasu opremil vse imetnike dovoljenj za opravljanjeprometa z zdravili na drobno ter organizacije,ki opravljajo dejavnost veterinarstva. Plastičnisodčki s prostornino 28 litrov so opremljeni zustrezno nalepko. Zbirni centri komunalnih službso prejeli 150-litrske označene sode.2.2 Problematika ločevanja odpadnihzdravil po izvoruOdpadna zdravila prevozniki prevzemajo porazličnih klasifikacijskih številkah, glede naizvor (humana medicina, veterinarska dejavnostoziroma ločeno zbrane frakcije komunalnihodpadkov) in kemijsko sestavo odpadka(odpadna citotoksična in citostatična zdravilater druga odpadna zdravila). Ne glede na izvorodpadka se odpadna zdravila pri imetnikihdovoljenja za opravljanje prometa z zdravilina drobno zbirajo v enem zabojniku. Končnadestinacija odstranjevanja je za vseh šest klasifikacijskihštevilk odpadnih zdravil enaka,tudi strošek odstranjevanja je enak. Navedeniimetniki dovoljenja so dolžni voditi evidencopo izvoru odpadnih zdravil (iz zdravstvene dejavnosti– 18 01, iz veterinarske dejavnosti – 1802 ter odpadna zdravila, ki se uvrščajo medkomunalne odpadke – 20 01).Nenevarni in nevarni odpadki – slednji so opremljeniz zvezdico – se zbirajo skupaj, z vsemipa se ravna kot z nevarnimi, torej pod številkoz zvezdico. Evidenčni listi, ki spremljajo odpadneprodukte od prevzema do predelave, seob prevzemu izpolnijo z ustrezno klasifikacijskoštevilko odpadka, in sicer glede na to, aligre za odpadke iz gospodinjstva ali dejavnosti(humana medicina ali veterinarska dejavnost).Bruto teži polnega sodčka se v fazi predhodnegaskladiščenja odšteja teža sodčka, težoodpadnih zdravil pa vpiše na evidenčni list.Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)je v postopku preverjanja skupnega načrtaizpostavila pomembno vprašanje: na kakšennačin bo nosilec skupnega načrta zagotavljaltransparentnost delitve na citotoksična/citostatičnater druga zdravila. Izkušnje iz tujinein priporočila sistema zbiranja v Veliki Britanijiso močno prispevala k jasnosti razumevanja inponudila rešitev. Neposredno ločevanje gledena klasifikacijsko številko odpadka je praktičnonemogoče. Zdravila na primarni ovojnininimajo posebnih oznak, ki bi jih ločevala na
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 57citotoksična in citostatična ter druga zdravila.Tudi na sekundarni oziroma prodajni ovojninitakih znakov ni, je pa zapisano mednarodnonelastniško ime zdravila (INN). Le-to lahkoedino služi za dosledno ločevanje zdravil, ki paga lahko opravi le strokovna oseba z ustreznimznanjem. Ker uredba ne določa, da se lahkozbirajo le odpadna zdravila v sekundarni oziromaprodajni embalaži, niti da se lahko zbirajole zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v RS,je striktno ločevanje tehnično neizvedljivo.Zdravila, ki jih končni uporabniki prepuščajona zbirno-prevzemnih mestih, so pakirana vstično ovojnino, ki preprečuje neposredni stikz zdravilom in fizično mešanje zdravil, zatoje vpliv odpadnih zdravil na osebe, ki z njimirokujejo, in na okolje v celotnem postopku zbiranja,transporta in prehodnega skladiščenjado končne odstranitve s sežigom, nadzorovan.Poleg tega so zbirne posode, v katerih sebodo zbrana odpadna zdravila prevažala, certificiranetudi za shranjevanje in prevoz razsutihzdravil; to je zdravil, ki niso v stični ovojnini.V lekarnah se torej zbirajo odpadna zdravila sklasifikacijsko številko odpadka 20 01 31* in 2001 32, po posebnem, vnaprej posredovanemnaročilu pa tudi 18 01 08* in 18 01 09, pri veterinarskihdejavnostih pa 18 02 07* in 18 02 08.IzvorHumanamedicinaVeterinarskadejavnostLočena frakcijakomunalnegaodpadkaKlas. št. Opis odpadkaodpadka18 01 08* Odpadna citotoksična incitostatična zdravila18 01 09 Druga zdravila18 02 07* Odpadna citotoksična incitostatična zdravila18 02 08 Druga zdravila20 01 31* Odpadna citotoksična incitostatična zdravila20 01 32 Druga odpadna zdravilaTabela 3: Odpadna zdravila po klasifikacijski številkiVir: Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, 2008Glede na statistične podatke je v Sloveniji intudi v ostalih državah Evropske unije razmerjemed prodanimi citostatičnimi in citotoksičnimizdravili ter drugimi zdravili 1 : 250. Ocenjujese, da je med zbranimi odpadnimi zdravili torazmerje približno enako. Kemofarmacija bopo vzoru nosilcev zbiranja odpadnih zdravilv ostalih evropskih državah (npr. v VelikiBritaniji) pri pripravi letnega poročila upoštevalanavedeno razmerje v primerih, ko se vistem zabojniku zbirajo nevarna in nenevarnazdravila.2.3 Odpadki, onesnaženi s citostatičnimizdraviliV zadnjem času so se pojavile številne negotovosti,povezane z vprašanjem odpadkov,onesnaženih s citostatičnimi zdravili. Opremain materiali, ki se uporabljajo v postopkihzdravljenja, sodijo pod enake klasifikacijskeštevilke odpadkov kot odpadna zdravila, uporabljenav humani medicini ali veterinarski dejavnosti(18 01 08* in 18 02 07*). Ministrstvo zaokolje in prostor je pojasnilo, da so to odpadkiiz zdravstva in da je z okoljskega vidika in vidikavarovanja zdravja pomemben postopek,torej povsem enako ravnanje kot pri obravnavanihodpadnih zdravilih – strokoven prevzemin odstranjevanje s sežigom. Razlaga je nujnapredvsem z vidika stroškov veletrgovcev, sajbi se količine "odpadnih zdravil" v tem primerulahko močno povečale, hkrati pa tudi finančnaobremenitev.V uredbi o ravnanju z odpadki, ki nastajajopri opravljanju zdravstvene in veterinarskedejavnosti ter z njima povezanih raziskavah(Ur. l. RS, št. 89/2008), bo potrebno dodatizgoraj omenjeni številki, k njima pa dopisati,da gre za odpadke, onesnažene s citostatiki.Odpadki se tako ne bodo zbirali v okviru skupneganačrta za ravnanje z odpadnimi zdravili,temveč bo strošek nosil imetnik odpadka sam.3 SISTEM ZBIRANJA IN PREDELAVE VPRAKSI TER PRVE IZKUŠNJEObveznost operativnega začetka zbiranjaodpadnih zdravil je sovpadla z začetkom leta2010, precej pred formalnim vpisom skupneganačrta v evidenco načrtov na ARSO.Postavitvi zbirnih sodčkov v javnih in bolnišničnihlekarnah ter veterinah je sledilo opremljanjezbirnih centrov izvajalcev javnih služb.Transparentnost in enostavnejša kontrolaevidenc sta bila dejavnika izbora le enega zunanjegapogodbenega izvajalca, in sicer zaprevzem odpadnih zdravil pri izvajalcih javnihslužb. Dejstvo, da je podjetje Saubermacher<strong>Slovenija</strong> d.o.o. v tej dejavnosti prisotno ževrsto let, in sinergijski učinki pri prevzemanju
58(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiveč vrst odpadkov hkrati (odpadna embalaža,odpadna električna in elektronska oprema,odpadne baterije in akumulatorji ...), je ključnoprispevalo tudi pri postavitvi ugodne tarife zaveletrgovce oziroma skupni načrt.V vsakem četrtletju prvega polletja 2010 jebilo tako s strani prevzemnikov (prevoznikov)ob dobavi novih zdravil in medicinskih pripomočkovv lekarne in veterine odpeljanihveč kot 700 polnih 28-litrskih sodčkov, ki sokončali v predhodnem skladiščenju v zbiralniciKemofarmacije. Povprečna teža polnegasodčka je znašala cca. 6,5 kg, kar je posledicavelike in hkrati lahke stične ovojnine ter drugeembalaže. Tako je celotna količina odpadnihzdravil v prvem četrtletju presegla štiri tone, vdrugem pa slabe štiri in pol. Po izvoru je pričakovanonajveč odpadnih zdravil iz gospodinjstev(klasifikacijska št. odpadka – 20 01 31*, 2001 32), 10 % celotne mase odpade na odpadnazdravila iz dejavnosti opravljanja humanemedicine, medtem ko je odpadnih zdravil izveterinarske dejavnosti dokaj malo.Saubermacher je pri izvajalcih javne službeprevzel precej manj odpadkov, porast količinev drugem kvartalu pa sovpada z akcijami zbiranjanevarnih odpadkov, ki jih občine in posameznizbiralci organizirajo v mesecu aprilu.Pričakuje se, da bodo zaradi postavitve zbirnihsodčkov količine pri izvajalcih javne službev prihodnje pričele upadati.Ob zaključku kvartala se skupne količine odpadnihzdravil iz zbiralnice Kemofarmacije inzbirnega centra Saubermacherja prepeljejo kpogodbenemu odstranjevalcu, družbi PINUSTKI d.d., v sežig.Prevzemnik Klas. št. odpadka Količina odpadnihzdravil (v kg)I. kvartal2010II. kvartal2010Kemofarmacija, 18 01 08* 18 01 09 301 356Salus, 18 02 07* 18 02 08 92 19Farm adent 20 01 31* 20 01 32 3.748 4.052Saubermacher<strong>Slovenija</strong>20 01 31* 20 01 32 180 3.477Skupaj 4.321 7.904Tabela 4: Količine odpadnih zdravil po vrsti in prevzemnikuVir: Interseroh d.o.o., 20104 IN KAKO NAPREJ?Extended producers responsibility (EPR) alirazširjena proizvajalčeva odgovornost je relativnonov pojem, ki nalaga proizvajalcemtudi skrb za okolje, ko se njihovim produktomzaključi življenjska pot. Po principu, da plačaonesnaževalec, morajo proizvajalci tudi finančnoposkrbeti za zbiranje, recikliranje in/aliodstranjevanje odpadnih produktov. V evropskedirektive, posledično pa v predpise posameznihčlanic EU vnešen pojem EPR, zavezujetisto pravno osebo, ki produkte kot prva dajena trg določene države. V Sloveniji je to lahkoproizvajalec, pridobitelj (s trgov znotraj EU) aliuvoznik (izven EU). Praksa evropskih držav vprimeru odpadnih zdravil je dokaj različna, čepravje vsem skupno to, da se odpadna zdravilana koncu odstrani. Ker za države članiceni predpisane krovne direktive, ki bi postavilasmernice delovanja in ravnanja z odpadnimizdravili, so plačniki ponekod veletrgovci, spetdrugje lekarne, v nekaterih državah pa po EPRproizvajalci. V Sloveniji je bil na mizi pristojnegaministrstva predlog uredbe, v katerem sobili kot zavezanci definirani proizvajalci, vendarse predlog ni obdržal oziroma so ga zaradineznanega vzroka umaknili. Kljub temu bi gabilo smotrno ponovno preučiti in veletrgovcemomogočiti prenos okoljskih in finančnihobveznosti na proizvajalce (tudi tujih), s tempa bi dobili manjše število zavezancev in boljnatančno količino zdravil, dane na trg.Viri:1. JAVNA agencija Republike Slovenije zazdravila in medicinske pripomočke. 2010.Seznam imetnikov dovoljenja za opravljanjeprometa na debelo z zdravili. Dostopno naspletnem naslovu: http://www.jazmp.si/files/ijz/ImetnikiDovoljenjNaDebelo.pdf.2. PHARMACEUTICAL Services NegotiatingCommittee. 2009. Dostopno na spletnemnaslovu: http://www.psnc.org.uk.3. REGISTER zdravil Republike Slovenije. 2009.Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo.4. SKUPNI načrt ravnanja z odpadnimi zdravili.2010. Ljubljana: Kemofarmacija.5. UREDBA o ravnanju z odpadki. Ur. l. RS, št.34/08.6. UREDBA o ravnanju z odpadnimi zdravili. Ur. l.RS, št. 105/08.7. ZAKON o zdravilih (ZZdr-1). Ur. l. RS, št. 31/06in 45/08.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 59»Vi vprašujete, MOPpojasnjuje«Tatjana Bernik,Inšpektorat RS za okolje in prostormag. Katja Buda,Ministrstvo za okolje in prostormag. Bojan Dejak,Ministrstvo za okolje in prostorV okviru simpozija je bil pogovor s predstavnikiMinistrstva za okolje in prostor.Jože Volfand: Pred kratkim je potekala novinarskakonferenca, na kateri je MOP predstavilpredvidene spremembe pri ravnanju z odpadkiv Sloveniji glede na revizijsko poročilo računskegasodišča. Vendar pa ni povsem jasno,kaj bodo glavne novosti. Kaj to torej pomeni zaobčine oz. izvajalce javnih služb ter kaj pomeninapoved, da bodo več okoljske dajatve sprejeletiste občine, ki bodo zbrale več ločenozbranih odpadkov? Kaj namerava MOP storiti,glede na to, da so v Sloveniji le 3 odlagališča zIPPC dovoljenjem?mag. Bojan Dejak: Če vzamemo kot izhodiščerevizijo računskega sodišča, so nam najboljočitali, da nimamo vzpostavljenega sistema innadzora ter da v določenih elementih nimamojasne strategije. To velja za vsa področja ravnanjaz odpadki, zlasti s komunalnimi odpadki.Predlagamo spremembe po vseh elementihizvajanja sistema. Prvi tak element je strateškiokvir, kjer pripravljamo novelacijo operativnihprogramov. Naslednja stvar je normativniokvir, kjer je v pripravi več dokumentov, ki najbi zadostili potrebam oz. zahtevam računskegasodišča. Na tej osnovi pripravljamo Uredboo ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo zaizvajalce javnih služb bolj natančno določilacilje in obveznosti v tem okviru.Naslednji del sistema so ekonomski instrumenti(taksa za odlaganje), kjer imamo kompliciranosituacijo, in sicer Zakon o financiranjuobčin, ki je to prenesel na občine. Računskosodišče nam očita, da s tem spodbujamoodlaganje, zato bomo v letošnjem letu uvedliobratno-proporcionalni sistem, da večinatakse v občini ne bo sorazmerna s količinoodloženih odpadkov, ampak bo obratnosorazmerna– več ločeno zbranih frakcij bodo zbrali,več takse bodo dobili, zato moramo sevedaprilagoditi tudi druge sisteme, kar bo trajalo šenekaj časa.Naslednja stvar je institucionalni sistem znotrajMOP-a, kjer so nam očitali pomanjkanje koordinacijein s tem v zvezi je minister ustanovilkoordinacijsko skupino, ki naj bi povezovalatako ARSO kot inšpekcije in tudi normativnidel iz okolja, kot tudi nas, ki smo odgovorni zaizvajanje javnih služb. Drug ukrep je, da smookrepili sam Sektor za izvajanje javnih službvarstva okolja, tretji element pa, da smo v letošnjemletu uvedli tudi računalniško poročanjeza izvajalce javnih služb glede komunalnihodpadkov, kjer smo dobili tudi že prve podatkeiz tega sistema – zbranih je približno 90 %,kar je že dovolj reprezentativni podatek. V letu2009 ugotavljamo zaustavitev trenda naraščanjakomunalnih odpadkov ter odlaganjamešanih komunalnih odpadkov in zaznavamopovečanje ločeno zbranih odpadkov, tako daje sedaj to razmerje (75:25), ki se je uporabljaloše v akciji Očistimo Slovenijo, drugačno.Naslednja zadeva je izgradnja infrastrukture,kjer zaostajamo. Na osnovi veljavnega operativnegaprograma smo imeli 15 centrov, s temda je bilo rečeno, da so centri drugega redasamo izjemoma in da gre za geografske inmorebitne druge značilnosti posameznih regij.<strong>Tukaj</strong> smo naredili to spremembo, da so se teizjeme uveljavile kot pravilo in mislimo, da namje sama interpretacija programa dala možnost,da smo planirano število regijskih centrovznižali. Na osnovi tega smo zasnovali tudinovelacijo Operativnega programa okoljske
60(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiin prometne infrastrukture, v katerem (razentistih, ki že imajo odločbe) predlagamo samoše izgradnjo treh centrov v Sloveniji. Poudarekje tudi na termični obdelavi, kjer smo v stikuz Mestno občino Ljubljana in Mestno občinoMaribor zastavili operativni plan, kako pridedo teh dveh objektov. Mi namreč mislimo, dabrez intenziviranja na tem področju celotnesituacije ne moremo rešiti v tolikšni meri, dabomo primerljivi z drugimi državami.Računsko sodišče je od nas zahtevalo tudi takojšnjospremembo Zakona o varstvu okolja v temsmislu, da bi opredelili tudi odlaganje in predelavoodpadkov kot javno službo na državni ravni.Tu smo mnenja, da lahko že v obstoječem okvirumarsikaterega od teh ciljev dosežemo z določenimispremembami operativnih programov.Kaj bo z IPPC dovoljenji? V okviru ARSA jebila dana prioriteta doslej (glede na njihovelimitirane kadrovske kapacitete) izdaja dovoljenjza industrijske objekte. V tem smislu so takoIPPC kot OVD postopki zaostajali, vloge sobile poslane, nekje so v pregledu, nekje so bilezahtevane dopolnitve, končnih odločb pa šeni bilo izdanih. Skupaj z drugimi ukrepi želimo,da bo ta končna služba takšna, da ne bomo znekim administrativnim ukrepom povzročili to,da bi se znašli v neki neobvladljivi situaciji. Zavsakega od regijskih centrov, ki so zaprosili zaIPPC dovoljenje, bomo naredili okvirno oceno otem, kakšna je možnost, kaj morajo narediti inbomo z njimi to nekako predhodno skomunicirali.Ravno tako tudi za tiste, ki so vložili vlogeza OVD. Naredili bomo torej nek logičen sistemzapiranja, tam, kjer regijski centri že obstojajo.To bo pomenilo nek mehak prehod, ki pa boseveda na drugi strani podprt z načinom delainšpekcije, ki bo nadzirala, da se bodo postopkipred odlaganjem izpolnjevali.Mag. Barbara Tišler, Slopak: Kaže se, daje tudi na področju nevarnih odpadkov večshem. Kdaj bo MOP na podlagi tržnih deleževdružb določil deleže prevzemanja embalaže zaletošnje leto (tako kot so bili določeni lanskoleto), kakšna je realnost glede izravnalnihsmeh, ali se urejajo tudi drugi odpadki, kot npr.zdravila. Lansko leto je bil Slopak pod budniminšpekcijskim nadzorom. Kakšni so rezultatiinšpekcijskih pregledov?Mag. Katja Buda: Pomenljiv podatek, je, dasamo 70% zavezancev poroča v roku.Tatjana Bernik: Tako kot je bila pregledanadružba Slopak, tako je lani bilo pregledanotudi podjetje Interseroh. Na tak način, kotsmo delovali lani, delujemo tudi v letošnjemletu. Kar se tiče pregledovanja javnih podjetij,upravljavcev odlagališč in zbiralcev, pa smo zaletošnje leto pripravili posebno akcijo nadzora,v katero so vključeni upravljavci vseh odlagališčin izvajalci javne službe zbiranja komunalnihodpadkov. Razlog za to je, da smo lanskoleto podobno akcijo že izvedli, in ti pregledi sodali določena izhodišča oziroma ugotovitve,ki smo jih videli kot zelo pomembne in takosklenili, da je z njimi potrebno nadaljevati.Bistvo teh inšpekcijskih nadzorov je preverjanje,kako izvajalci odlagališč izvajajo postopkepreverjanja odpadkov in ali se res odlagajosamo še obdelani komunalni odpadki.Karel Lipič: V Zvezi ekoloških gibanj smatramo,da je 55 inšpektorjev za okolje premalo. Aliso inšpektorji sposobni obvladovati številneokoljske probleme ter hkrati reševati tudistara bremena? Ali pripravljate reorganizacijoinšpekcijskih služb? Smatramo, da bi se moraloštevilo inšpektorjev povečati za najmanjtretjino.Tatjana Bernik: Se strinjam, da je inšpektoratkadrovsko podhranjen. Tudi organizacijskoje potreben prenove in prav tako v smisluprevetritve pristojnosti. Potrebovali bi tudisvoj zakon o delovanju inšpekcije, v katerembi imeli bolj jasno opredeljena pooblastila,ukrepe itn. Pooblastila nekega inšpekcijskegaorgana ali kogarkoli se namreč lahkopresoja skozi sistem, skozi organiziranost inv tej luči se ocenjuje njegova učinkovitost.Edino orožje in orodje, ki ga inšpektor ima, jeučinkovita zakonodaja in samo v tem okvirulahko inšpektor izreka ukrepe. Glede starihbremen pa inšpektorji trenutno v zakonodajine vidimo učinkovitega mehanizma. Kar setiče nagrajevanja inšpektorjev - vsi inšpektorjiza okolje in naravo smo univerzitetnoizobraženi, uvrščeni pa smo v skupne plačilnerazrede s policijo in carino, kar ni primerljivo.Tudi spremenjen način nagrajevanja ne delujemotivirajoče na delo inšpektorjev. Ti ljudje sodnevno zelo izpostavljeni, kajti vsakdo, ki gakarkoli v tej državi teži, pokliče ali pride osebnoin nanje znese svojo jezo in srd. Inšpektorjiimajo program dela, ki ga morajo izpolniti, inpomembno je, da delajo kvalitetno.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 61Sicer pa naša inšpekcija ni edini nadzornimehanizem, ki ga zakonodaja postavlja, sajimamo še druge organe, ki jih je potrebnovzpostaviti (npr. lokalni, občinski nadzorniorgani). Občine bi s svojimi odloki in nadzornimisistemi gotovo lahko učinkovito pripomoglek boljšemu delovanju sistema. Zavedati se jepotrebno, da sistema ravnanja z odpadki nemoremo vzpostavljati z inšpekcijskim nadzorom– ta namreč lahko samo preverja, ali sedoločena pravila izvajajo. Vsekakor pa bomoveseli, če bo ministrstvo prepoznalo to potrebopo reorganizaciji in okrepitvi Inšpekcije zaokolje in naravo.mag. Bojan Dejak: Res je velik problem kadrovskapodhranjenost na ministrstvu. Problemniso samo notranji sistemski predpisi, ampaktudi zunanji, se pravi, da imamo zelo velikpritisk glede informacij javnega značaja, gledepritožb in vsi odgovorni in strokovni kadri naministrstvu so zato polno zasedeni.Dr. Darko Drev, Fakulteta za gradbeništvoin geodezijo: Velik problem vidim v inženirskemoziroma tehnološkem delu, saj jeena izmed temeljnih okoljskih stvari tuditehnologija. Dejstvo je, da je inženirski delzanemarjen, poleg tega se inženirska stroka,npr. Inženirska zbornica pa tudi državneinstitucije, premalo vključujejo v to področje.Potrebujemo predvsem inženirje z nadgradnjoekologije, ne pa ekologe brez inženirskega intehnološkega znanja.Mag. Katja Buda: Kar se tiče vključenostistroke, se z določenimi podlagami vključujejoInštitut Jožef Štefan, Inštitut za vode, Geološkiinštitut ter Kmetijski inštitut, ki pomaga pripripravi zakonodaje in zakonodajnih rešitev.Te inštitucije so pravzaprav tudi programskofinancirane. Na področju okolja, tako v našemsektorju kot tudi na Direktoratu za okolje, paneke podobne inštitucije nimamo in pogostoostanemo brez strokovnih podlag, tako dapotem predpis pripravimo po svoji najboljšimoči. Vsekakor tudi mi čutimo to potrebo inpomanjkanje dialoga s stroko.Emil Nanut, Kemis: Predvsem se mi zdi, daza dvomilijonsko Slovenijo preveč nekritičnoprevzamemo evropsko zakonodajo in neupoštevamo naših specifičnosti, števila prebivalcevin naše površine. Prepričan sem, dasmo Slovenci med zmagovalci, če pogledamokoliko shem imamo na prebivalca. Zakonodajopa ponavadi še nekoliko zaostrimo, tako da jezadeva še bolj zahtevna tako za inšpektorjekot za izvajalce. Predlagam, da se pri naslednjihspremembah v postopke bolj vključijotisti, ki se z odpadki dejansko ukvarjajo in dase izbirajo načini, ki opredelijo tudi dejanskestroške. Slišali smo, da bodo ustanovljene šedodatne sheme, pri tem pa je treba upoštevati,koliko vse to stane. Po drugi strani pa slišimorazmišljanja, da je na ministrstvu premalozaposlenih. Pri teh stvareh je potrebno razmišljatitudi podjetniško, kjer je varčevanje enaod osnovnih zadev. Vendar pa je s postavitvijozakonodaje, ki zahteva vedno več nadzora inklasične birokracije, potrebnih vedno več ljudi,torej je potrebno narediti korak nazaj - da sedejansko preverijo postopki, da se ugotovi, kajje potrebno in kaj prinaša dodano vrednost.Pomembno je, da imamo več znanja o odpadkih,masnih tokovih, stroških, ipd. in da smoprimerljivi s tujimi državami. Dejstvo je, da nemoremo enostavno prenesti izkušenj Nemčijeali Francije na 2-milijonsko Slovenijo. V Francijiimajo eno shemo za 64 milijonov prebivalcev,kjer so jasno postavljeni cilji, kjer je eden odpomembnih ciljev tudi strošek, in cilj je, davsako leto zberejo več z manjšimi stroški. VSloveniji pa imamo tri sheme za 2 milijonaprebivalcev. Vedno več sicer zberemo, kar jeseveda prav, vendar pa vse te sheme, klirinškehiše in ostalo, pomenijo dodatne stroške.Naš cilj more biti, da s čim manjšimi stroškidosežemo čim večji okoljski cilj.Mag. Katja Buda: Tudi sama ne vidim nobenepotrebe, da imamo za zdravila in sveče 2shemi. Z vidika, da to prepovemo, tega nemoremo napisati v zakonodajo. Zapisano je,da se morajo zavezanci obnašati kar najboljracionalno oz. ekonomično, vendar je za nasključno le to, da so izpolnjeni okoljski cilji.Prepričana sem, da bi lahko tako na gumah,fitofarmacevtskih sredstvih, svečah in zdravilihimeli le eno shemo. In ne razumem, kako bodozavezanci, ki bodo individualno izpolnjevalivloge, izpolnili pogoj uredbe in šli do vsakekomunale. Ta ekonomičnost pri shemah je vveliki meri na zavezancih, se pa strinjam, daje popolnoma neracionalno, da nastaja tolikoshem....
62(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiZbiranje odpadnih zdravil –kaj kaže praksaDarja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.,Lekarne PtujLidija Savnik, mag. farm.,Lekarniška zbornica SlovenijeDarja Potočnik BenčičZdravilo je po Zakonu o zdravilih (Ur. l. RS,št. 31/06, 45/08) vsaka snov ali kombinacijasnovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalihali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bise ponovno izpostavile, izboljšale ali spremenilefiziološke funkcije prek farmakološkega,imunološkega ali presnovnega delovanja alida bi se določila diagnoza. Iz definicije zdravilaizhaja, da ima učinke na organizem. Vsakozdravilo ima tudi neželene učinke in njegovauporaba je vedno tehtanje med koristjo intveganjem, vendar pri zdravljenju ali preprečevanjubolezni pretehta korist. Če pride vneposredni stik z zdravilom oziroma zdravilnoučinkovino kateri koli živi organizem, ki tegane potrebuje, takrat lahko govorimo samo oneželenih učinkih. Na ovojnini in v navodilih,ki spremljajo zdravila, naletimo na napotek:shranjujte nedosegljivo otrokom. Skratka, nobenegadvoma ni, da gre v primeru zdravila za"nevarno snov". To upoštevamo v proizvodnji,distribuciji, uporabi in moramo upoštevati tudipri uničenju odpadnih zdravil.Do l. 2004 so lekarne sprejemale odpadnazdravila na podlagi takrat veljavnegaPravilnika o pogojih za opravljanje lekarniškedejavnosti (Ur. l. RS, št. 37/92), ki v 3.členu navaja, katera strokovna dela obsegalekarniška dejavnost. Pod točko 12 navaja zbiranjevrnjenih zdravil in posredovanje dobaviteljemza strokovno uničenje.Zdravniki neuporabljenih zdravil ne zavržejoV praksi je to potekalo tako, da smo v lekarnahzbirali odpadna zdravila, ki so jih ljudje prinašaliv lekarno. Zdravila smo spravili v kartonskeškatle in jih po dogovoru z veledrogerijopredali le-tej. Kar na tem mestu je potrebnopovedati, da smo z osveščanjem ljudi o tem,kako ravnati z zdravili, veliko spremenili.Namreč, v preteklosti smo od ljudi prejeli odpadnazdravila, ki so bila v vrečkah skupaj sporabljenim sanitetnim materialom, medicinskimipripomočki, očali in še čim. Kaj podobnegase danes, vsaj v našem okolju, ne dogaja.Dogajajo pa se druge nepravilnosti, ki so šebolj zaskrbljujoče. Pacienti svojim zdravnikomprinašajo neporabljena zdravila in ti jih dajejonaprej drugim pacientom. Ne glede na našaopozorila in ne glede na številne neprijetne situacijedoločeni zdravniki vztrajajo pri tem, daje to ustrezen način za varčevanje v zdravstvu.Z novim pravilnikom (Pravilnik o ravnanju zodpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenedejavnosti in z njo povezanih raziskavah,Ur. l. RS, št. 47/04) so prišle spremembe.Za zbiranje odpadnih zdravil je bilopotrebno izpolnjevanje določenih pogojev, zakar pa se dobavitelji niso odločili, lekarne nisoimele niti pogojev za zbiranje odpadnih zdravil,ki so jih ljudje prinašali nazaj (gre za komunalniodpadek), niti niso imele več možnosti, da jihposredujejo dobaviteljem (ti jih niso več sprejemali).Pravilnik je definiral odstranjevalce odpadkoviz zdravstva, povzročitelje odpadkoviz zdravstva in zbiralce. Za vsakega od teh jepravilnik natančno definiral pogoje, ki jih moraizpolnjevati. Še vedno pa so lekarne poskrbeleza odpadke, ki so nastali pri opravljanju dejavnosti(npr. zapadla zdravila v lekarni, kemikalije),imele načrt ravnanja s temi odpadki inpogodbo s pooblaščenimi zbiralci. Javnost pasmo obvestili o natančnih podatkih za najbližjega"zbiralca" odpadnih zdravil.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 63Z uveljavitvijo Uredbe o ravnanju z odpadki,ki nastajajo pri opravljanju zdravstvenein veterinarske dejavnosti ter z njimapovezanih raziskavah (Ur. l. RS, št. 89/08)(v nadaljevanju Uredba) je prenehal veljatiPravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejopri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njopovezanih raziskavah. Sprememba je v tem,da se Uredba, v nasprotju s Pravilnikom, neuporablja za:––odpadna citotoksična in citostatična zdravilaiz zdravstva s številko 18 01 08*,––odpadna zdravila iz zdravstva s številko 1801 09, ki niso zajeta v 18 01 08*,––odpadna citotoksična in citostatična zdravilaiz veterinarstva s številko 18 02 07*,––odpadna zdravila iz veterinarstva s številko18 02 08, ki niso zajeta v 18 02 07*.Uporablja pa se za odpadke, ki so tudi v prilogi1 Uredbe (tabela 1).Klasifikacijskaštevilkaodpadka18 01 0118 02 0118 01 0318 02 0218 01 0418 02 0318 01 0618 02 0518 01 0718 02 06Opis odpadka izzdravstvaOstri predmeti (razen18 01 03 oziroma 1802 02)Odpadki, pri katerihse zaradi preprečevanjaokužbe zahtevaposebno ravnanje prizbiranju in odstranitviOdpadki, pri katerihse zaradi preprečevanjaokužbe nezahteva posebnoravnanje (npr.perilo, mavčni povoji,plenice, oblačila zaenkratno uporabo)Kemikalije, ki vsebujejonevarne snoviKemikalije, ki nisozajete v 18 01 06oziroma 18 02 05Opis posod in vreč zahranjenje in začasnoskladiščenje odpadkoviz zdravstvaZbiralnik za ostrepredmetePlastične posode zaenkratno uporabo(nepredušno zapiranje)Plastične vrečke aliposode za zbiranje inprevozPlastične posode zaenkratno uporabo(nepredušno zapiranje)Plastične posode zaenkratno uporabo(nepredušno zapiranje)Tabela 1: Opis posod in vreč za hranjenje in začasno skladiščenjeodpadkov iz zdravstva iz podskupine 18 01 in 18 02 izklasifikacijskega seznama odpadkovDne 7. 11. 2008 je bila v Uradnem listu RS, št.105/08, objavljena Uredba o ravnanju z odpadnimizdravili.Ta uredba se uporablja za odpadna zdravila,ki nastajajo zaradi uporabe zdravil prikončnih uporabnikih ali pri prometu zdravil nadebelo in drobno in se kot odpadki uvrščajomed:1. odpadke iz zdravstva in veterinarstva ter znjima povezanih raziskavah:a. zdravstva – 18 01 08* (odpadna citotoksičnain citostatična zdravila) in 18 01 09(druga zdravila);b. veterinarstva – 18 02 07* (odpadna citotoksičnain citostatična zdravila) in 18 02 08(druga zdravila);Zdravila v obeh točkah so odpadki, ki nastanejopri opravljanju dejavnosti, ravnanje z njimi jebilo prej določeno v Pravilniku o ravnanju z odpadki,ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenedejavnosti in z njo povezanih raziskavah, ter2. zdravila, ki se uvrščajo med komunalneodpadke s klasifikacijsko številko 20 01 31*(odpadna citotoksična in citostatična zdravila)in 20 01 32 (druga odpadna zdravila).To so odpadna zdravila, ki jih uporabniki oddajajov lekarnah in na drugih ustreznih zbirnihmestih. Med temi zdravili so tudi odpadnacitotoksična in citostatična zdravila, kar zahteva,da se obravnavajo odpadna zdravila kotnevarni odpadki.Uredba se ne uporablja za:––odpadne radiofarmacevtske izdelke in––odpadna zdravila iz krvi in plazme.Končni uporabnik (katera koli fizična ali pravnaoseba) lahko prepušča odpadna zdravila, ki seuvrščajo med komunalne odpadke:––izvajalcu javne službe v zbirnih centrih alipremičnih zbiralnicah ločeno po frakcijah;––v lekarnah v posebnih zabojnikih, ki so nameščeniv lekarni (ni nujno, da je to oficina,mora pa biti v sklopu poslovnih prostorovlekarne);––v specializiranih prodajalnah v posebnihzabojnikih, ki so v sklopu njihovih poslovnihprostorov;––zbiralcu odpadnih zdravil (pravni osebi alipodjetniku, ki ima dovoljenje za opravljanjetake dejavnosti) ob kampanjah.Zdravila, ki se morajo po navodilih za uporabozdravil kot neuporabljena vrniti v lekarno,mora končni uporabnik prepustiti osebi,
64(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijipooblaščeni za izdajo zdravil na zdravniškirecept.Zdravila kot odpadki, ki nastanejo pri opravljanjudejavnosti (velja za lekarne, zdravstvene inveterinarske ustanove v vlogi končnega uporabnika),se lahko oddajo:––zbiralcu odpadnih zdravil (to je pravni osebiali podjetniku, ki ima dovoljenje za opravljanjetake dejavnosti),––veletrgovcu, če ta lekarni dobavlja zdravilain je tako z njim dogovorjeno,––lekarni (npr. zdravstveni dom, če mu lekarnadobavlja zdravila), če je to dogovorjeno.Lekarna ima naslednje naloge:––imeti mora prostor za zabojnik (po ločenihfrakcijah), ki ga zagotovi veletrgovec;––zagotoviti mora osebni prevzem zdravil, kise morajo po navodilih za uporabo zdravilkot neuporabljena vrniti v lekarno;––na vidnem mestu mora namestiti obvestilo omožnostih in pogojih brezplačnega prepuščanjaodpadnih zdravil;––prevzeta zdravila mora oddati zbiralcu aliveletrgovcem skupaj z evidenčnim listom.Lekarna pa lahko (ni nujno) zagotovi brezplačenprevzem zdravil kot odpadkov, ki nastanejopri opravljanju dejavnosti, če ima posebnezabojnike in če ji zbiralec zagotavlja oddajoprevzetih odpadnih zdravil.Veletrgovci morajo zagotoviti prevzemanjeter nadaljnje ravnanje z odpadnimi zdravili odizvajalcev javnih služb, lekarn, veletrgovcev vskladu z 8. členom Uredbe. To pomeni, da veletrgovcizagotovijo zabojnik za lekarne in sez lekarnami dogovorijo o natančnih pogojih inpoteku prevzemanja odpadnih zdravil (tistih, kijih v lekarno prinesejo uporabniki, in tistih, kikot odpadek nastanejo pri opravljanju dejavnosti,ali pa tistih, ki jih lekarna prevzame odnpr. zdravstvenega doma).Pri prevzemu zdravil se izpolni evidenčni list,v katerega se navede lekarna, ki odpadnazdravila predaja veletrgovcu, in teža oddanihodpadnih zdravil.Časovni okviri uveljavitve UredbeVeletrgovci z zdravili so morali po tej uredbisvoje obveznosti izpolniti najpozneje do 31.12. 2009.Lekarna pa je od 31. 12. 2009 zagotovila, daso lahko končni uporabniki prepustili v zabojnikihodpadna zdravila, vendar le tista, ki sov trdnem stanju in zaprta v originalni, nepoškodovaniin neonesnaženi stični ovojnini, inpa tista, ki so v prašnatem ali tekočem stanju,zaprta v originalni, nepoškodovani in neonesnaženistični ovojnini, ki zaradi namena uporabezdravila ni odprta, pretrgana ali drugačespremenjena.Najpozneje do 31. 12. 2011 mora lekarna zagotovitiprepuščanje drugih odpadnih zdravilv lekarni, to je vseh zdravil, ki se uvrščajo medločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov.Obveščanje javnostiLekarne smo skupaj z Lekarniško zbornicoSlovenije vedno poskrbele za obveščanje javnosti.Po uveljavitvi Pravilnika o ravnanju z odpadki,ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenedejavnosti in z njo povezanih raziskavah (Ur. l.RS, št. 47/04) smo pripravili obiskovalcem obvestilao zbiranju neuporabnih zdravil.V Lekarnah Ptuj smo javnost obvestili prekotiskanih medijev, z obvestili v vsaki lekarni in,kar je najbolj učinkovito, s pojasnili obiskovalcemlekarn, ki so jih dajali naši strokovnidelavci.SPOŠTOVANI!Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo priopravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanihraziskavah (Ur. l. RS, št. 47/04), določaobvezno ravnanje z odpadki, med katera sodijotudi neuporabljena zdravila. Naša lekarnane izpolnjuje zahtevanih pogojev, navedenih vpravilniku, zato tudi ne moremo in ne smemosprejemati neuporabljenih zdravil, ki ste jihdo sedaj prinašali v lekarne. Neuporabljenazdravila zbirajo posebej za zbiranje odpadkovpooblaščena in registrirana podjetja.Obveščamo vas, da lahko vaša neuporabljenazdravila oddate na naslednjem naslovu:ČISTO MESTO PTUJ, d. o. o.ROGOZNIŠKA CESTA 33, PTUJVsak delovnik od 7.00 do 15.00 ure (v poletnemčasu do 19.00 ure) in v soboto od 7.00do 12.00 ure.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 65Lahko pa zdravila varno (nedosegljivo otrokom)shranite doma in jih oddate takrat, ko potekav vašem kraju akcija zbiranja nevarnih odpadkov,tudi zdravil. Podjetje, ki takšno akcijozbiranja nevarnih odpadkov izvede, vas o temtudi pravočasno obvesti.Bodimo odgovorni do svojega okolja in oddajmoneuporabljena zdravila ustreznim, za to dejavnostregistriranim in ustrezno usposobljeniminstitucijam.Lekarne PtujPo objavljeni Uredbi o ravnanju z odpadnimizdravili (Ur. l. RS, št. 105/08) smo lekarne vsodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenijepripravile obvestilo obiskovalcem glede izvajanjaUredbe.Sledi primer s Ptuja.ODPADNA ZDRAVILASkladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili(Ur. l, št. 105/08) bomo v lekarnah znova uvedlizbiranje odpadnih zdravil. Da bi lahko zagotovilivarno zbiranje le-teh, moramo v lekarnah skupaj zveletrgovci z zdravili poskrbeti za ustrezne pogoje(prostor) in opremo (zabojnike).Predvidevamo, da bomo v lekarni omogočilizbiranje odpadnih zdravilnajkasneje do 31. decembra 2009.Večina neporabljenih zdravil sodi med nevarneodpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajneodpadke. Že doslej so odpadna zdravila zbiralapodjetja, ki so registrirana za zbiranje nevarnihodpadkov. Odpadna zdravila lahko oddate obkampanjah zbiranja posebnih odpadkov ali izvajalcujavne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja skomunalnimi odpadki. Naši lekarni najbližje zbirnomesto nevarnih odpadkov je:ČISTO MESTO PTUJ, Zbirni center Gajke,Dornavska cesta 26, PtujSkladno z Uredbo o zbiranju nevarnih odpadkovbomo v lekarnah sprva zbirali le zdravila, kiso v originalni, nepoškodovani in čisti ovojnini.Zdravila, ki so v obliki praškov ali tekočine, pamorajo biti zaprta.Ko bomo omogočili zbiranje odpadnih zdravil vlekarni, vas bomo o tem obvestili.Lekarne PtujOb koncu leta 2009 smo v okviru Lekarniškezbornice Slovenije pripravili plakate in zloženkez obvestili o začetku izvajanja Uredbe oravnanju z odpadnimi zdravili.Zagotovo smo farmacevti med tistimi, ki setrudimo spoštljivo in odgovorno ravnati z okoljem.Še preden so nam to naložili predpisi,smo ustrezno skladiščili pri opravljanju dejavnostinastala odpadna zdravila in kemikalije.Aktivno smo se vključevali v osveščanje ljudina področju ravnanja z odpadnimi zdravili,nismo jih samo usmerjali, kam zdravila oddati.S številnimi aktivnostmi si prizadevamoza racionalno rabo zdravil, po drugi strani pas svetovanjem vplivati na to, da ljudje zdravilomzaupajo in da jih tudi ustrezno uporabijo.Z optimalno zalogo zdravil v domači lekarni ins pravilno in dosledno uporabo zdravil bomobistveno zmanjšali količine odpadnih zdravil. Vzdravstvu bi moral biti to naš skupni cilj.Zbiranje odpadnih zdravil prinaša v lekarnetudi določene "neželene učinke". Oficina lekarneje prostor, kjer ljudem vročamo zdravila.Ta so v naši državi kakovostna in varna. Če visti prostor ljudje prinašajo odpadna zdravila,lahko to v ljudeh vzbudi nezaupanje. Vemo, daje zaupanje v zdravilo eden osnovnih pogojevza uspešen izid zdravljenja. Vse lekarne pa žalne morejo zagotoviti posebnega prostora zločenim vhodom za zbiranje odpadnih zdravil.Tako se v danih okoliščinah maksimalno trudimo,da se poti enih in drugih zdravil ne bikrižale.Pri zdravilih govorimo o tem, da so prednostivečje od tveganja. Tudi pri odločitvi o zbiranjuodpadnih zdravil smo ugotovili, da so prednostivečje od negativnih učinkov. V skrbi zazdravo okolje moramo na vseh možnih nivojihposkrbeti za ustrezno zbiranje nevarnih odpadkov,kamor zdravila zagotovo sodijo. Nipa dovolj, da omogočimo zbiranje nevarnihodpadkov – zdravil. Naša vloga je veliko širša.Ljudem pojasnjujemo tudi, kako hraniti zdravila,da obdržijo kakovost, kako in kdaj jih ustreznouporabiti in seveda kdaj zdravilo ni večuporabno ter ga je potrebno oddati kot odpadnozdravilo. To je zagotovo takrat, ko zdravilupoteče rok uporabnosti, ko zdravilo spremenibarvo, vonj ali konsistenco in v primeru, ko je
66(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijibilo zdravilo predpisano za neko nujno stanjein to v količini, ki je bila večja od potrebne (npr.v škatlici ostane nekaj tablet ali kapsul antibiotika),in ni priporočljivo, da bi zdravilo uporabilibrez zdravnikovega pregleda.Uspešna akcija Očistimo domačo lekarnoNaloge, ki jih je Uredba naložila lekarnam inveletrgovinam z zdravili, smo uspešno zastavili.K temu je veliko pripomogla naša medsebojnapovezanost. Ustrezna je bila tudi podporas strani medijev, ki so že v decembru 2009napovedali zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah.V lekarnah smo nalepili tudi plakate inobiskovalcem lekarn razdelili zloženke z vsemipotrebnimi informacijami: katera zdravila in vkakšni obliki jih lahko prinesejo v lekarne, kdajlahko to naredijo in katerih zdravil v lekarnahne sprejemamo. Zaščititi je potrebno tudistrokovne delavce v lekarnah, zato je zloženkavsebovala tudi opozorila glede ostrih premetov,kemikalij ipd. Ljudem tudi zagotavljamo,da bodo v lekarno prinesena zdravila uničenain da ne obstaja nevarnost, da bi ta zdravilakakor koli prišla nazaj v uporabo. Te zloženkesmo delili v prvih dneh januarja.Odzivi so bili pričakovano pozitivni.Obiskovalci lekarn so povedali, da je možnostvračanja odpadnih zdravil v lekarne zanje zelodobrodošla, saj so lekarne dobro dostopne inker strokovnim delavcem lekarne zelo zaupajo.Zabojniki za odpadna zdravila so se dokajhitro napolnili v začetku leta, zdaj je dinamikabistveno počasnejša. Nekateri so natančnoupoštevali navodila in prinesli odpadna zdravilabrez zunanje ovojnine. Velika večina pa ne.Tem smo znova pojasnili, da se zunanja ovojninane uvršča med nevarne odpadke.Tudi odzivi strokovnih delavcev so pretežnopozitivni. Z zbiranjem odpadnih zdravil nam jenaloženo dodatno delo, za katerega, kot je topraksa zadnjih nekaj let v financiranju lekarniškedejavnosti, nimamo dodatnih virov financiranja.Zelo nas je skrbelo tudi križanje potizdravil, predvsem tam, kjer odpadna zdravilazaradi prostorskih pogojev zbiramo v oficinilekarne. Pozitiven odziv med farmacevti jeposledica zavedanja, da moramo vsi skupajposkrbeti za zaščito okolja. Z zbiranjem odpadnihzdravil v lekarnah se bistveno zmanjšamožnost, da bodo ljudje odpadna zdravilaodlagali med ostale komunalne odpadke.V lekarnah smo s koordinacijo Lekarniškezbornice Slovenije izvedli še teden zdravjas temo Očistimo domačo lekarno. Tateden zdravja smo izvedli po akciji OčistimoSlovenijo. Naš projekt je imel velik odziv takos strani laične javnosti kot s strani medijev.Znova smo poudarili, kako ravnati z zdravili,kako jih hraniti in kam z odpadnimi zdravili.Poudarili smo tudi nepotrebnost večje zalogezdravil v domači lekarni. Poskrbeti je potrebnoza ustrezno zalogo zdravil, ki jih nekdoredno uporablja. Zdravila, ki jih potrebujemoobčasno, pa so dobro dostopna v lekarniškimreži po celotni državi. Če bo zdravnik predpisalzares samo tista zdravila, ki jih pacientpotrebuje in to v ustreznih količinah, bo to prineslododatne prihranke zdravstveni blagajni.Prav tako je pomembno, da pacienti jemljejozdravila v skladu z navodili. Z manjšo količinoodpadnih zdravil pa še korist za okolje.V Sloveniji že petič poteka akcija Zemljo sonam posodili otroci. Osveščanje širše javnostiin predvsem vzgoja otrok sta pravi pristop zaohranjanje zdravega okolja. Zavedanje, da sozdravila za posameznika koristna in nujna, daizboljšajo kvaliteto življenja, da podaljšujejoin celo rešujejo življenja, moramo povezati zzavedanjem, da so ista zdravila lahko tudi nevarna.Nevarna, če niso uporabljena v skladu znavodili, in nevarna, če jih odvržemo med komunalneodpadke. Farmacevti bomo na vsehpodročjih, ki so povezana z zdravili, delovalitako, da bomo skrbeli za boljše zdravje ljudi vzdravem okolju.dr. Darko Drev, Inštitut za vode RS
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 67Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, ločenozbiranje in izvajalci javnih službmag. Barbara Tišler,Slopak
68(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 69
70(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 71
72(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 73
74(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 75
76(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v SlovenijiProizvodnja, predelava,skladiščenje in prevozinevarnih odpadkov v urbanihsrediščih (NIMBY in NIMETefekt)Karel Lipič,Zveza ekoloških gibanjVsak dan se po svetu prevaža več milijonov tonnevarnih snovi, in to po morju, jezerih, rekah,cestah in železnicah. Najbolj nevarne snoviso eksplozivne, vnetljive, jedke, radioaktivne,kužne, oksidirajoče, stisnjeni plini, posodepod tlakom, strupi, organski peroksidi, snovi,ki reagirajo z vodo, naftni derivati, komunalniin drugi odpadki ipd.Pri tem prihaja do nesreč in s tem onesnaženjaokolja ter negativnih vplivov na zdravje inživljenje ljudi v vseh fazah transporta – pakiranja,nakladanja, prevoza in razkladanja.Pri nesrečah največkrat pride do razsutja trdnihsnovi, izlitja tekočin ali izhajanja plinov, pričemer je še posebej nevarno, če snov reagiraz vodo, zrakom ali je drugače nevarna (radioaktivna,kužna). Če strupenih snovi hitro neodstranimo oziroma nevtraliziramo, pride doonesnaženja tal, zraka, vode in podtalnice.Posebej nevarna so izlitja nevarnih snovi vmorje, reke in jezera, saj se nevarna snov hitrorazširi na širše območje in onesnaži velike količinevode in velike obalne površine.Že pri prevozu nevarnih snovi je treba poskrbetiza opremo vozil in izobrazbo ter usposabljanješoferjev, pri nesreči pa morajo pomagatiusposobljene ekipe.Prevoz nevarnih snovi urejajo strogi predpisi,ki so posebej zahtevni pri prehodu nevarnihsnovi prek državnih mej. Posebej strogi predpisiveljajo za transport odpadkov, ki so v večiniprimerov nevarne snovi.Prevoz nevarnih odpadkov prek državnih mejureja v Evropi Baselska konvencija, ki je bilasprejeta leta 1989. Cilj te konvencije je čimbolj zmanjšati prevažanje odpadkov prek mejin preprečiti prevoz in odlaganje nevarnih odpadkovv manj razvite države.1 PREVOZ PO CESTIPrevoz nevarnih snovi v mednarodnem cestnemprevozu je zajet v mednarodnem sporazumuADR.ADR je Evropski sporazum o mednarodnemprevozu nevarnih snovi po cesti. Pripravilaga je Ekonomska komisija za Evropo priOrganizaciji združenih narodov v Ženevi.ADR sestoji iz dveh prilog.Priloga A vsebuje:––splošne določbe o nevarnih snoveh inpredmetih,––seznam vsega nevarnega blaga, ki ga jetreba prevažati kot nevarnega (vsaki snovi jedoločena enotna štirimestna številka, znanakot UN število ali identifikacijska številka,npr. UN 1789 klorovodikova kislina, 1203bencin – blago je tako mogoče prepoznativ vseh državah, kar olajša tudi reševanje obnesreči; vsako nevarno blago je uvrščenov določen razred glede na prevladujočonevarnost),––določbe za pakiranje,––postopke odpošiljanja,––zahteve za izdelavo embalaže in cistern,––določbe o pogojih za prevoz, nakladanje inrazkladanje.
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 77Priloga B vsebuje:––določbe o prevozni opremi in prevoznidejavnosti,––določbe o posadki vozila, opremi, prevoznidejavnosti in dokumentih,––zahteve za izdelavo in odobritev vozil.2 IZVAJANJE SPORAZUMASporazum nima skupnega organa za kontroloizvajanja. To pomeni, da posamezna državaizvaja cestne kontrole na svojem ozemljuskladno s svojo domačo zakonodajo. ADRnamreč ne vsebuje določil o kazenskih sankcijah.Glede na interes enotnega trgovinskegain gospodarskega območja v Evropski uniji sov vseh državah Evropske unije in še nekaterihdrugih državah sprejeli prilogi A in B kot osnovoza domačo zakonodajo.V Sloveniji ureja to področje Zakon o prevozunevarnega blaga.Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)ureja pogoje za prevoz nevarnega blaga zaposamezne vrste prometa, dolžnosti oseb, kisodelujejo pri prevozu, pogoje za embalažoin vozila, imenovanje varnostnega svetovalca,usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu,pristojnosti državnih organov in nadzor nadizvrševanjem zakona. Namen tega zakona jezagotoviti varen prevoz nevarnega blaga.Ta zakon velja za prevoz nevarnega blaga:––v cestnem prometu,––v železniškem prometu,––po morju in celinskih vodah,––v zračnem prometu.3 UN ŠTEVILOUN je število, ki se uporablja pri prevozihnevarnega blaga in je urejeno v Evropskemsporazumu o mednarodnem prevozu nevarnihsnovi po cesti.UN (United Nation) število se uporablja zaoznačevanje nevarnih kemikalij ali razredovnevarnih snovi. To je koda nevarne snovi,sestavljena iz štirih številk. To oznako sta nevarnimsnovem dodelila Ekonomsko-socialnisvet Združenih narodov (ECOSOC) in Odborstrokovnjakov Združenih narodov za prevoznevarnega blaga (TDG). V rabi je po celemsvetu, in sicer v blagovnem in transportnemprometu. Nevarne snovi so označene s številiod 0001 do 3500. Običajno je pred številomše označba UN, da ne pride do zamenjave zdrugimi števili.Če nevarna snov nima UN števila, je prepoznanapod NA številom (North American number).To je štirimestno število, ki se začne z 8 ali 9(npr. 9037 ali NA9037), ima pa enak pomen kotUN število.Oznaka z UN številom se zahteva v transportnemprometu, kot so pomorski, železniški,cestni in zračni promet ter plovba po notranjihvodah. Oznaka je potrebna, da se ob nesrečilahko prepozna nevarno snov. Tako se lahkopravilno ukrepa, pazi na varnost posredovalcevter onesnaženje narave in sanira posledicenesreče.UN število je črne barve, vtisnjeno na pravokotnikovinski tabli velikosti 40 cm krat 30 cm.Tabla je oranžne barve in je obrobljena s črnočrto debeline 15 mm. Velikost table je zakonskopredpisana in je odvisna od količine nevarnesnovi, ki se jo prevaža. Lahko je razdeljenana pol s črno črto. V zgornji polovici tableje Kemlerjevo število, spodaj pa UN število. Obpožaru prevoznega sredstva mora tabla ostaticela in dobro vidna tudi po 15 minutah.Označevalnih tabel z UN številom je več vrst.Pri nas se največ uporablja tabla, opisana vprejšnjem odstavku. Obstajajo pa tudi tablepravokotnih oblik, ki imajo vtisnjeno samo UNštevilo, ter rombaste oblike, ki imajo poleg UNštevila narisan še znak za nevarnost, npr. strupeno,smrtno nevarno, jedko, eksplozivno ipd.V cestnem prometu mora biti vozilo, ki prevažanevarno snov, označeno na vseh štirih straneh.Navadno je na tovornjaku oznaka spodaj.Na prikolici ali cisterni mora biti oznaka vidna zbočnih strani ter od zadaj. Prav tako mora bitioznaka vidna z vseh štirih smeri na transportnihkontejnerjih, cisternah, vagonih in drugihprevoznih sredstvih.Na embalažah in kartonastih paketih ali škatlahza pošiljanje mora biti oznaka natisnjena
78(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijivsaj na eni strani, in sicer s črno barvo terobrobljena s črno črto v obliki pravokotnika.UN število se lahko drži romba z oznako nevarnosti,in sicer ob stranici na spodnji desnistrani, tako da je obrobljeno s črno črto, kitvori pravokotnik.V Sloveniji je urejena baza podatkov nevarnihsnovi, ki so označene z UN številom. Tobazo podatkov je uredila Uprava RepublikeSlovenije za zaščito in reševanje, imenuje pase NevSnov.4 MEDNARODNE OZNAKE4.1 Številka nevarnosti in UN številoUN število (na oranžni tabli) je sestavljena izdveh ali treh številk ali je k temu dodana še črka.6 = strupenost7 = radioaktivnost8 = nevarnost burne kemijske reakcije9 = tveganje ob spontanih burnih reakcijahTabela pomnoženih ali ponavljajočih se številk,ki označujejo povečano nevarnost:22 = globoko podhlajen plin33 = zelo vnetljiva tekočina44 = trdna snov, ki je s taljenjem prešla vtekočino55 = zelo močan oksidant66 = zelo močan strup77 = zelo močna radioaktivna snov88 = zelo močno jedko sredstvoKadar je druga številka 0, pomeni, da nevarnasnov nima posebno močnih reakcijskihlastnosti.Kadar število sestavljajo trije znaki, pomeni,da obstaja možnost verižne reakcije.Prvo število (66) je KEMLERJEVO ŠTEVILO,drugo število je UN število (1557 – arzenovespojine).Označba za prevoz nevarnih snovi (zgoraj stopnjanevarnosti, spodaj vrsta nevarnosti)Pomen prvega števila je:1 = eksplozivna snov2 = plini (pod tlakom)3 = vnetljive tekočine, plini ali hlapi4 = vnetljive trdne snovi5 = oksidirajoče snovi ali organski peroksidi6 = strupene snovi ali strupi7 = radioaktivne snovi8 = jedke snovi9 = tveganje ob spontanih burnih reakcijahVrste nevarnosti, ki jih označuje druga številka:0 = ni posebne nevarnosti1 = nevarnost eksplozije2 = nevarnost nastajanja plinov3 = vnetljivost4 = značilno samo za taline5 = oksidirajoče lastnostiKadar je številkama dodan X, pomeni, da bosnov burno reagirala z vodo.X = nevarnost pri stiku z vodo4.2 Nalepke nevarnostiEksplozivne snovi in plini (razred 1)Eksplozivne snoviPlini (razred 2)Gorljiv plin, negorljiv plin, strupen plinVnetljive tekočine (razred 3)Vnetljiva tekočina
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 79Vnetljive trdne snovi in snovi, ki tvorijo pline(razred 4)Vnetljiva trdna snov, spontano vnetljiva snov,vnetljiva snov, če se zmočiOksidirajoče snovi (razred 5)Oksidirajoča snov, organski peroksidStrupene snovi (razred 6)Strupena snov, kužna snovRadioaktivne snovi in plini (razred 7)Radioaktivna snovJedke snovi (razred 8)Jedka snovRazlične nevarne snovi in nevarni predmeti(razred 9)Nevarna snov5 DOKUMENTI, KI SO POTREBNI PRIPREVOZU NEVARNIH SNOVIListina o prevozu nevarnih snovi:––podatki o vrsti nevarne snovi (kemično, tehničnoin trgovsko),––oznaka ADR, razred, zaporedna številka,oznaka nevarnosti,––podatki o količini (bruto in neto masa, številokosov, volumen …),––podatki o pošiljatelju,––podatki o prejemniku,––navedba pošiljatelja o izročitvi navodila ovarnostnih ukrepih,––podpis in pečat pošiljatelja in prejemnika.Navodilo o posebnih varnostnih ukrepih:––vrsta nevarnosti, ki obstajajo pri prevozuin ukrepi za zmanjševanje nevarnosti naminimum,––kako ukrepati in pomagati, če pridejo v stiks snovjo ljudje; kako ukrepati v primeru požara;posebej navedena sredstva in oprema,ki se ne sme uporabljati; kako ukrepatiče pride do poškodbe embalaže, iztekanj aliizhajanja,––navesti oznako nevarne snovi, razred alištevilko, številko za oznako nevarnosti in UNštevilko, če je določena.Navodilo običajno napiše proizvajalec, včasihpa pošiljatelj.Potrdilo o brezhibnosti vozila za prevoz nevarnihsnovi:––vozilo mora pridobiti potrdilo za prevoz določenesnovi (obrazec B3 po ADR),––navedene so nevarne snovi, ki jih je dovoljenoprevažati s tem vozilom,––veljavnost je 1 leto,––pogoj je tudi tehnični pregled vozila.Potrdilo o šolanju za prevoz nevarnih snovi:––opraviti je treba osnovno usposabljanje,––seznaniti se z nevarnostmi pri prevozu, nakladanjuter razkladanju,––seznaniti se s splošnimi predpisi,––seznaniti se z varstvom okolja, z označevanjem,opremo, z voznimi lastnostmi vozil in––s postopki v primeru nesreč.Potrdilo je potrebno obnoviti vsakih 5 let.Posebna dovoljenja za prevoz nevarnih snovi:––potrebna so za prevoz nevarnih snovi razredov1, 6.1, 7,––vsebovati morajo navodila o: vedenju v časuvožnje, času vožnje, zahtevanem spremstvu,določiti pot.
80(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji6 PREVOZ PO ŽELEZNICIPredpisi za prevoz nevarnih snovi v mednarodnemželezniškem prometu so zajeti v RID.7 POMORSKI PROMET––Mednarodni pomorski kodeks nevarnegatovora (IMDG Code)––Mednarodna konvencija o standardih zausposabljanje, pooblastilih in opravljanjustraže pomorščakov (STCW)––Mednarodna konvencija o preprečevanjuonesnaženja morja z ladij (MARPOL)Predpisi, ki spreminjajo dani predpis:1. Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o prevozu nevarnega blaga(ZPNB-B), Ur. l. RS, št. 41/092. Zakon o prevozu nevarnega blaga (uradnoprečiščeno besedilo) (ZPNB-UPB1), Ur. l.RS, št. 33/063. Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o prevozu nevarnega blaga(ZPNB-A), Ur. l. RS, št. 101/054. Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI-A),Ur. l. RS, št. 2/045. Zakon o eksplozivih (ZE), Ur. l. RS, št. 96/028 ZAKONINaslov: Zakon o prevozu nevarnegablaga (ZPNB)Ur. l. RS, št. 79/99Spremembe: Ur. l. RS, št. 96/02-ZE,2/04-ZZdrI-A, 101/05, 33/06-UPB1, 41/09Delovno predsedstvo simpozija: Barbara Benčina, Jože Volfand, dr. Darko Drev in Samo Krč
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 81Sanacija odlagališčagudrona v Pesniškem dvoruPeter Kovač, Gorenje d.d.Emil Nanut, Kemis d.o.o.Peter Kovač1 POVZETEKPri postopku rafinacije olj, zasnovanem naobdelavi s koncentrirano žveplovo (VI) kislino,nastaja smolnat preostanek, imenovan gudron.Predelava gudrona, ki je bil kot odpadekodlagan v jamo v Pesniškem Dvoru in predstavljaenega največjih starih bremen v Sloveniji,poteka na procesni opremi, instalirani neposrednoob odlagališču. Kisle sestavine odpadkase nevtralizirajo, neaktivni dodatki (žaganje,papirniški mulji ipd.) pa zagotavljajo ustreznokonzistenco (sipkost) produkta predelave.Predelava je podprta s procesnim vodenjem.Plinske emisije (predvsem SO 2) se zajemajoz odsesavanjem in očistijo. Končni produktpredelave je sekundarno gorivo, po lastnostihpodobno premogu, s katerim se sosežiga vnemški termoelektrarni. Vplivi na okolje sonadzorovani s sistemom monitoringa. Članek jeosredotočen na ravnanje z gudronom (solidifikacijo),saj je to tehnološko, logistično in okoljevarstvenonajzahtevnejši segment celovite sanacijeodlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru.Ključne besede: gudron, staro breme, sekundarnogorivo, odpadek, solidifikacija.2 UVODGudron, ki je preostanek rafinacije odpadnihmineralnih olj, vsebuje poleg tekočih, pastoznihin trdnih ogljikovodikov, še prosto in vezanožveplovo (VI) kislino, SO 2ter težke kovine(Pb, Zn, Cu ...).Rafinerija odpadnih olj v Mariboru je v obdobju1967–1983 gudron odlagala v okoliške jame,od katerih je največja v Pesniškem Dvoru,severovzhodno od Maribora, in je v postopkucelovite sanacije, ki obsega:1. pripravljalna dela,2. izkop in solidifikacijo 1 gudrona in kontaminiranihzemljin ter transport,3. končno oskrbo solidifikata z energetsko izrabo(sežigom),4. demontažo procesne in druge opreme terodstranitev objektov,5. revitalizacijo območja s krajinsko ureditvijoin rekultivacijo.Predvidevamo, da bo potrebno izkopati inodstraniti približno 17.500 t gudrona in 7.000 tkontaminirane zemljine.Kl. št. odpadka (EWC): 19 11 02*Nehlapno pri 105°C: ca. 90 %Anorganske snovi: 10-12 %Gostota:1,1-1,3 t/m3Plamenišče: 195°CKalorična vrednost (Hu): ca. 25 MJ/kgVsebnost žvepla (kot S): ca. 8-10 %Vsebnost PCB (6 izomer): < 1 mg/kgVsebnost org. vezanega Cl: < 0,01-0,6 %Vsebnost Pb:ca. 1-6 g/kgVsebnost Zn:ca. 1.000 mg/kgVsebnost Cu:ca. 100 mg/kgVsebnost Cd:ca. 1-5 mg/kgVsebnost B:ca. 100 mg/kgTabela 1: Lastnosti gudronaNa območju Maribora sta znani še dve podobnistari bremeni, ki ju bo potrebno sanirati:odlagališči gudrona na Studencih in v Bohovi.1 Uporabljamo dosedanji ustaljeni izraz solidifikacija oziromasolidifikat v smislu pojma stabilizacija, kot ga definira Pravilniko ravnanju z odpadki.
82(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji3 KRONOLOGIJA ODLAGALIŠČA IN ZNJIM POVEZANIH DEJAVNOSTI––1976–1983: odlaganje gudrona v PesniškemDvoru.––1989: gradnja in zagon čistilne naprave začiščenje vodnega sloja pred izpustom vpotok Gačnik kot ključni ukrep pred zviševanjemgladine v odlagalni jami.––1991: gradnja platoja za montažo tehnološkeopreme in opornega zidu, ureditevceste, začasnega propusta, lovilca olj, delnaureditev cevovodov in električne napeljave.––1991–1992: predelava vodne plasti in plavajočeplasti odpadne oljne emulzije. Sanacijaje bila uspešna zaradi zmanjšanja volumnain preprečene nevarnosti izlitja vsebinedeponije v dolino potoka Gačnik in rekePesnice.––1995–2000: nadzor nad objekti in okoljem,vzdrževanje sistema, izvajanje obratovalnegamonitoringa in študijsko delo pri iskanjuoptimalnejše rešitve.––2001: tehnološka nadgradnja čiščenja odpadnevode s postopkom za izločanje žveplovodikain sulfidov.––2001: dokončanje tehnološkega sistemaza popolno odstranitev preostankov oljneemulzije s plavajočo zaveso in posebnimposnemalnikom.Javni razpis za celovito sanacijo odlagališčakislega gudrona––22. 10. 2004: naznanilo javnega naročila vUradnem listu RS.––11. 5. 2005: oddaja ponudb.––15. 9. 2005: obvestilo o izbiri najustreznejšegaponudnika.––5. 12. 2005: podpis pogodbe med Petrolom,Ministrstvom za okolje in prostor terGorenjem.––3. 1. 2006: začetek veljavnosti pogodbe inzačetek projekta.Konzorcij Gorenje, ki je bil izbran kot najugodnejšiponudnik, sestavljajo:––GORENJE d.d. (vodja konzorcija),––HIDROOPREMA d.o.o. (izdelava projektovPGD, PZI in PID),––MUEG G.m.b.H. (postavitev in upravljanjeopreme za predelavo, logistika, prevzempredelanih odpadkov in končna uporaba/odstranitev odpadkov),––KEMIS d.o.o. (tehnična koordinacija, čezmejnopremeščanje odpadkov, OVD za predelavoodpadkov, prevzem drugih nevarnihodpadkov).Faze sanacije:Načrtovani čas(mes)1 Pripravljalna dela 6+32 Izklop, solidifikacija in odvoz gudronain kontaminirane zemljine113 Končna oskrba solidifikata (energetskaizraba)sočasno z 2. fazo4 Demontaža procesne in drugeopreme, ter odstranitev objektov15 Revitalizacija obmnočja s krajinskoureditvijo3SKUPAJ: 24 mesecevTabela 2: Terminski načrt celovite sanacije4 TEHNOLOŠKI POSTOPEK PREDELAVE(SOLIDIFIKACIJA) ODPADKAProcesna oprema z zmogljivostjo predelave10 t gudrona/h je instalirana v neposredni bližiniodlagališča. Odpadek se zajema (koplje) zbagrom ali s hidravlično zajemalko, ki jo upravljažerjav. Nato se ga prenese v sprejemnik zapripravo predzmesi za solidifikacijo, kjer se izločijovečji kosi motečih materialov, kot so les,kamenje in drugi, predvsem kosovni odpadki.Z vmešavanjem nereaktivnih dodatkov (žaganje,mulji iz predelave papirja, osušeni mulj izkomunalnih ČN, premogov prah ...) se uravnavakonzistenca zmesi, predvsem zrnatost insipkost. Nastala predzmes se nato s transportnimtrakom mimo magnetnega ločevalnika, kiodstrani morebitne kovinske kose, prenese vlamelni mešalnik. V njem se ob doziranju reaktivnihdodatkov (CaO , Ca(OH) 2, CaCO 3, alkalnipepel ...) kisle sestavine nevtralizirajo. Za čimboljši učinek nevtralizacije sta potrebna zadostnomešanje in zadrževalni čas. Konstrukcijatračnega transporterja, ki prenaša material izmešalnika do pokritega skladišča za solidifikat,je zasnovana tako, da se material dodatnopremeša ob zadostnem odvajanju reakcijsketoplote. Izbor nevtralizacijskega sredstva jeodvisen od sestave gudrona (vsebnost H 2SO 4,vode, hlapnih primesi, itd.) ter razpoložljivosti,cene in oddaljenosti lokalnih virov dobave.Nekatere parametre, ki vplivajo na izbor nevtralizacijskegasredstva, prikazuje tabela 3.Vsa procesna oprema je opremljena s
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 83sesalnimi nastavki, ki zajemajo plinske emisije,ki jih predstavljajo predvsem SO 2, hlapni naftniderivati in prah.Manipulativne in skladiščne površine so narejenetako, da se morebitna razlitja in onesnaženepadavinske vode zajamejo ali pa odvedejov zbirne rezervoarje. Nato se lahko porabijoTabela 3: Izbor nevtralizacijskega sredstvakot procesna voda, vračajo v deponijsko jamoza zaporni sloj ali pa prečistijo na obstoječi čistilninapravi ter izpuščajo v vodotok.Poenostavljeni shemi tehnološkega postopkain snovnih tokov sta prikazani na sliki 1 in sliki 2.5 NAKLADANJE IN ODVOZSOLIDIFIKATAVelika količina izkopanega materiala, ki ga jepotrebno predelati in prepeljati (predvidevamokoličino večjo od 30.000 t), precejšnja razdalja(900 km), omejene skladiščne površine naSlika 1: Shema tehnološkega postopkaSlika 2: Shema snovnih tokov
84(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiobmočju sanacije in vzporedni dovoz kemikalijin dodatkov, ki so potrebni za sam proces,predstavljajo zahteven logistični problem, kiga rešujemo s kombinacijo železniškega incestnega prevoza.Železniški prevoz poteka z zabojniki sistemaAWILOG. Do ŽP Maribor, kjer se prelagajo navagone, se prevažajo s triosnimi vozili z nakladalnohidravliko. Neto masa zabojnika je približno7 t. Vzporedno poteka tudi neposredencestni prevoz s polpriklopniki s prekucnikom,z neto maso približno 24 t.Kamionov oziroma zabojnike polnimo s kolesnimnakladalnikom, ki ima vgrajeno tehtnico.Za preprečevanje iznosa snovi izven področjasanacije je pred izvozom na javno cesto stezaza pranje kamionskih pnevmatik.6 ZAJEMANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIHPLINOV V PRALNIKUPri procesu solidifikacije poteka nevtralizacija,pri kateri se sprošča reakcijske toplota, ki jeodvisna od uporabljenega reaktivnega (nevtralizacijskega)dodatka. Zaradi povišane temperatureprihaja predvsem do intenzivne emisijeSO 2. Reakcijske pogoje v mešalniku in reaktorjuje potrebno vzdrževati pod 100 °C, da tudisama žveplova kislina in SO 3odhlapevata v čimmanjši meri. Pri temperaturah pod 100 °C statudi izhlapevanje lažje hlapnih frakcij mineralniholj oziroma sublimacija policikličnih aromatskihogljikovodikov, ki se nahajajo v gudronu, manjša.Ključni deli procesne opreme, kjer bi sicerzaradi procesnih pogojev nastajale agresivne inmoteče emisije, so pod podtlakom in odsesavaniv skupni sistem odzračevanja in čiščenja.Pred vstopom v pralnik odpadni plini prehajajoskozi izločevalnik trdnih delcev (prahu). Pralnatekočina je raztopina NaOH. Ko se nasiti, sejo zamenja, iztrošeno pralno raztopino pa seporabi za nevtralizacijo v osnovnem procesusolidifikacije gudrona.Pline, očiščene kislih sestavin, vodimo predizpustom v ozračje še skozi filter z aktivnimogljem. Njegova vloga je odstraniti (adsorbirati)organske hlapne spojine.7 OBVLADOVANJE OBREMENJEVANJAOKOLJA7.1 ZrakPopolno obvladovanje emisij med izkopavanjemje sicer tehnično možno, vendar jestroškovno neopravičljivo. Z načinom izkopa,prenašanjem gudrona v zaprtih zajemalkah inz ustrezno debelino vodnega zapornega slojaso emisije (predvsem SO 2) obvladljive v sprejemljivihmejah.Sama predelava gudrona poteka v zaprtemsistemu, kjer z odsesavanjem ustvarjamo stalenpodtlak. Vse emisije (predvsem SO 2, prahin hlapne ogljikovodike) obvladujemo s pralnikomkislih plinov in filtrom z aktivnim ogljem.Koncentracija SO 2v zraku je nadzorovana obprocesni opremi. Povezava s komandno kabinoomogoča stalen nadzor in avtomatsko zaustavitevnaprave v primeru prekoračitve mejnevrednosti.Prašenje končnega solidifikata obvladujemoz ustrezno navlaženostjo in z nadstrešnico ters pokrivanjem tovora med odvozom v končnopredelavo.Učinkovitost ukrepov za zmanjšanje emisij jenadzorovana z monitoringom imisij, ki obsega:––meritev vetrovnih razmer na območjusanacije,––neprekinjene meritve žveplovih oksidov inprašnih delcev na lokacijah v bližini stanovanjskihhiš, za katere na osnovi izmerjenerože vetrov predvidevamo, da bodo najboljizpostavljene.7.2 TlaPodročje sanacije je razdeljeno na t. i. čisto innečisto območje, kar definira površine, ki prihajajov stik s predelovanim odpadkom, polegtega pa takšna delitev preprečuje raznašanjemateriala izven območja sanacije in obenemzagotavlja ustrezne higienske razmere zazaposlene.Onesnaženje tal preprečujemo z naslednjimitehničnimi (vse manipulativne površine, ki so(lahko) v stiku z gudronom, so v nepropustni
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 85izvedbi, ustrezna skladišča nevarnih snovi, lovilnesklede ustreznih prostornin, vodotesnostinterne kanalizacije, zaščitenost pred atmosferskimivplivi …) in organizacijskimi (rednopreverjanje brezhibnosti strojev, opreme invozil, minimalne količine kemikalij …) ukrepi.Na izvozu z delovišča je nameščena napravaza pranje koles kamionov.7.3 HrupGlavni viri hrupa so kamioni za dovoz in odvozmateriala, delo bagra, nakladalnika, buldožerjain ventilatorjev.Z organizacijskimi ukrepi (izključeni motorjiprevoznih sredstev in delovnih strojev medčakanjem ali med prekinitvami delovnega procesa,ugasnjeni ventilatorji) zagotavljamo, danaprave ne bodo po nepotrebnem obratovalein povzročale hrupa.7.4 VodeNeposredno ob območju sanacije teče potokGačnik, ki se izliva v reko Pesnico. Vanj spuščamole čiste meteorne vode in vode, ki soobdelane v obstoječi čistilni napravi.V postopku izkopa gudrona pravih tehnološkihodpadnih vod ni. Delno lahko mednje prištevamovodni zaporni sloj, ki se ga bo po potrebinevtraliziralo v ČN. Onesnažene padavinskevode, ki se zbirajo v zgrajenih zbirnih jarkih obinternih transportnih poteh na nečistem območjusanacije, se vrača v odlagalno jamo (vzaporni vodni sloj). V času izkopa gudrona jepredviden odvod vode (po potrebi) iz zapornegavodnega sloja v rekonstruirano čistilno napravov nevtralizacijo in vračanje večjega delaprečiščene vode v jamo; del te vode pa se bouporabil tudi za tehnološke potrebe.Tehnični in organizacijski ukrepi za preprečevanjeonesnaženja vod so identični z ukrepi zapreprečevanje onesnaženja tal.7.5 Elektromagnetno sevanjeV sklopu sanacije ne bomo uporabljali opreme,ki bi zahtevala posebno pozornost gledevplivov elektromagnetnega sevanja.8 DESTINACIJA PREDELANIHODPADKOVOdpadni gudron bo na lokaciji neposrednoob odlagališču predelan v nevtralnoin stabilno obliko. Sledi prevoz v nadaljnjopredelavo (čezmejno pošiljanje z ustreznimidovoljenji) v matični predelovalni obrat nemškefirme MUEG Mitteldeutsche Umwelt undEntsorgung GmbH, D-06242 Braunsbedra,kjer bo predelan (postopek R3) v sekundarnienergent, primeren za sosežig (postopek R1) vtermoelektrarni Schwarze Pumpe.Termoelektrarna za energent uporablja premogz visoko vsebnostjo žvepla, ki se ga iz dimnihplinov po obdelavi s suspenzijo apnencaizloči kot sadro (kalcijev sulfat), ki je tržni izdelek.Na ta način lahko TE sosežiga tudi sekundarnagoriva, ki vsebujejo žveplo. Zmogljivostsosežiga sekundarnih goriv je 85 t/h oziroma 5% masnega toka osnovnega energenta.Onesnažena zemljina bo v odvisnosti odzakisanosti po potrebi predhodno obdelana zreaktivnimi dodatki (Ca(OH) 2, CaCO 3...), natobo odpeljana v nadaljnjo predelavo (čezmejnopošiljanje z ustreznimi dovoljenji) po postopkuR5 v Muegov matični predelovalni obrat, kjerbo predelana v gradbeni material.Mejni parameter za razvrščanje na "gudronskiodpadek" in "z gudronom onesnaženo zemljo"je vsebnost pepela. Vsebnost pepela > 40 % pomeniodpadek s klasifikacijsko številko 190304*,ki bo poslan na predelavo v gradbeni material,vsebnost pepela < 40 % pa pomeni obdelangudron s klasifikacijsko številko 190204*, ki boposlan na predelavo v sekundarno gorivo.9 RAVNANJE Z ODPADKI IZ PREDELAVEPostopek predelave gudrona in onesnaženezemljine ne povzroča novih odpadkov. Izrabljeniadsorbent (aktivno oglje) in iztrošena absorpcijskaraztopina NaOH, ki nastajata v postopku čiščenjazraka, se uporabita v postopku predelave(aktivno oglje kot nereaktivni dodatek, NaOH pakot reaktivni dodatek za nevtralizacijo).Med izkopom gudrona se lahko pojavijo kosovniin drugi odpadki, ki so bili nenadzorovano
86(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiodvrženi v deponijsko jamo. Vrsto in količino jenemogoče vnaprej določiti, bodo pa takoj poizkopu izločeni, razvrščeni ter predani Kemisukot pooblaščeni organizaciji za ravnanje zodpadki.10 DRUGI UKREPI ZA PREPREČEVANJENENADZOROVANIH VPLIVOV ZAOKOLJE10.1 Požarno varstvoOdpadki oziroma materiali, ki vstopajo in nastajajov procesu predelave, so sicer gorljivi,niso pa vnetljivi. Zelo majhna je tudi verjetnosttvorbe eksplozijskih mešanic prahu ali hlapovnižjih ogljikovodikov z zrakom. Največja možnostnastanka požara je zaradi napake naelektroinštalaciji.Zagotovljeno je zadržanje, čiščenje in nevtraliziranjeonesnaženih požarnih voda ob morebitniintervenciji in preprečitev neposrednegaizliva teh voda v sistem ponikovalnic ali neposrednov vodotok.Slika 1: TE Schwarze PumpeSlika 2: Monitoring emisij CO 210.2 Prevoz nevarnega blagaDovoz reagentov in odvoz odpadkov v predelavobo potekal v skladu z Zakonom o prevozunevarnih snovi, razvrščanje in označevanje pav skladu z Zakonom o kemikalijah. Predelani(solidificirani) gudron in onesnažena zemljinasta sicer označena kot nevarna odpadka, nezapadeta pa pod nevarno blago v skladu zmerili Zakona o prevozu nevarnih snovi.10.3 Usposabljanje delavcevDelavci so usposobljeni v skladu z zakonodajoza ravnanje s kemikalijami in opremljeni zosebno in drugo varovalno opremo.Viri:1. E-NET OKOLJE d.o.o. 2006. Poročilo o vplivih na okoljeza sanacijo odlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru priMariboru, marec 2006. Ljubljana.2. KEMIS d.o.o., Radomlje. Interna dokumentacija.3. MUEG G.m.b.H., Braunsbedra. Interna dokumentacija.4. PETROL d.d., Ljubljana in Republika <strong>Slovenija</strong>. Ministrstvoza okolje in prostor: Razpisna dokumentacija za projektSanacija odlagališča kislega gudrona v Pesniškem Dvoru,oktober 2004.5. PROJEKTNA dokumentacija. Hidrooprema d.o.o.Ljubljana.6. http://www.mueg.de7. http://www.kemis.siSlika 3: Shema tehnološkega postopkaSlika 4: Montaža procesne opreme
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 87Vidiki snovne in termičneobdelave nevarnih odpadkovs primeri dobre prakseDrago Mir,Saubermacher <strong>Slovenija</strong> d.o.o.Dejstvo, da se lahko nevarni odpadki uničijosamo s sežigom, že zdavnaj ne drži več.Tako kot za nenevarne odpadke velja tudi zapodročje nevarnih odpadkov, da ima snovnapredelava prednost pred termično izrabo, tapa spet pred klasičnim sežigom odpadkov, kije praviloma tudi najdražji način odstranjevanja.Seveda morajo biti za snovno predelavo intermično izrabo odpadkov izpolnjeni določenikriteriji glede na:––vrsto odpadka,––ekonomsko upravičenost,––tehnološko in ekološko sprejemljivost,––predpisano zakonodajo.1 SNOVNA PREDELAVA NEVARNIHODPADKOVGlede na agregatno stanje odpadkov ločimosnovno predelavo:––trdnih odpadkov,––tekočih odpadkov.Že uveljavljeni postopki snovne predelavetrdnih nevarnih odpadkov so predvsem napodročju:––odpadne elektronske opreme,––odpadnih baterij (akumulatorjev),––odpadnih galvanskih muljev, soli,––odpadnih rentgenskih slik.V teh vrstah odpadkov se večinoma nahajajotežke kovine. S snovno predelavo teh odpadkovdosežemo dva pozitivna učinka, in sicer:––preprečimo, da se težke kovine pojavijo vobliki emisij težkih kovin v vodi in zemlji,––pridobivamo – recikliramo dragocene žlahtnekovine.V praksi že uveljavljeni postopki snovne predelavetekočih odpadkov so predvsem napodročju:––organskih topil (halogenirana innehalogenirana),––zavornih tekočin – glikolov,––odpadnih mineralnih olj,––odpadnih fotokemikalij,––odpadnih galvanskih kopeli,––raznih vodnih koncentratov soli barvnihkovin.2 TERMIČNA PREDELAVA – IZRABANEVARNIH ODPADKOVSlika 1: Prikaz postrojenja za razgradnjo elektronske opreme vpodjetju SaubermacherOsnovni namen termične predelave – izrabenevarnih odpadkov je pridobivanje energije, into na področjih, ki so energijsko najbolj potrošna.To so: cementarne, toplarne, termoelektrarne,železarne, opekarne ipd. V ta namen se
88(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijikoristijo predvsem nevarni odpadki, kot so:––odpadna mineralna olja,––odpadne maščobe – masti,––odpadna nehalogenirana topila,––razni gorljivi mulji, t. i. CPO-mulji.Vsaka termična predelava – izraba mora bitidobro nadzorovana in kontrolirana, tako kontrolaodpadka kakor tudi termičnega procesa.Ker večino odpadkov, primernih za termičnoizrabo, zberejo in pripravijo pooblaščeni zbiralcinevarnih odpadkov, morajo ti že v fazizbiranja, obdelave in vmesnega skladiščenjaskrbeti, da končni prejemnik dobi kvaliteto,ki bo sprejemljiva za nesporno koriščenje.Okoljevarstvena zakonodaja skupaj z razpoložljivotehnološko opremljenostjo objektovza termično izrabo nevarnih odpadkov določaokvir, v kolikšni meri se nek nevaren odpadekda termično izrabiti. Ni smiselna termična izrabanekega odpadka, kjer bi bilo za termičniproces potrebno koristiti drug, dodatni energent,da bi se na tak način reševal problemodstranjevanja odpadka. Takšni in podobniprimeri vlivajo nezaupanje v takšne objekte,kar nasprotniki (razne civilne iniciative) s pridomizkoriščajo za doseganje lokalnih političnihinteresov.3 DOBRI PRIMERI IZ PRAKSEPodjetje Saubermacher iz Gradca, ki spadamed največje zasebne zbiralce in odstranjevalcevseh vrst odpadkov v tem delu Evrope,je našlo način, kako sodelovati z industrijo,lokalnimi oblastmi in politiko pri izvajanjuskupnih projektov, ki na eni strani zadevajoproblematiko odpadkov, na drugi strani pa zaindustrijo dobavljajo dragocene nadomestneenergente, ne da bi ob tem vznemirjali lokalnoprebivalstvo in politično javnost. Dobra in strokovnaosveščenost lokalnega prebivalstva pripomoretak temu, da takšni objekti nespornoobratujejo in niso kamen spotike ne politiki nelokalnemu prebivalstvu. Primer take cementarneje na avstrijskem Štajerskem v Retzneiu,ki je v lasti francoskega koncerna Lafarge.položaj in so same zainteresirane za čim večjidelež koriščenja alternativnih nadomestnihenergentov. Spremljajoča zakonodaja zagotavlja,da vse poteka lojalno in v okvirih, ki jihdoloča okoljevarstvena politika.Tudi v bodoče si ni moč predstavljati napredkana tem področju, v kolikor ni sodelovanja lokalnepolitike, zakonodaje in industrije, skupajs podjetji na področju ekologije, ki so pooblaščenain kvalificirana, da zagotovijo industrijitakšno kvaliteto sekundarnih energentov, ki bosprejemljiva za energetsko izrabo.Upamo, da bomo podobne primere dobre praksev bodoče imeli tudi v Sloveniji.Slika 2: Cementarna Lafarge Perlmooser v Retzneiu (Avstrija)Na primeru cementarn se je na področju koriščenjaalternativnih goriv (trdnih in tekočih)vzpostavilo razmerje, ki cementarne brezkoriščenja le-teh postavlja v nekonkurenčen
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 89Nevarni odpadki po obdelaviše nevarni za okolje?Srečo Pavlin,Lidija Neveda,Ekologija d.o.o.1 Kratka predstavitev podjetjaV podjetju Ekologija, d. o. o., se ukvarjamo zzbiranjem in obdelavo nevarnih ter nenevarnihodpadkov, ki nastajajo v proizvodnih procesihrazličnih panog industrije, zdravstva, farmacijein drugih obrtnih dejavnostih. Zbrane odpadkepretežno obdelamo sami z lastnimi proizvodnimizmogljivostmi. Glede na vrsto odpadkauporabljamo tri različne postopke:––klasični kemični šaržni postopek, s katerimobdelujemo odpadke, ki vsebujejo anorganskesnovi, kot so npr. anorganske kisline,lugi, vodne raztopine soli, ki vsebujejo težkekovine ipd.;––biološko obdelavo odpadkov, ki vsebujejopretežno organske snovi, kot so organskekisline, odpadne kreme, šamponi, detergenti,vodne mešanice nehalogeniranih organskihtopil ipd.;––elektrokemični postopek, po katerem obdelujemopredvsem odpadke, ki vsebujejovečje vsebnosti kovin. To so večinoma kislelužilne raztopine.2 ODPADEKOdpadek je vsaka snov oziroma predmet vtekočem, plinastem ali trdnem agregatnemstanju neznanega lastnika oziroma ga proizvajalec,lastnik ali imetnik ne more ali ne želi uporabitisam, ga ne potrebuje, ga moti oziromamu škodi ali ga je zaradi interesov varstva okoljaoziroma drugega javnega interesa treba obdelati,predelati ali odložiti, kot je predpisano.V grobem jih delimo na odpadke iz gospodinjstva,kjer mislimo predvsem na tako imenovanekomunalne odpadke, in na odpadkeiz gospodarskih dejavnosti, kjer so odpadkinajprej ločeni po izvoru nastanka, nato pa šepo sestavi oziroma vrsti. Posebno mesto medodpadki zavzemajo nevarni odpadki. To soodpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, kemičnihali kužnih lastnosti lahko povzročajo,prispevajo ali imajo za posledico ogrožanjezdravja, če niso izolirani iz okolja, ki posrednoali neposredno učinkujejo na organizme zaradinjihove izpostavljenosti ali nalaganja v njihpreko prehranjevalne verige, zaradi vzajemnihučinkov ali drugače. Odpadki se štejejo za nevarne,dokler ni dokazano nasprotno.3 OBDELAVA ODPADKANevarne odpadke zaradi njihovih nevarnih lastnostine smemo odlagati, zato jih je potrebnona tak ali drugačen način obdelati. Z ozirom nanjihovo sestavo, lastnosti in tehnične možnostise odločamo med odstranjevanjem in predelavo.3.1 OdstranjevanjeZa odstranjevanje se odločamo, ko ni možnostiza predelavo ali ko bi bili stroški predelaveprevisoki.SežigSežiganje je eden izmed najbolj pogosto uporabljenihnačinov odstranjevanja nevarnih odpadkov,saj lahko zmanjša njihovo prostorninoza 90 % in njihovo težo za 60–70 %, obenempa lahko proizvaja uporabno energijo, vendarje treba ostanke previdno odstraniti. Pravilomase največkrat uporablja za odstranjevanje odpadkov,ki vsebujejo organske snovi, kot soorganske kemikalije, odpadna olja, barve, laki,različni kemični izdelki, zdravila, laboratorijske
90(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijikemikalije in podobno, ter ostale odpadke,onesnažene z nevarnimi snovmi (npr. embalaža,krpe). Sežig poteka pri zelo visokih temperaturah(več kot 1.200 °C). Odstranjevanjeodpadkov pri teh temperaturah se običajnouporablja za odstranjevanje odpadkov z visokotermično vrednostjo. Predvsem v zadnjemčasu se z namenom zmanjševanja stroškov zapridobivanje toplote skuša termično obdelatičimveč za sežig primernih odpadkov. Najboljrazširjeno je sežiganje komunalnih odpadkov,ki pa morajo biti predhodno mehansko in biološkoobdelani. V praksi to pomeni, da je izodpadkov potrebno izločiti nevarne odpadke.Le-ti namreč pri sežiganju sproščajo nevarnerazpadle produkte, ki jih je potrebno izločiti izdimnih plinov. V te namene se uporabljata kalciniranasoda in amonijačna vodica. Dimni plinise sicer očistijo, vendar pri tem nastanejo velikekoličine nevarnih trdnih odpadkov iz čiščenja.Tako na primer pri sežigalnici s kapaciteto približno25.000 ton letno nastane približno 1.000ton nevarnih odpadkov iz čiščenja dimnih plinovin 2.000 ton nenevarnih odpadkov.Če povzamemo, so prednosti sežiga v pridobivanjutoplote oziroma električne energije,slabosti pa v nevarnih odpadkih, ki nastanejopri čiščenju dimnih plinov, in nevarnih ostankihpo kosežigu.OdlaganjeOdlaganje v nespremenjeni obliki kot nevarenodpadekOdlaganje je kot najcenejši način ravnanja znevarnimi odpadki še vedno zelo pogost načinodstranjevanja odpadkov, vendar predstavljazelo veliko nevarnost za resno onesnaženjeokolja. Dolgoročno namreč težko zagotovimo,da nevarne snovi ne bodo uhajale v zrak, tla alibližnje reke in jezera. Pogosto se na isto mestoodlagajo po sestavi različne vrste odpadkov,ki v primeru izhajanja lahko medsebojno reagirajo,pri čemer se lahko tvorijo še bolj nevarnesnovi. Zato je še toliko bolj pomembno, da temsnovem preprečimo pobeg iz razpadajočihposod. V zadnjem času se kot odlagališča nevarnihodpadkov uporabljajo opuščeni rudnikisoli, saj se zaradi suhe atmosfere zelo upočasnijoprocesi razpadanja.Odlaganje po obdelaviObičajno se na ta način odstranjujejo odpadki,pri katerih lahko s kemijskimi ali drugimi postopkiiz odpadka odstranimo nevarno snovali spremenimo njene lastnosti, tako da ni večnevarna. Največkrat so to odpadki, ki vsebujejoanorganske snovi in so okolju ali zdravjunevarni zaradi kislosti ali bazičnosti (raztopinekislin ali lugov), ker vsebujejo soli težkih kovin(raztopine za nanašanje galvanskih prevlek,kot so npr. elektroliti za niklanje, cinkanje, bakrenjeipd.), raztopine, ki vsebujejo strupenesnovi (cianidi), ipd.Pomanjkljivost tega postopka je v tem, dalahko kljub obdelavi v okolje še vedno uhajajonevarne snovi. Največkrat se to pripeti zaradipomanjkljivih podatkov, ki jih ima na razpolagoodstranjevalec, oziroma pomanjkanja znanjaali malomarnosti odstranjevalca. Imetnikodpadkov podatke vede ali nevede zamolči,saj se na žalost ne zaveda, kako pomembniso vsi podatki o odpadku za odstranjevalca.Pogosto se zaradi "mačehovskega" odnosado odpadkov imetnik ne zaveda, da že samoonesnažena embalaža, v katero shranijo neknevarni odpadek, lahko povzroči velike težaveodstranjevalcu ali celo povzroči onesnaženjeokolja. Pogosto ostanki neke snovi v embalažireagirajo z odpadkom in mu spremenijokemijske ali fizikalne lastnosti. Pogost primerje uporaba z oljem onesnažena embalaže.Olje namreč onesnaži odpadek do te mere,da je potrebno z njim ravnati kot z odpadnimoljem, tj. sežgati. Težava nastane, če ta odpadekvsebuje veliko količino težkih kovin,ki jih sežigalnice ne morejo sprejeti. Še večjiproblem nastane, če se ne opazi, ko se različnesnovi med sabo mešajo. Podobno zaradinevestnega odnosa do odpadnih snovi prihajado mešanja po lastnostih popolnoma različnihodpadkov, ki zahtevajo različno ravnanjeoziroma postopek uničenja. V teh primerihje odstranitev izjemno težavna, predvsempa običajno zelo draga. Strošek odstranitveodpadka je za mnoge imetnike nepotreben,predvsem pa nezaželen strošek, ki ga mnogiod njih ne upoštevajo pri izračunu stroškovproizvodnje ali druge dejavnosti. Tako v željiali potrebi po doseganju čim nižjih stroškovodstranitve odpadka velikokrat posredujejo
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 91nepopolne podatke o nevarnih snoveh, ki jihodpadek vsebuje. Zavedati se namreč moramo,da je skoraj nemogoče za vsak odpadekopraviti natančno analizo vseh možnih nevarnihsestavin. Ko imetnik odpadka po oddajizbiralcu, odstranjevalcu ali predelovalcu niveč odgovoren za ravnanje z odpadkom, muSlika 1: Vodna raztopina, onesnažena z oljemSlika 2: Odpadne krpe, onesnažene z barvami in pomešane spločevinkami od barvje v večini primerov vseeno, kaj se z njegovimodpadkom dogaja. A ne bi smelo biti tako.Mislimo, da je imetnik ali povzročitelj odpadkadolžan skrbeti za ustrezno ravnanje z odpadkom,ki ga je povzročil s svojo dejavnostjo. Nata način bi se izognili nevarnosti pomanjkljivegaposredovanja podatkov, saj bi bilo v interesuimetnika, da obdelovalec na ustrezen načinravna z odpadkom. Poleg tega pa za imetnikene bi bila več za izbiro zbiralca ali obdelovalcanajpomembnejša najnižja ponujena cena.Večina imetnikov danes približno ve, kolikšniso stroški za ustrezno ravnanje z odpadkom,kljub temu mirno odpadek prepustijo nekomu,ki ponudi bistveno nižjo ceno, kot so realnistroški odstranitve. S tem povzročajo, da tudiostali zbiralci ali obdelovalci nevarnih odpadkoviščejo nelegalne ali pollegalne rešitve,vsekakor pa na trgu dosežene cene ne omogočajonikakršnega tehnološkega razvoja.Druga rešitev, ki jo odstranjevalci uporabljajo,če želijo znižati cene, je, da medsebojno mešajoodpadke, čeprav ta način odstranitve nidovoljen. Na primer, ko z odpadno raztopinonatrijevega hidroksida nevtraliziramo odpadnoraztopino žveplove kisline. Zadeva ni sporna,če gledamo le na ustrezno uravnavanje vrednostipH, tudi morebitne kovine, raztopljenev žveplovi kisline, se bodo oborile, vendargredo v tem primeru v kanalizacijo ali vodotokvelike količine topnega natrijevega sulfata, kise nekje začne kopičiti, saj komunalne čistilnenaprave tega niso sposobne odstraniti. Priiskanju čim bolj ugodnega ponudnika odstranitvemora biti predvsem pomembno, da jeponudnik sposoben po ponujeni ceni legalno,ustrezno in dolgoročno obdelati odpadek.Konkurenčnost oziroma nižja cena mora bitirezultat boljših tehnoloških postopkov, boljšeopreme in boljše nadaljnje uporabe odpadkapo obdelavi, ne pa nepopolne obdelave.4 PREDELAVA IN VPLIV NA OKOLJESlika 3: Krpe, pomešane z lesom in pločevinoPostopki predelave nevarnih odpadkov so vmarsičem podobni postopkom pri odstranjevanju,le da pri predelavi praviloma nevarnosestavino odpadka spremenimo v obliko, kije primerna za vrnitev v nek proizvodni proceskot surovina. Pred izbiro načina predelave moramozato vedeti, v kakšne namene ga želimouporabiti. Od tega je odvisno, v kakšno obliko
92(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijiga želimo predelati oziroma katera izmed sestavinje v ustrezni obliki uporabna v nadaljnjenamene. Vsak proizvajalec želi svojim kupcemdobavljati izdelke ustrezne kvalitete, zatopotrebujejo tudi surovine, ki ustrezajo tempotrebam, četudi se kot surovina uporabljapredelan odpadek. Zaradi tega je še toliko boljpomembna sestava odpadka. Po možnosti najbi bil odpadek vedno enake sestave, da ni potrebnovedno znova prilagajati tehnološkegapostopka, predvsem pa ne sme priti do mešanjarazličnih odpadkov. Zato je še toliko boljpomembno osveščanje imetnikov odpadkov opomembnosti ustreznega sortiranja.4.1 Postopki predelaveFizikalno-kemijski postopekGre za postopek, ki se po naši oceni najboljpogosto uporablja pri procesu obdelave nevarnihodpadkov. Ko se ga uporabi pri odstranjevanjuodpadkov, se "rezultati obdelave"odložijo na odlagališču, ko pa se uporabi pripredelavi, se "rezultati obdelave" uporabijokot surovina v nekem proizvodnem procesu.Zelo pogosto se ga uporabi tudi pri predpripraviodpadka pred nadaljnjim postopkompredelave (npr. uravnavanje pH vrednosti predbiološko predelavo).Odpadki, ki se predelujejo po tem postopku,so največkrat nevarni zaradi vsebnosti težkihkovin. To so kisle ali alkalne raztopine, ki kot odpadeknastajajo pri kemijski obdelavi kovinskihizdelkov. Princip, ki se uporablja za predelavo,je zelo preprost. V reaktorjih po t. i. šaržnem alikontinuirnem postopku z dodajanjem lugov, kislinali drugih kemikalij dosežemo, da se kovinezačnejo iz raztopin izločati v obliki težkotopnihkovinskih hidroksidov ali drugih težkotopnihkovinskih soli. Oborino ali mulje iz raztopinodstranimo s filtriranjem. Ta po filtriranju vsebuješe 70–80 % vode, zato jo je potrebno šeposušiti. Izbira sušilnika je odvisna od načinaogrevanja, kapacitete, načina dela (šaržno alikontinuirno). Po sušenju se iz hidroksidov kovineizločijo z metalurškimi postopki s taljenjempod redukcijskimi pogoji. Pogosto je oborinopo sušenju potrebno še zdrobiti ali zmleti naustrezno velikost, predvsem v primerih, ko sekovine izločijo v obliki težkotopnih soli in sele-te uporabijo kot surovina.Slika 4: Reaktorji za predelavo po šaržnem postopku s filtrirnimistiskalnicamiSlika 5: Sušilnik muljaTermični postopekPrincip postopka: zaradi različnih vrelišč tekočinv mešanici posamezne tekočine izhlapevajopri različnih temperaturah. Hlapi se vt. i. kondenzatorjih ohladijo in utekočinijo. Toje najbolj pogosto uporabljen postopek zarecikliranje odpadnih topil. S tem postopkomse lahko reciklirajo različni alkoholi in ostalahalogenirana in nehalogenirana organska topila.Uporablja se za ločevanje vode in topilain za ločevanje različnih vrst topil iz mešanicev primeru, ko imajo topila v mešanici dovoljrazlična vrelišča.Elektrokemijski postopekPrincip postopka: pod vplivom električnegatoka, ki teče skozi raztopino, se na elektrodahizločajo kovine ali drugi ioni. Zelo pogosto sega uporablja pri izločanju srebra iz odpadnihfiksirnih raztopin. Po tem postopku lahkopri ustreznih pogojih iz odpadnih raztopin
(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 93izločamo različne kovine že v elementarni obliki(kot kovino). Zelo je uporaben pri izločevanjurazličnih kovin iste raztopine. Ta postopek selahko uporablja tudi v druge namene, kot je naprimer oksidacija cianidov ali redukcija kromav šestvalentni obliki.V praksi se je pokazalo, da podobno kot priuničevanju ali obdelavi pred odlaganjem največjotežavo predstavljajo mešanice odpadkov.Ti so lahko mešani po kemijski sestavi aliagregatnem stanju. Zelo veliko težavo predstavljajotudi nepravilno označevanje in nepopolnipodatki o odpadku. Velikokrat so razlogiza nastale težave v tehnološki nedisciplini priimetnikih, zaradi tega je potrebno vzpostavitizelo tesno sodelovanje med imetniki odpadkovin predelovalci ali odstranjevalci. Pogostolahko že z majhnimi spremembami v proizvodnempostopku izdelka močno znižamo stroškenadaljnje obdelave odpadka.5 ZaključekSlika 6: Preproste kadi za elektrolizoBiološki postopekPrincip postopka: v bioreaktorjih brez prisotnostikisika bakterije organske snovi predelajov bioplin (metan), ki se v nadaljnjem postopkuuporabi za pridobivanje električne energije intoplote. Dolgo časa se ta postopek že uporabljaza predelavo organskih kuhinjskih odpadkovin predelavo muljev iz komunalnih čistilnihnaprav. Kot kažejo naše prve raziskave in prvepredelane količine, bi lahko po tem postopkupo ustrezni predhodni obdelavi predelali šemnožico drugih organskih nevarnih odpadkov,ki jih danes še sežigamo.Slika 7: BioreaktorjaRavnanje z odpadki postaja vedno bolj pomembnaveja gospodarstva. Z namenomracionalizacije stroškov ravnanja z odpadki jepo našem mnenju pomembna tesna povezavaproizvajalcev kemijskih preparatov in drugihproizvajalcev različnih izdelkov s podjetji zaobdelavo. Končni izdelki so sestavljeni iz različnihmaterialov ali vsebujejo različne snovi,zato je zelo pomembno čim bolj natančnopoznavanje sestave odpadka zaradi odločitveo najbolj primernem načinu obdelave. Pri odločitvio postopku obdelave moramo poznatirezultate obdelave in možnost vpliva obdelanegaodpadka na okolje. Obdelavo odpadkovje potrebno sprejeti kot eno izmed "življenjskihobdobij" izdelka, za katerega je ravnotako pomembno, da se ga pri razvoju izdelkaupošteva. Prav tako je potrebno sprejeti obdelavokot eno izmed dejavnosti, ki se moraravno tako razvijati kot vse ostale dejavnosti.Zaradi posebne opreme, ki jo uporabljajo priobdelavah odpadkov, je pametno, da se tadejavnost prenese na specializirana podjetja,ki naj razvijajo same postopke. Pri razvoju jezelo pomembna sestava nevarnega odpadka,o kateri naj bi po možnosti dobili podatke odproizvajalca izdelka ali imetnika odpadka. Le-tinamreč najbolje vedo, kaj se z izdelki meduporabo dogaja, kako se z uporabo spreminjanjihova sestava in podobno. Z izdelki sevedamislimo na nevarne preparate ali nenevarnepreparate, ki po uporabi postanejo nevarni zaokolje.
vozim se40% cenejeCENEJŠAPREDELAVA200€popusta pri vgradnji pogona na avtoplin+30€gratis avtoplina po vgradnji6x1200€brezplačna predelava vozila na avtoplin vprotivrednosti 1200€+200praktičnih nagradNAGRADNAIGRAProdajalca povprašajte po zloženki, kjer boste izvedeli vse o ponudbi, prihrankih, skrbi za okolje,varnosti in predvsem predelavi, ki je dostopnejša in cenejša kot kdajkoli prej. Zloženki je priložentudi nagradni kupon. Izpolnite ga in si priborite brezplačno predelavo vozila na avtoplin v vrednosti1200€ ali eno od 200 praktičnih nagrad. Z vsakim kuponom vam nudimo 200 € popustapri vgradnji in 30€ gratis avtoplina po izvedeni vgradnji.Modro je poslati pravilno izpolnjen kupon!Več o nagradni igri in projektu na:www.petrol.si/avtoplinProjekt v sodelovanju Petrola in strokovnih partnerjev:
Ker nam ni vseeno• za naše okolje• za naše otroke• za naše vnuke• ...Želimo ostati najboljši na področjuravnanja z nevarnimi odpadki in stem prispevati k:• zmanjšanju onesnaževanja okolja• zmanjšanju porabe naravnih virov!Delovanje Kemis-a je usklajeno z zahtevami standardovISO 9001, ISO 14001 ter OHSAS 18001KEMIS d.o.o. • Pot na Tojnice 42 • 1360 VrhnikaTel.: +386 1 729 50 30 • Faks: +386 1 729 50 40www.kemis.si • info@kemis.si
Na trgu naj bo večpovratne embalažeRan v okolju vse več,inšpektorjev premaloŠtudentje prihajajo zvseh koncev svetathe Increase and there arenot Enough InspectorsStudents from A lOver the Worldembalaža okolje logistikapackaging environment logisticsjulij / July 2010Poštnina plačana pri pošti 3102 CeljeMaj / May 2010IzbiramoNAJBOLJZELENO EMBALAŽOV SLOVENIJI!Poštnina plačana pri pošti 102 Ljubljanaspecializirani za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje!+ Hamletovsko vprašanje –+ Ministrstvo grize v+ Obratovalni monitoringi,foto: Shu terstockSpecializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logisticsSpecializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logisticspovratna ali nepovratna embalažasmetarske težaveodstopanja od standardovin slovenske klavniceembalaža okolje logistikapackaging environment logistics+ The Ministry Taking a Bite+ Operational Monitoring,Out of Waste IssuesEnvironmental Sores are onDeviations from Standards andSlovenian Slaughterhouses51Politika v resnicimalo misli na okolje50Strokovna specializiranarevija EOLEmbalaža • Okolje • Logistikaže 10 let in 52 številk!Okoljski učbenikiŽe v prodaji:Zbirka <strong>Zelena</strong> <strong>Slovenija</strong>OkoljevarstvenazakonodajaOkOljevarstvena zakOnOdaja,avtorica: mag. Adrijana Viler KovačičNapovedujemo:varstvO OkOlja,avtorica: dr. Jana SteržeGOspOdarjenje z Odpadnimi vOdami,avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože PanjanOkOljevarstvene tehnOlOGije,avtor: dr. Darko DrevOkoljske oddajeKoprodukcija z RTV <strong>Slovenija</strong>Okoljskiportalz dnevnimi novicamiin aktualno knjižnicowww.zelenaslovenija.siwww.fitmedia.si
Doslej so izšli naslednji zborniki:Trajnostni razvoj – od strategije do prakse,2004(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki vlokalnih skupnostih, 2005Vode – skrb, nadloga in izziv, 2006Okolju prijazna uporaba energije kot izzivin nove energetske usmeritve EU, 2007Promet kot grožnja okolju in kot gibalorazvoja, 2008Celovito ravnanje z odpadki - okoljskoogledalo Slovenije, 2009Izvedbo strokovnega simpozija (Ne)varnoravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijista omogočilaMestna občina Celjev sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.Programski svet 7. okoljskega simpozija(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki vSlovenijiPredsednica:dr. Marta Svoljšak Jerman, PetrolČlani:mag. Katja Buda, MOPdr. Silvo Žlebir, ARSOJanja Leban, GZSdr. Viktor Grilc, Kemijski inštitutdr. Darko Drev, Inštitut za vode RSKarel Lipič, Zveza ekoloških gibanjdr. Franc Lobnik, Svet za varstvo okolja RSmag. Emil Šehič, ZEOSEmil Nanut, Kemismag. Marko Zidanšek, Mestna občina CeljeMilka Leskošek, SimbioRudi Horvat, Saubermacher <strong>Slovenija</strong>Samo Krč, EkolBarbara Benčina, MollierAndrej Sotelšek, SlopakVesna Fabjan Bremec, Dinos d.d.Sponzorji:Simbio d.o.o.Energetika Celje JP, d.o.o.Mollier d.o.o.Saubermacher <strong>Slovenija</strong> d.o.o.Slopak d.o.o.Izid strokovnega zbornika o okoljskem simpoziju(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenijije podprla Nova Ljubljanska banka d.d., Poslovnicenter za velika podjetja Savinjsko - Šaleška vCelju.Organizator:Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celjewww.fitmedia.si, info@fitmedia.si
v sodelovanjuCelje, 2010(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji
Change language