Letnik XV/12

Načelnik GŠSV obiskal pripadnike SV na KosovuV sredo, 27. junija, je bil na enodnevnem obisku na Kosovu načelnikGŠSV generalpodpolkovnik Albin Gutman z delegacijo.Z načelnikom generalštaba madžarske vojske generalom AndrasomHavrilom sta v vojaški bazi Italijanska vas blizu mesta Peć obiskala pripadnicein pripadnike bojne skupine Sokol, ki ima v svoji sestavi podrejenočeto s 150 pripadniki madžarske vojske. Načelnika sta se seznanila zživljenjem in delom pripadnic ter pripadnikov obeh vojsk. V pozdravnemnagovoru je general Gutman pohvalil kontingent: »V Sloveniji in Sloven-Slušatelji 13. generacijekončali štabno šolanjeV petek, 22. junija, je s sklepno slovesnostjo na Poveljniško-štabnišoli v Poljčah končalo šolanje 21 slušateljev 13. generaciještabnega šolanja častnic in častnikov SV.Šolanje so začeli 29. januarja, in sicer 14 slušateljev v rodovskem modululogistika ter sedem v rodovskem modulu zveze. Slušatelji so obsplošnih vsebinah, kot so vojaško voditeljstvo, pravila štabnega dela,taktika I, vojaška geografija, osnove metod vojaških ved, mednarodnovojaško sodelovanje ter športna vzgoja, veliko časa namenili taktikilogistike, rodu zvez in sistemom logistike ter zvez. Poleg teoretičnegain praktičnega znanja, ki so ga slušatelji pridobili med šolanjem, je pomembno,da so razvijali kolektivni duh, pridobili prijatelje in izmenjaliizkušnje z dosedanjim opravljanjem nalog. Naloge med šolanjem soopravili kakovostno in odgovorno, kar so dokazali z uspešnim zagovoromzaključnih nalog. Slovenska vojska je tako pridobila 21 častnikov,pripravljenih za prevzem novih dolžnosti v poveljstvih bataljonov, nekateripa bodo prevzeli odgovorne naloge kot poveljniki čet.ski vojski smo ponosni, da imamo tako dobre pripadnice in pripadnike, kis svojo požrtvovalnostjo ter profesionalnim delom dokazujete, da smo slovenskivojaki kot posamezniki in kolektiv izvrstni profesionalci.«Del pripadnikov SV na Kosovu je v okviru Kforja v petek, 29. junija, prevzelnovo območje odgovornosti, in sicer na severu Kosova. Na območju, kimeri 350 kvadratnih kilometrov, opravljajo naloge patruljiranja ter zagotavljanjavarnosti in svobode gibanja. Gre za redno obliko menjave območijodgovornosti pod vodstvom poveljstva Kforja.V pripravljenosti druga enota SVOd 1. julija sta v šestmesečni pripravljenosti v vojaških struktu-rah Nata in EU dve enoti Slovenske vojske.V večnacionalni bojni skupini EU je poleg pripadnikov italijanske inmadžarske vojske slovenski kontingent s 195 pripadniki, od tega je 168pripadnikov 20. motoriziranega bataljona iz Celja. Celjski bataljon prispevav enoto bojne skupine EU motorizirano četo s 121 pripadniki in vlogistično četo 42 pripadnikov, pet pripadnikov pa je razporejenih v poveljstvobojne skupine. Za opravljanje nalog ima v svoji sestavi sedemterenskih vozil, 15 lahkih kolesnih oklepnih vozil valuk in 21 tovornihvozil. Bojna skupina EU je kot večnacionalna enota velikosti bataljona zelementi bojne podpore in logistike pripravljena za hitro posredovanjena kriznem območju, oddaljenem do 6000 kilometrov od Bruslja. Zapremik je pripravljena v 15 dneh in je sposobna samostojno delovati od30 do 120 dni. Deluje pod vodstvom EU, aktivira pa se na podlagi zahteveOZN. Naloge bojne skupine so preprečevanje konfliktov, ločevanjesprtih strani, izvajanje evakuacij z ogroženega območja in pomoč prihumanitarnih operacijah.Od 1. julija je v šestmesečni pripravljenosti v Natovih odzivnih silah(NRF) 31 pripadnikov 17. bataljona vojaške policije. Do zdaj je Slovenskavojska v silah NRF sodelovala v štirih rotacijah z lahkim vodom zadekontaminacijo iz sestave 18. BRKBO in z rotacijo z vodom vojaškepolicije. Sile NRF so v stalni pripravljenosti za delovanje, njihov odzivničas pa je pet dni. Omogočajo delovanje v vseh operacijah v državahčlanicah Nata in zunaj njih. Poveljevanje nad njimi je v pristojnosti vrhovnegapoveljnika zavezniških sil za Evropo.Redno letno srečanje namestnikovgeneralštabov pobude SEDMV Zagrebu je od 18. do 20. junija poteka redno letno srečanje namestnikovgeneralštabov Pobude za sodelovanje obrambnih ministrstev JugovzhodneEvrope (South Eastern Europe Defense Ministerial – SEDM).Iz Slovenske vojske se ga je udeležil namestnik načelnika GeneralštabaSlovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner. Zasedanje je bilonamenjeno reviziji sporazuma mednarodnih mirovnih sil JugovzhodneEvrope (Multinational Peace Force South Eastern Europe) in pregleduaktivnosti zadnjega leta s poudarkom na analizi delovanja poveljstvajugovzhodnoevropske brigade (South Eastern European Brigade), ki jesodelovalo tudi v operaciji Isafa v Afganistanu.S p re m l j a m oS LOV E N S K A VO J S K A 7

S p re m l j a m oHumanitarna pomoč iz Slovenijepredana v prave rokeV četrtek, 29. junija, je Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z čim križem Kosova in Slovensko vojsko opravil donacijo huma-Rdenitarnepomoči upravičenim kosovskim Albancem in kosovskimSrbom na območju občine Klina in delu občine Peć, kjer delujejopripadniki SV.Glavna naloga skupineCIMIC za civilno-vojaško sodelovanje,ki deluje v sklopubojne skupine Sokol v zahodnemKosovu, je nadzorrazdeljevanja humanitarnepomoči. RK Slovenije je sklenilpogodbo o sodelovanjuz RK Kosova, v njej pa je zapisano,da je 75 odstotkovpomoči namenjene kosovskim Albancem in 25 odstotkov srbskemudelu prebivalstva. Na prošnjo RK Kosova so se v humanitarno akcijovključili slovenski pripadniki sil Kfor, ki sodelujejo pri nadzoru razdeljevanjahumanitarne pomoči RK Metohije in Kosova ter s predstavniki kosovskihSrbov pri določanju družin, ki potrebujejo pomoč. Humanitarnapomoč je namenjena družinam brez prihodkov, tistim, ki ne prejemajosocialne pomoči ali ki imajo več kot šest družinskih članov. Prvo pošiljkopomoči, ki je vsebovala 150 paketov prehrambnih izdelkov in 150paketov higienskih pripomočkov, so pripeljali na Kosovo 12. junija.Foto: SIKON KforIz Postojne že peta generacijavodnih podčastnikovV četrtek, 5. julija, je na Šoli za podčastnike v Vojašnici Postojnatečaj vodnih podčastnikov SV končala peta generacija. Usposabljanje,ki je trajalo od 7. maja, je uspešno opravilo 36 slušateljeviz 16 enot SV.Vloga vodnega podčastnika v SV je zelo pomembna, saj je njegovo delozahtevno, odgovorno in koristno. Z zgledom, izkušnjami in znanjem jevodni podčastnik tisti, ki s svojimi dejanji lahko vpliva na stanje v enotiin zagotavlja doseganje standardov ter tudi ciljev enote. Usposabljanjena tečaju za vodne podčastnike je eno najzahtevnejših, saj je poudarekna pravilnem vodenju, sodobni taktiki majhnih enot, sodobni oborožitviz bojnimi streljanji, na logistični oskrbi, mednarodnem vojaškem pravuin psihofizični pripravi. Najboljši slušatelji 5. generacije tečaja vodnihpodčastnikov so bili višji vodnik Dejan Gumzar iz 20. MOTB, višji vodnikBranko Čož iz OIB in višji vodnik Aleksander Kožar iz OIB.Ljubljana, 26. junijNamestnik načelnika GŠSV generalmajor mag.Alojz Šteiner je na poslovilni obisk sprejel rezidenčnegavojaškega in letalskega atašeja RepublikeMadžarske v Ljubljani polkovnika SándorjaJuhásza. Madžarska letos ukinja pisarnoobrambnega atašeja v Sloveniji. General mag.Šteiner se je polkovniku v imenu Slovenske vojskezahvalil za njegov prispevek pri sodelovanjumed vojskama in izrazil zadovoljstvo, da je sodelovanjena zelo visoki ravni. Polkovnik Juhászse je zahvalil za gostoljubje in pomoč, ki je je bildeležen med opravljanjem dolžnosti v Sloveniji,in poudaril, da bo imel tudi na novi dolžnostipriložnost, da sodelovanje s Slovensko vojskonadaljuje. Nekaj dni prej, in sicer v četrtek, 21. junija,je general mag. Šteiner na poslovilni obisksprejel tudi obrambna atašeja Republike Slovaškepolkovnika Jozefa Hanuske in KraljevineNorveške kapitana Jana Roar Bakkeja.Pariz, 30. junijV kraju Nainville les Roches južno od Parizase je končalo štiridnevno srečanje združenjagasilskih šol Evrope EFSCA (European fireservice colleges Asociation). Udeležil se gaKronikaje predstavnik Izobraževalnega centra za zaščitoin reševanje Milan Dubravac, saj je Slovenijapolnopravna članica združenja. Letošnja temasrečanja so bili simulatorji pri usposabljanju gasilcev,predstavili pa so tudi projekte v okviru EU,pri katerih sodeluje združenje. Na letošnjem srečanjuso v članstvo sprejeli Romunijo in Bolgarijo,tako da je v združenju zdaj že 23 držav, s čimerje EFSCA ena izmed najpomembnejših strokovnihgasilskih organizacij v Evropi.Lesce, 1. julijNa drugi letošnji tekmi padalcev za točke svetovnegapokala, na kateri so sodelovali tudi pilotiSV s pilatusi PC- 6, je pripadnica športne enoteSV Maja Sajovic ponovno zmagala in tako potrdilaodlično pripravljenost v letošnji sezoni. Pože drugi letošnji zmagi je dejala: »Doma je lepozmagovati, toda tokrat je bila ničla kot zakleta, sajmi je nikakor ni uspelo večkrat ‘pohoditi’.« Gorenjka,ki je pred kratkim dopolnila 32 let, je dobila 13kazenskih centimetrov.Maribor, 2. julijV Vojašnici generala Maistra je bila slavnostnaprireditev ob dnevu 37. vojaškega teritorialnegapoveljstva SV, ki si je za praznik izbralo 2. julijkot spomin na prevzem skladišča JA v ZgornjiLožnici. Častni gostje na slovesnosti so bilipoveljnik Poveljstva za podporo SV polkovnikMilan Obreza, poveljnik mariborske vojašnicepodpolkovnik Friderik Škamlec, direktor Upraveza obrambo Maribor Stanko Meglic in nekdanjipoveljnik 37. VTP, upokojeni podpolkovnikFranc Rudolf. Poveljnik 37. VTP podpolkovnikMiran Fišer je na slovesnosti podelil priznanjaza zasluge pri krepitvi pripravljenosti in ugledaSV in 37. VTP, za uspešno opravljanje vojaškeslužbe, zahvale za dobro sodelovanje s posameznimipripadniki, enotami in poveljstvi SV terza uspešno civilno-vojaško sodelovanje.Singapur, 6. julijTamkajšnjega enotedenskega strokovnegagasilskega seminarja se je udeležil vodja izobraževanjza gasilce v Izobraževalnem centru zazaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani MilanDubravac. Tečaj je potekal na Akademiji za zaščitoin reševanje v Singapurju, gostitelji pa soz njim želeli udeležence seznaniti s sistemom veni izmed najbolj razvitih držav v Aziji. Singapurnamreč na področju usposabljanja gasilcev veljaza vodilno državo na njegovem območju.8 S LOV E N S K A VO J S K A

V Portorožu konferenca uporabnicNa 13. konferenci delovne skupine uporabnicopreme ASOC (ASOC Regional Working Group –ARWG) so se zbrali predstavniki vseh državuporabnic sistema za nadzor zračnega prostoraASOC, in sicer so to Bolgarija, Romunija, Slovaška,Litva, Latvija, Estonija, Madžarska, Slovenija in Avstrijakot opazovalka in gostiteljica naslednjegaARWG leta 2008, poleg njih pa še predstavniki Natovihteles in agencij ter predstavnik proizvajalcaopreme podjetja Lockheed Martin. »Sredi 90. letje takratni ameriški predsednik Bill Clinton ponudildržavam članicam Partnerstva za mir sodobnotehnološko opremo, ki je omogočala prikaz slikestanja v zračnem prostoru, torej opremo, ki je bilanarejena po zahodnih tehnoloških standardih in jeomogočala povezljivost z vojaško opremo v državahNata oziroma z ustreznimi sistemi civilne kontrolezračnega prometa. Sistem ASOC so državenabavile na ameriško pobudo in z njeno denarnopomočjo, Slovenija pa je ASOC kupila s svojim denarjem.Najprej je potekalo ugotavljanje zainteresiranostiza sodelovanje v tako imenovani regionalnizračni pobudi na treh konferencah, zadnja izmedteh pa je bila leta 1997 na Bledu. Potem so opremoASOC namestili v državah, ki so se za to odločile,«je pojasnil podpolkovnik Zvonimir Lah iz Centra zadoktrino in razvoj.Slovenija je opremo ASOC dobila leta 1999, naslednjeleto pa je prišla v operativno uporabo.Nameščena je v Centru za nadzor in kontrolozračnega prostora 16. BNZP. Sistem ASOC je komunikacijsko-informacijskaoprema, namenjenazdruževanju radarskih podatkov, obdelavi tehpodatkov in pripravi združene slike stanja v zračnemprostoru ter pošiljanju oziroma izmenjavi tehpodatkov z ustreznimi agencijami oziroma podobnimicentri drugih držav in organi civilnega sistemakontrole letenja. »Kako poteka ta izmenjava,je odvisno od držav, Center za nadzor in kontrolozračnega prostora 16. BNZP pa izmenjuje združenosliko razmer v zračnem prostoru s podobnimaNatovima centroma na Madžarskem in v Italiji ters civilnimi strukturami kontrole letenja,« je povedalsistema ASOCSlovenska vojska je od 25. do 29. junijav Portorožu gostila 13. konferenco državuporabnic sistema za nadzor zračnegaprostora ASOC (Air Sovereignty OperationsCenter). Na konferenci se je zbraloskoraj 80 predstavnikov iz držav, ki uporabljajoto opremo, najpomembnejšanamena pa sta bila pregled in izmenjavaizkušenj pri uporabi sistema ASOC terusklajevanje smeri razvoja programskeopreme ASOC, je pojasnil polkovnik AlojzTernar z Generalštaba SV.podpolkovnik Lah. »Slovenska vojska je eden izmeduporabnikov zračnega prostora, s to opremo pazagotavljamo podatke, ki so nujni pri poveljevanjuin kontroli delovanja v zračnem prostoru. Zagotavljanjesuverenosti slovenskega zračnega prostoraje nacionalnega pomena, zato pri tem sodelujemotudi s civilnimi strukturami,« je dodal polkovnik Ternar.Najprej so imele sistem ASOC štiri države, leta2000 pa se je zanj odločila še zadnja od osmih držav,ki ga imajo, in sicer Bolgarija. »ASOC omogočasuverenost, saj države z njim nadzirajo svoj zračniprostor. Izmenjava skupne slike je pomembna šeposebno zaradi večje varnosti v zračnem prostoru,saj se tako preprečujejo nesreče,« je povedal polkovnikSteven Webb iz ameriških zračnih sil.Electronic Systems Center, ki deluje v okviru ameriškihzračnih sil, je strokovni organ, ki tehničnopodpira in usmerja nadgradnjo opreme ter določaPolkovnikAlojz TernarPodpolkovnikZvonimir Lahmerila pri dobaviteljih opreme ASOC, poleg tegaje organizator konferenc ARWG, gostiteljice pa sodržave uporabnice. »Letne konference so izjemnapriložnost za predstavnike držav uporabnic, da sesrečajo in primerjajo izkušnje z delovanjem opremeASOC. Povedo, kakšni so načrti za prihodnost,torej kje so mogoče izboljšave. Oprema se namrečspiralno izpopolnjuje, nadgrajuje in menja vsakihšest mesecev na podlagi usklajenih zahtev državuporabnic. Tako spremljamo nove operativne potrebeuporabnikov in dinamičen razvoj informacijskeopreme. Konference so zelo učinkovite, saj omogočajonadgradnjo sistema, pri čemer si države delijostroške, pri tem pa so učinki večji,« je dejal polkovnikWebb. Tom Cooley iz ameriških zračnih sil je dodal,da je na letošnji konferenci osrednja tema zagotavljanjeinteroperabilnosti. »Na konferenci so tudi načrtovalciin proizvajalci sistema, kar pomeni, da sedogovorimo o smeri razvoja. Ves čas sodelujemoz Natovimi agencijami, da bi zagotovili, da bi bilsistem čim bolj združljiv z Natovim sistemom zanadzor zračnega prostora. Prihodnost je gotovo vzdružljivosti in povezljivosti sistemov.«Slovenska vojska je poleg sodelovanja v vsebinskemdelu konference poskrbela za prevoz udeležencevkonference in program za spremljevalce.Za udeležence konference je organizirala tudi izletz ogledom kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostina Primorskem. Od vseh delegacij, ki sose udeležile konference, je Slovenska vojska dobilapohvale za organizacijo in izvedbo konference.Valerija Š. JarmPolkovnikSteven WebbTom CooleyI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 9

Premagovanjevodnih ovir 14. INŽBI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aV Slovenski vojski usklajeno razvijamo in krepimo podčastniškizbor, ki pridobiva vedno večjo vlogo. Tako podčastniki počasiprevzemajo vse zahtevnejše naloge, od katerih jih veliko opravljajopovsem samostojno. Podčastniška linija se v vojaškemsistemu pojavlja kot posebna funkcijska povezava oziromapodpora, katere namen je krepitev in podpiranje delovanja vojaškeorganizacije, vojaških poveljnikov ter vodij. Da bi vojaškaorganizacija delovala učinkovito, mora tudi podčastniški zbordelovati brezhibno in učinkovito. Zato je pomembno vzpostavitirazmere za pravočasno, nenehno in kakovostno opravljanjenalog pripadnikov podčastniškega zbora ter zagotoviti ustreznonačrtovanje nalog podčastniškega zbora in pravilno izmenjavoinformacij o njihovi izvedbi.Program aktivnosti podčastniškegazbora SV za leto 2007Karierni razvoj podčastnikov je predviden v treh stebrih, in sicer enotovnem,štabnem ter specialističnem. V SV smo najdlje razvili enotovni steber, ki ta trenuteksega do ravni PSSV. Stik s strateškim vrhom SV predstavlja kolektivnotelo, in sicer kolegij glavnega podčastnika SV, katerega člani smo trije višji podčastniki.Vsi izhajamo iz leta 2002 ustanovljene razvojne skupine. Taka rešitevvzpostavitve podčastniškega podsistema v vojaški organizaciji je slovenskaposebnost in je posledica odločitve za tako imenovani pristop bottom up oziromapristop od spodaj navzgor. V partnerskih vojskah, kot so češka, madžarska,poljska in druge, so se dopolnitve sistema lotili od zgoraj navzdol. Vsakizmed pristopov ima svoje prednosti in slabosti, najpomembneje pa je vztrajatina začrtani poti, kar ob veliki količini operativnih nalog ni vedno lahko. Vlogapodčastnikov v štabnem in specialističnem stebru je bila v prejšnjem sistemuže uveljavljena in znana.Glede na preoblikovanje SV v poklicno vojsko in s tem že omenjeno večjo vlogoter zahtevnejše naloge podčastnikov na podčastniških dolžnostih je trebatudi ta karierna stebra prilagoditi novim okoliščinam in zahtevam. Pomembnoje, da je vidnejša vloga podčastnikov posledica sodobnega bojišča in neumetno vsiljena potreba. Sodobno asimetrično bojišče zahteva sprejemanjeodločitev za delovanje na vse nižjih taktičnih ravneh, seveda v okviru operativnihin strateških zamisli. Teroristične akcije so operacije nižje taktične ravnis strateškimi cilji, kot je vplivanje na javno mnenje. Omenjene nove okoliščineod podčastnikov kot neposrednih vodij zahtevajo visoko raven obvladovanjaPohod na smučeh 132. GORBveščin vojskovanja, širši vpogled v razmere in poglobljeno vojaško znanje. Leusklajena poveljniška skupina zagotavlja sinergijo za odlično vodenje vojaškegakolektiva, ki je bistveni element zmage na bojišču. Naša naloga je zagotovitiorganizatorju in načrtovalcu častniku, ki odloča ter poveljuje, odličnega svetovalcain izvrševalca podčastnika. Seveda se zavedamo, da lahko končni ciljdosežemo le z načrtnim in vztrajnim delom, zato je kolegij vodstvu SV predstavilprogram za letošnje leto.Aktivnosti podčastniškega zbora za letosProgram aktivnosti podčastniškega zbora SV za leto 2007 je namenjen enotovnimpodčastnikom na vseh ravneh in štabnim podčastnikom na funkcijskihpodročjih S/G/J, za informiranje, podporo ter izvedbo nalog in aktivnosti.Cilj usklajenega razvoja podčastniškega zbora SV je dokončno oblikovanjeNatovim standardom primerljivega podčastniškega zbora SV v celotni strukturiin na vseh ravneh, od vojaka do višjega štabnega praporščaka, ter vzpostavitevčvrstih poveljniških skupin, ki bodo temeljile na sinergiji, medsebojnemspoštovanju in zaupanju. Težišče v trenutni fazi razvoja podčastnikov jena spremljanju in prilagajanju formacijskih dolžnosti enotovnih podčastnikov,sistemski rešitvi podčastniških dolžnosti v štabnem in specialističnem stebruter na imenovanju ustreznega kandidata za opravljanje dolžnosti glavnegapodčastnika SV.Letošnje glavne naloge podčastniškega zbora so izboljšati kakovost dela inodnos do podrejenih oziroma doseči odlično vodenje z osebnim zgledom,zagotoviti visoko stopnjo usposobljenosti, izurjenosti in motiviranosti vojakovter podčastnikov, povečati udeležbo na različnih oblikah vojaškostrokovnegaizobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v Sloveniji in tujini, nadaljevatiaktivno mednarodno sodelovanje v okviru zavezništva ter pripraviti ustrezneanalize in predloge za nadaljnji razvoj podčastniškega zbora.Glede na te naloge je Program aktivnosti podčastniškega zbora SV za leto2007 razdeljen na dva sklopa, in sicer na delovanje in razvoj podčastniškegazbora SV ter na dodatne aktivnosti, med katere sodijo konference, posvetovanja,informiranja in kolegiji podčastniškega zbora SV, vojaškostrokovno izobraževanjein usposabljanje pripadnikov podčastniškega zbora SV ter mednarodneaktivnosti podčastniškega zbora SV.10 S LOV E N S K A VO J S K A

Obisk poveljnika ameriške podčastniškeakademije za EvropoBojna vozilana operacijiDelovanje in razvojpodčastniškega zbora SVV nadaljevanju bodo našteti temeljni cilji, ki smosi jih v kolegiju postavili za letos. Najprej želimouresničiti cilje in naloge ustreznega razvoja podčastniškegazbora v celotni strukturi in na vsehravneh. To lahko dosežemo le z aktivnim sodelovanjemin strokovno pomočjo kandidatom za popolnitevključnih podčastniških dolžnosti ter s sodelovanjempri kadrovskih postopkih za povišanjepodčastnikov.Zavedamo se pomembnosti vključitve čim širšegakroga podčastniških človeških virov v vse naše aktivnosti,zato smo se odločili za metodo delovnihskupin. Prepričani smo namreč, da imajo podčastnikiv SV veliko znanja in izkušenj, kar pa žalprevečkrat ni smotrno uporabljeno, niti ustreznovrednoteno. Letos bomo zato organizirali delovneskupine za oblikovanje predlogov podčastniškegazbora po naslednjih vsebinah: dopolnitev poklicnegaprofila podčastnika in višjega podčastnika,priprava analize podčastniških dolžnosti v PEZ SVglede na izhodišča SOPr in spremembe SDPRO,dokončen razvoj modela karierne poti podčastnikovv enotovnem, štabnem in specialističnemstebru, priprava predloga ovrednotenja vojakovin podčastnikov v okviru plačnega sistema v SVin priprava predloga učnega programa visokegaštabnega VIU za podčastnike.Načrtujemo tudi sodelovanje z nosilci nalog, in sicerpriprave načrtov vodenja SV za leti 2008-2009,zagotovitve izobraževanja podčastnikov na višjišoli z vojaškim modulom, priprave predloga spremembPravil služb v SV glede na statusni ZSSV terpriprave SOP za vodenje kariernih poti pripadnikovSV. Poleg rednega spremljanja in preverjanja delovanjaenotovnih podčastnikov v enotah SV bo kolegijv sodelovanju z izbranimi podčastniki pripravilše srednjeročni načrt razvoja podčastniškega zborater načrte kariernih poti za vse podčastnike SV.Na koncu leta bomo za vodstvo SV pripravili poročiloo uresničitvi letošnjega programa in predstavilipodoben program za leto 2008.Kolegij bo še naprej organiziral in vodil redna mesečnainformiranja ter posvete podčastnikov, ohranjalstik z vodstvom SV z rednimi sestanki z NGŠSVoziroma NNGŠSV ter pri obravnavanju obsežnejšihvsebin skliceval konference brigadnih in bataljonskihpodčastnikov. Ne bomo pozabili niti našihkolegov, ki uspešno delujejo v Natovih poveljstvihpo svetu, s katerimi se bomo sestali tako kot vsakoleto. Pogovorili se bomo tudi z njihovimi nasledniki,ki bodo na te dolžnosti odhajali leta 2008 in 2009.Pomembna dogodka bosta tudi pogovor z enotovnimipodčastniki, ki odhajajo v operacije kriznegaodzivanja, ter informativni posvet za vojake in podčastnike,ki končujejo izobraževanje na višji oziromavisokih šolah v tekočem letu.Optimalnega razvoja podčastniškega zbora SV nimogoče zagotoviti brez ustreznega izobraževanjain usposabljanja. Kolegij bo veliko prizadevanjnamenil vključevanju čim več podčastnikov v različneoblike VIU v Sloveniji in po svetu. Pozornostbo usmerjena predvsem v sodelovanje pri prenovisistema VIU za vojake in podčastnike v SV ter sodelovanjein aktivno vlogo pri izboru ter napotitviustreznega kadra na VIU. Ponosni smo, da nam jev sodelovanju s PDRIU in UUČV uspelo vzpostavitimodularno višje strokovno izobraževanje za podčastnike,ki je tudi civilno priznano in na katero letospošiljamo prve kandidate iz SV. Enako uspešnosodelovanje s PDRIU pričakujemo tudi v prihodnjepri prenovi in posodobitvi celotnega sistema VIUza vojake ter podčastnike. Prve zamisli in konceptiso že na razvojnih mizah in še enkrat se je potrdilapomembnost sodelovanja vseh, ki lahko kakorkolipripomorejo h končni odličnosti. Upamo, da bomotako pripomogli k spremembi miselnosti nekaterihkolegov.Smo mnenja, da je treba tudi v prihodnje ohranitiin razširiti izobraževanje v državah zavezništva inPartnerstva za mir, saj nam to zagotavlja vzdrževanjestika z razvojnimi težnjami sodobne vojaškestroke. Čim več podčastnikov SV je treba vključiti vrazlične oblike VIU, predvsem po programih IMET(ZDA), MTAP (Kanada) in BMATT (VB), ter v izobraževalneustanove Natovega poveljstva za preoblikovanje(SACT) zaradi doseganja enotnih standardovznanja podčastnikov vseh držav zavezništva.Mednarodne aktivnostiPri večstranskem sodelovanju so naloge usmerjenev aktivno udeležbo na mednarodnih simpozijihin konferencah najvišjih predstavnikov podčastniškihzborov Nata in Partnerstva za mir v organizacijiNatovih strateških poveljstev (SHAPE, SACT),ameriško-jadranske iniciative (A3) in poveljstvaameriške vojske za Evropo (USAREUR). V okvirudvostranskih srečanj smo načrtovali delovneobiske delegacij glavnih podčastnikov partnerskihoboroženih sil Češke, Hrvaške in Romunije ter glavnihpodčastnikov Natovih poveljstev SHAPE in JFCNeapelj.Ob koncu naj povemo, da je podčastniški zbor SVodločen, da bo uresničil predstavljeni program. Zavedamose, da je široko zastavljen in bo zahtevalsodelovanje vseh razpoložljivih virov, ki jih je v SVdovolj. Treba jih je le usmeriti in osmisliti vloženitrud, da bo uspeh zagotovljen. Dosežemo ga lahkole s skupnimi prizadevanji podčastnikov in častnikov,ki jim je zaupano vodenje Slovenske vojske ternjenih vojakov.Kolegij glavnega podčastnika SVProgramme of activities of thenon-commissioned ranks of theSAF for 2007The SAF is developing and strengthening itsnon-commissioned ranks, which are takingon an ever-greater role, with NCOs themselvesassuming tasks of increasing complexity.Within the military system, NCOs are becominga special type of functional supportwhose purpose is to strengthen and supportthe operations of military organisation andof military commanders and leaders. Inorder to ensure that the military organisationoperates efficiently, the non-commissionedranks must also operate faultlessly and efficiently.It is therefore important to establishthe conditions for timely, continuous andhigh-quality performance of the tasks ofmembers of non-commissioned ranks andto ensure adequate planning of the tasks ofthe NCOs and the correct exchange of informationon their implementation.I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 11

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a18. generacija Šole za častnike Slovenskevojske je od 3. do 10. julija že tradicionalnogostila kolege z Vojaške akademijeBrno na Češkem. Kandidati za častnikeobeh držav smo se ponovno srečali naskupnem mednarodnem urjenju v tehnikahnapada in obrambe v gorah.Kandidati za častnike na skupnemurjenju v gorskem bojevanju s ČehiKandidati za častnike na ŠČ smo triindvajset češkihkolegov sprejeli v nedeljo, 3. junija, v VojašniciBohinjska Bela. Prvi večer smo po uvodnihformalnih predstavitvah namenili navezovanjustikov, druženju in obnavljanju angleškega jezika,ki je bil uradni jezik usposabljanja. Urjenje se jezačelo v ponedeljek, ko smo se slovenski in češkikandidati razdelili v narodnostno mešane dvojice.To nas je vse sodelujoče prisililo v komuniciranjein močnejše povezovanje ob delu ter v prostemčasu. Streljanje na strelišču je bilo namenjenospoznavanju naše osnovne oborožitve, tehnikeplezanja v naravni steni pa so bile za večino udeležencevnovost in prva adrenalinska preizkušnjapri prečkanju soteske ter spuščanju z višine.Naslednji dan je bilo na programu urjenje v napaduin obrambi utrjenih točk v gorah. Kandidatismo izvedli enostransko taktično vajo, na kateri jebil oddelek v vlogi branilcev območja nad Soriškoplanino na Možicu in Slatniku, pehotni vod pa jeizvedel pripravljen napad. Omenjena vrhova stadel Rupnikove linije, začetka zvezne obrambnečrte, ki se je raztezala od Ratitovca, čez Blegoš, Žirovskivrh, Logatec in Cerknico do Reke. Vse utrdbena območju Ratitovca so razmeroma majhnistrojnični bunkerji, v katerih naj bi bilo približnopet vojakov. Obrambna črta Rupnikove linije se ninikoli uporabljala za njen namen, utrdbe pa nikoliniso bile uporabljene v vojaške oziroma obrambnenamene, saj je Kraljeva vojska Jugoslavijeprej razpadla.Skupina, določena za napad, je bila v nižini, približno900 metrov zračne razdalje oddaljena od obehvrhov. Ponoči smo imeli dovolj dela z vzdrževanjemtežkih maskirnih in varnostnih razmer v patruljnibazi. Napadli smo naslednje jutro. Obrambaje poskušala obraniti svoji postojanki, vendar se jemorala umakniti in prepustiti pomembne gorskegrebene napadalcem. Ob analizi smo skupaj ugotavljali,da je pri bojevanju v zahtevnem gorskemsvetu kar nekaj posebnosti, ki jih morata upoštevatiizvajalec obrambe in napadalec. Kandidati vpoveljniških vlogah so imeli precej težav s poveljevanjemv razmerah, saj so zaradi adrenalinateže uporabljali tuji jezik. Dokler namreč delaš vučilnici, je vse v redu, ko pa si omejen s časom inpritiski nadrejenih, to ni več preprosto.Po koncu akcije smo se vrnili na Bohinjsko Belo,kjer smo morali takoj misliti na pohod na Kredaricoin vzpon na Triglav. Zgodaj zjutraj smo se napotiliproti Kredarici po srednje zahtevni planinskipoti čez Prag. Vzpon smo opravili v slabih vremenskihrazmerah, v dežju in megli. Do Kredaricesmo prišli v petih urah, tam pa sta bili še hujšamegla in temperatura približno 0 °C. Triglavskidom na Kredarici so odprli le za nas, saj ga sicerodprejo šele sredi junija. Kljub temu so nam vremenoslovciponudili topel obrok hrane in postelje.Vzpon na slovenski najvišji vrh, ki je bil na programunaslednji dan, je bil še vprašljiv.12 S LOV E N S K A VO J S K A

Zjutraj ni bilo vreme nič bolj prijetno. Tla so bilamokra in spolzka in veliko prenevarna za vzponnad dva tisoč metrov, zato smo po odločitvi poveljujočihpospravili nahrbtnike, jih oprtali na ramenain se začeli spuščati proti Pokljuki. Pot je bila vnasprotju z vzponom precej lažja, v zadnjem delupa smo imeli celo malo sonca, ki je delno osušilonaše premočene obleke.Le še en dan je ostal. V soboto smo pripadnikiobeh vojsk preizkusili pogum na soteskanju. Vsikandidati in kandidatke smo ob koncu zelo zanimiveter dinamične poti čez manjše slapove,skale in tolmune skočili približno dvanajst metrovgloboko v mrzel potok Sušec, zavarovani z neoprenskimioblekami in čeladami. Isti dan smoV sestavi SIKON 15 Kfor na Kosovu je 44pripadnikov 670. poveljniško-logističnegabataljona iz Slovenske Bistrice. Enotadeluje v sestavi 6. polka italijanske vojskeiz Bologne, in sicer v večnacionalnilogistični enoti MNLU (Multinational LogisticUnit). Naloga polka je zagotavljanjebojnega delovanja CSS (Combat ServiceSupport) za potrebe MNTF-W (MultinationalTask Force West).Enota MNLU, ki pripada poveljniško-logističnemupolku, je bila oblikovana za obdobje odfebruarja do avgusta letos in je nastanjena vvojaški bazi Italijanska vas nad Pećjo. V svojisestavi ima 87 pripadnikov slovenske in italijanskevojske, 22 tovornih vozil za prevozekontejnerskega blaga, štiri avtobuse za prevozmoštva in druga transportna vozila. V štirihmesecih je brez prometne nesreče slovenskidel enote prevozil 90.000 kilometrov na zahtevnihcestah Kosova in prepeljal približno2000 ton opreme, večinoma materialnih sredstevob menjavah kontingentov na misiji tersredstva za logistično delovanje v vojaški bazi,obiskali še Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu,kjer je podrobneje predstavljena predvsem soškafronta, ki je v letih od 1915 do 1917 potekala v krajihob Soči in na kateri je bilo zelo veliko žrtev.Urjenje v slovenskih gorah je bilo tako končano.Pred Čehi je bila še dolga in utrujajoča pot nazaj,zato so se v pričakovanju ponovnega snidenja jeseniposlovili od nas, gora in le malo podobnegaSlovenski logistiki vsak dan na cestah KosovaOfficer candidates at mountain combat training with Czech colleaguesFrom 3 to 10 July this year, as in previous years, the 18th generation of the SAF School for Officersplayed host to colleagues from Brno, Czech Republic. Officer candidates from both countries metonce again at the joint international combat training in attack techniques and mountain defence.predvsem prehrambne izdelke.MNLU je logistična specializirana enota, ki je namenjenaprevozu kontejnerskega paletiziranegablaga, goriva, vode in moštva ter za oskrbo enot zdoločenimi vrstami materialnih sredstev na kratkihin večjih razdaljah. Enota tudi prevaža bojnain nebojna vozila z maso do 17 ton. Pokvarjenavozila do deset ton na ploščad natovorijo s pomočjovitla BTW 10000, s katerim je opremljenovozilo MB actros 4146K.Slovenska vojska je v MNLU prispevala dva častnika,sedem podčastnikov in 35 vojakov iz 670.bataljona ter dvanajst tovornih vozil MB actros4146K s samonakladalnim sistemom, tovornovozilo z vso opremo in diagnostiko za hitri servispri okvari vojaških vozil na cesti, avtobus za 45oseb, premično avtodelavnico in tri terenska vozila.Italijani imajo v MNLU 43 pripadnikov, desettovornih vozil iveco APS 95, tri avtobuse iveco,dva viličarja z avtodvigalom in gasilski avto. Enotipoveljuje stotnik Paolo Panaro, njegov namestnikpa je stotnik Mitja Čander. Poveljevanje in komuniciranjev času skupnih nalog poteka v angleškemjeziku.jezika, ki je vsem skupaj predstavljal več težav kotvnaprej pričakovane pomoči. Po enotedenskemdruženju imamo bodoči češki in slovenski častnikiprijatelje ter znance, s katerimi bomo mogoče vprihodnosti delali skupaj v mednarodnih operacijah.V stresnih razmerah, ki nas čakajo, bo to delozagotovo olajšalo.Ivan Miklavc, kandidat 18. generacije ŠČV MNLU vsakodnevne aktivnosti potekajo v mešanisestavi. To pomeni, da naloge slovenski initalijanski vojaki opravljajo skupaj. Pogosto jev vozilu voznik italijanski vojak in kot spremljevalecslovenski vojak ali pa nasprotno. Dvonacionalnaenota je izvedla tudi enotedensketečaje interoperabilnosti za voznike samonakladalnihsistemov. Na tečaju so trije slovenskiin trije italijanski vojaki podrobno spoznavalisamonakladalna vozila druge države. Tečajje obsegal teme od teoretičnega spoznavanjavozila do praktičnega dela z njim. Tako so sevojaki usposobili za delo na vozilih druge državev izrednih primerih, kar so tudi dokazali napredstavitvah.Pred koncem misije pripadnike SV čaka še zahtevnazagotovitev prevoza sredstev za bojnoskupino Sokol, ko se bo vračala s 400 tonamikontejnerske opreme v Slovenijo. Takrat se boza pripadnike iz 670. poveljniško-logističnegabataljona na Kosovu misija končala.Stotnik Mitja ČanderFoto: desetnik Emil JalovecI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 13

Z a š č i ta i n re š e v a n j ePrizorišče nesrečez nevarno snovjoŠolanje končala ena najboljšihgeneracij kandidatov za gasilceV Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je vsredo, 20. junija, končala šolanje 14. generacija kandidatov zapoklicne gasilce. Po šestih mesecih dela in učenja se je številoslovenskih poklicnih gasilcev povečalo za 42.»Tokratno, 14. generacijo kandidatov za poklicne gasilce lahko ocenimo koteno najuspešnejših, če ne celo kot najuspešnejšo na teoretičnem delu usposabljanja,«je povedal generalni direktor URSZR in predsednik izpitne komisijeBojan Žmavc. »Odkar sem na URSZR, se še ni zgodilo, da bi vsa generacijanaredila teoretične in strokovne izpite. Na njih je pokazala visoko raven znanjain kot pravijo naši inštruktorji, je bila taka tudi pri praktičnem usposabljanju.Lahko rečem, da je bila ta generacija zelo dobra in si je pridobila zelo velikoteoretičnega znanja. Na zaključni vaji so vsi kandidati pokazali, da imajo tudizelo veliko novega praktičnega znanja.«Terensko usposabljanje v SežaniV letošnji generaciji je bilo 42 kandidatov, ki so prišli iz GARS Jesenice, GRCNovo mesto, Elana Begunje, PGE Krško, ZGRS Sežana, Aerodroma Portorož,Poklicne gasilske enote Celje, GRS Kranj, GB Koper, Gasilske enote Nova Gorica,Gasilske brigade Ljubljana, Impola Slovenska Bistrica, TermoelektrarneTrbovlje, JZZPR Maribor, BTC iz Ljubljane, Letalske baze Cerklje ob Krki, iz AerodromaLjubljana in Pinusa Rače.»V letošnji generaciji so bili tudi štirje pripadniki Slovenske vojske, vendarpa kaže, da jih bo v prihodnjih generacijah zaradi letališča v Cerkljahob Krki še več. Tam se namreč oblikuje poklicna gasilska enota.Trenutno zadeve rešujejo s prekvalifikacijami, v prihodnje pa bo Slovenskavojska morala, vsaj tako kaže, poklicne gasilce iskati zunaj svojihvrst,« je še povedal Milan Dubravac.Reševanje izpod ruševinKandidati so bili razdeljeni v dva razreda. Na šolanju so preživeli nekaj tednovtudi na praktičnem terenskem usposabljanju oziroma obvezni praksi v podcentruSežana. Prva skupina je bila v Sežani od 12. marca do 6. aprila, drugapa od 10. aprila do 11. maja.Vedno mlajši kandidatiŠe zadnji dan v ICZR so morali kandidati, med njimi so tudi štirje iz Slovenskevojske, pokazati pridobljeno znanje. Dopoldan so imeli najprej strokovne izpitein nekaj minut po 12. uri jim je izpitna komisija sporočila, da so bili vsi uspešni.Kot je povedal vodja gasilskih programov v ICZR Milan Dubravac, je bilaletošnja generacija kar številčna, saj je bilo v njej 42 kandidatov, povprečnastarost pa je v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma nizka. »To kaže na dejstvo,da poklicne gasilske enote zaposlujejo vedno mlajše fante. Nekaj kandidatov,ki so se prišli došolati, pri tem mislim predvsem na tiste iz Slovenske vojske,je malo starejših. Po prizadevnosti, disciplini in motivaciji je bila generacijaNadaljevanje na 19. strani14 S LOV E N S K A VO J S K A

Objave Ministrstva za obrambošt. 257, 13. julij 20073434.Na podlagi petega odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št.103/04 – uradno prečiščeno besedilo)in 5. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA VODNIKAnaslednjim kandidatom za častnikemed izobraževanjem in usposabljanjemna Šoli za častnike:Primož BANTAN, TrbovljeTonja DELOPST, DravogradFranci DOLANC, TrbovljeMiha EINHAUER, LjubljanaDejan GANTAR, TolminSašo HAJNŠEK, Novo mestoTomaž HRVATIN, SežanaAndrej KAVNIK, MariborDanilo KLINAR, JeseniceMartina KOBAL, SežanaJure LAMPE, KranjGregor LESKOVŠEK, VelenjeMatej MLAKAR, LjubljanaMetka PRELC, PostojnaJure PREZELJ, DomžaleNina REŽEN, CeljeNenad RIKIĆ, LjubljanaJerneja SIMONČIČ, KrškoMatjaž SLAK, LjubljanaMihaela URBANC, Slovenj GradecŠtevilka: 811-2/2007-20Datum: 1. 3. 2007Karl ERJAVECMINISTER3435.Na podlagi petega odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št.103/04 – uradno prečiščeno besedilo)in 6. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA POROČNIKAnaslednjim kandidatom Šole za častnike,ki so uspešno končali šolanje:Primož BANTAN, TrbovljeTonja DELOPST, DravogradFranci DOLANC, TrbovljeMiha EINHAUER, LjubljanaDejan GANTAR, TolminSašo HAJNŠEK, Novo mestoTomaž HRVATIN, SežanaAndrej KAVNIK, MariborDanilo KLINAR, JeseniceMartina KOBAL, SežanaRobert KOKOT, PtujJure LAMPE, KranjGregor LESKOVŠEK, VelenjeMatej MLAKAR, LjubljanaSašo POLAK, KoperIgor PRAZNIK, LjubljanaMetka PRELC, PostojnaJure PREZELJ, DomžaleMiran PROSEN, KranjNina REŽEN, CeljeNenad RIKIĆ, LjubljanaFranc ROGINA, MariborJerneja SIMONČIČ, KrškoMatjaž SLAK, LjubljanaSamo STREHAR, Slovenska BistricaAleš UMEK, VrhnikaMihaela URBANC, Slovenj GradecAleš ZUPANČIČ, Novo mestoŠtevilka: 811-2/2007-26Datum: 14. 3. 2007Karl ERJAVECMINISTER3436.Na podlagi petega odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št.103/04 – uradno prečiščeno besedilo)in 5. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA VODNIKAnaslednjemu kandidatu Šole za podčastnike,ki je uspešno končal šolanje:Damjan HOLC, PtujŠtevilka: 811-2/2007-49Datum: 17. 4. 2007Karl ERJAVECMINISTER3437.UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2007-72NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 13. 4. 2007Na podlagi Ukaza o priznanjih Slovenskevojske, šifra 960-00-03/02-5z dne 18. 9. 2002PODELJUJEMpriznanja Slovenske vojske, ki jih prejmejo:1. zlato priznanje načelnika GŠSV:Peter EINFALT, ŽalecMatilda KORMAN FRANGEŠ, Lovrencna PohorjuAndrej OSTERMAN, ŽirovnicaMateja SKUBIC, Ljubljana2. zlato plaketo SV:Boris RUTAR, Ilirska Bistrica3. srebrno plaketo SV:Tomi CIMPRIČ, TolminMitja ČANDER, Slovenska BistricaAndrej INDOF, LjubljanaInge KEMPERLE, KranjMiran LOPAREC, KočevjeBernard LUKENDA, VelenjeJože PRISTAVEC, VrhnikaBranko REK, LjubljanaFranc ŠIJANEC, PtujMitja TURŠIČ, Jesenice4. srebrno priznanje načelnikaGŠSV:Valerija BERNIK BURJA, KranjFranjo BILIĆ, KrškoMatjaž BIZJAK, VipavaFranci HRASTNIK, CerknicaJanez KLJUN, RibnicaBojan KOČEVAR, KranjMatjaž KOVAČ, CeljeZoran LESKOVŠEK, ZagorjeRajko MIKLAVC, MariborAleksander MURKO, Novo mestoFranjo SUHADOLNIK, VrhnikaLidija VILAR, Velike Lašče5. bronasto priznanje načelnikaGŠSV:Vesna ADAMIČ, MedvodeGorazd APLINC, DomžaleStanislav ANDREUZZI, KranjAlbin ANTLEJ, Slovenske KonjiceIvan ARNEČIČ, MariborAndrej BAHČIČ, Jesenice naDolenjskemAndrej BAHUN, KranjRobert BALIŽ, VodiceIgor BALON, KrškoZinka BAŠKOVČ, KrškoRobert BELOVIČ, VeržejIztok BESLIČ, LjubljanaDušica BIZJAK, CeljeDrago BRAČIČ, MariborJanez BRVAR, MariborJožef BUDJA, PuconciAlenka BURJA, DomžaleMitja COTIČ, Škofja LokaDarko CVETKO, CeljeMarijan ČANČALA, RogatecTadeja ČEBAVS, RadovljicaDarko ČIŽMAN, LjubljanaAleš ČRETNIK, CeljeStjepan DERK, LjubljanaRobert DERŽIČ, KrškoJanez DOBRAVEC, KranjDušan DOLENC, PostojnaEvgen DOLENC, PostojnaJanez DRAGOVAN, ČrnomeljGregor DREMELJ, DomžaleStojan DROŽINA, SežanaTanja ERŽEN, LogatecAnica FLAJNIK, LjubljanaJanez FURJAN, VrhnikaBorut GABROVEC, DravogradVladimir GAŠPER, Slovenj GradecAnton GERKŠIČ, ČrnomeljMarko GODNIČ, KomenPeter GOLEŽ, MariborSrečko GOLI, LjubljanaMirko GOLOVRŠKI, MariborBoris GORJUP, LjubljanaRobert GORŠE, KočevjeO b j a v eS LOV E N S K A VO J S K A 15

Jože BARONIK, DomžaleMatjaž BAZNIK, LjubljanaIvo BEKE, KranjDarko BER, PtujPrimož BERNARD, JeseniceEdvard BIZJAK, KoperMatej BIZJAK, TolminTomaž BIZJAN, VrhnikaBoris BODLAJ, DomžaleGregor BOGATAJ, KranjBoštjan BONE, Nova GoricaRobert BOŠTJANČIČ, LjubljanaAndrej BOŽIČ, VrhnikaMojca BROŽIČ, PostojnaDrago BUKOVEC, MariborFranc BURGER, RibnicaKatja BURSIČ, KoperAleš CENTA, LjubljanaStojan CUK, Murska SobotaValerija ČIŽMAN, LjubljanaBoro DAJČMAN, LjubljanaMatjaž DELALUT, LjubljanaIztok DERENČIN, SežanaDaniel ĐUKIĆ, Novo mestoRoman FAGANEL, LjubljanaManuela FATUR, Ilirska BistricaHelena FERJANČIČ, PostojnaMojca FIDERŠEK, Slovenske KonjiceJana FILIPIČ, KranjDamijan FIRM, SežanaSmiljan FUJS, Murska SobotaVinko GABERŠČEK, TolminMilena GALUF, Slovenske KonjiceMatjaž GATEJ, JeseniceVesna GERŽINA, PostojnaUroš GLOBOČNIK, KranjDušan GOMBAČ, SežanaDrago GORENC, VrhnikaLuka GORJUP, ŠentjurFranci GOSTIŠA, VrhnikaBoris GRADIŠNIK, MariborAvguštin GRM, LjubljanaDavorin GROŠELJ, Ilirska BistricaAndraž GUZELJ, JeseniceMatej HABJANIČ, DomžaleDamjan HAFNER, LjubljanaJernej HANC, Murska SobotaMarjan HORVAT, PtujMarko HUMAR, Nova GoricaMilan HUSKIĆ, KranjDušan IVANČIČ, SežanaMatej JANEŽIČ, JeseniceSonja JAPELJ, LjubljanaAleš JESIH, VelenjeRobert KASTELIC, Novo mestoDanijel KAVAŠ, Murska SobotaElizabeta KEJŽAR, JeseniceRoman KIRN, SežanaJožef KLEMENČIČ, GrosupljeAndrej KLINKON, TolminRobert KMETIČ, PtujMarija KNEZ, TolminPeter Simon KNEZOVIĆ, MurskaSobotaDragica KOBLAR, JeseniceMateja KOKOL, PtujBožidar KOLAR, PtujMarija KOSABER, Slovenske KonjiceMatjaž KOŠELNIK, JeseniceTomaž KOŠENINA, KranjDrago KOŠIČ, PoljčaneErnest KOTNIK, Slovenske KonjiceKristjan KOVAČIČ, OrmožSlavko KRAJNČIČ, Slovenske KonjiceCvetko KRAVANJA, PostojnaPeter KRISTAN, CeljeLeon KROPIVŠEK, Slovenska BistricaAlojzij KUMŠE, VrhnikaDanijel KUNST, CeljeJože LEBAR, Murska SobotaJulij LEVPUŠČEK, Nova GoricaGorazd LEVSTEK, LjubljanaAnton LIPOGLAVŠEK, KrškoAleksander LUKIĆ, MariborJanko MAJCEN, PtujJana MANDELJC, JeseniceDimitrij MARC, Nova GoricaGoran MARČIĆ, KoperBranko MARKOVČIČ, RibnicaLovro MATJAN, VrhnikaBrigita MEDEOT, MariborAljoša MEDVED, PtujBoris MIHELAČ, PtujAleš MIKLAVČIČ, LjubljanaIgor MIKLAVČIČ, VrhnikaRobert MODERNIČ, SlovenskeKonjiceJaka MOHOR, KranjMihael MOŽINA, RibnicaTomaž MRLAK, LjubljanaDragi NAUMOV, KranjDaniel OBAL, Murska SobotaJožica OGRIN, PostojnaIvan ONIČ, Slovenska BistricaTadej OPREŠNIK, LjubljanaVladimir OŠINA, KranjAnton OTONIČAR, CerknicaFeliks PAPEŽ, RibnicaDavorin PAVLINEK, SlovenskeKonjiceIvan PELJHAN, Nova GoricaMaja PETEK, CeljeNataša PETELINKAR, LjubljanaMarko PIRC, VrhnikaSrečko PIRC, Novo mestoMarjan PISNIK, Slovenska BistricaJasmina PITAMIC VOJSKA, TolminSilvo POJE, RibnicaBoštjan POKLUKAR, JeseniceTilen PLATOVŠEK, Dol pri LjubljaniLarisa POGRAJC, LjubljanaSimon POLC, Slovenj GradecGregor POLJANEC, JeseniceMarjan PONIKVAR, PostojnaLuka PRAŠNIKAR, LjubljanaAleš PUCIHAR, LjubljanaFranc PUNGARŠEK, KranjMilanko RAIČEVIĆ, LjubljanaFranka REBEC TOMŠIČ, PostojnaJanez REBERNIK, ŠenčurAndreja REMŠKAR, LjubljanaIgor ROBEK, Novo mestoRomana RUPAR, LjubljanaDanilo RUS, ČrnomeljTanja SAJE, JesenicePeter SAMOTORČAN, KoperMartin SENICA, Slovenske KonjiceLudvik SENIČAR, VrhnikaDimitrij SEŽUN, LjubljanaSalih SINANOVIĆ, Slovenj GradecMarjan SIRK, CeljeGregor SITAR, DomžaleMarjan SITINGER, PostojnaMarija SKALIČ, CeljeBorislav SKUBIC, VrhnikaSaša SMOLEC, PostojnaTatjana SPASOVA, KranjAnton SPETIČ, SežanaMatjaž SRAKA, Murska SobotaBoris STANKOVIČ, PtujBojan STARMAN, LjubljanaVladimir STONY, VrhnikaMark STUPAR, LjubljanaMihaela SUKIČ, Murska SobotaUroš SVETINA, JeseniceFranc ŠANTAVEC, Murska SobotaStanko ŠAVOR, Novo mestoIgor ŠEŠET, KranjRajko ŠETINC, KrškoŠtefan ŠKERLAK, Murska SobotaBojan ŠKOFLEK, Novo mestoBoštjan ŠORN, TržičFranci ŠPES, Slovenska BistricaRobert ŠTEFANČIČ, LjubljanaTomaž ŠUŠTAR, Kranjska GoraIgor TRČEK, TolminJanez TROHA, MariborNataša TROHA, MedvodeLeon UDIR, JeseniceAndrej ULEPIČ, Novo mestoDamjan URBANICA, KrškoKarmen VAIS, DravogradIvan VESELKO, PtujMarjan VIDMAJER, SlovenskaBistricaNevenka VIDMAR, LjubljanaMartin VOGA, LjubljanaVojko VOLK, VelenjeLidija VONČINA, KoperKrstinja VRANEŠ, LjubljanaPrimož VRHOVNIK, Slovenj GradecBranko ZBAŠNIK, Novo mestoAleksander ZUPANČIČ, LjubljanaDubravka ZUPANEC, LjubljanaJožef ŽIŽEK, Murska SobotaIztok ŽUBER, Nova GoricaBorut ŽUST, Vrhnika8. pohvalo načelnika GŠSV:Klemen BALOH, DomžaleDenis BATALEVIĆ, KoperMartina BEDENIK, MariborTanja BELČIČ, PostojnaZlatko BRATEC, CeljeTomislav BRATIĆ, VrhnikaSamo BRENČIČ, VrhnikaJasmina BURJAN, Murska SobotaMatevž ČERENAK, Slovenske KonjiceKatjuša DEBERNARDI, KoperMarko DREU, PtujMaja FIŠNAR, TrbovljeAnton FRUMEN, VrhnikaNedeljko FURJANIĆ, LjubljanaDušan GARTNER, KranjMatjaž GIDER, Murska SobotaMartina GLAVIĆ, KoperRobert GODEC, DravogradTanja GRABNER, VelenjeLaura GRANFOL, Murska SobotaRoman ISKRA, KranjDamir JADRIČ, PostojnaMonika JANEŽIČ, Novo mestoIvan JERNEJČIČ, PostojnaSonja KAJBA, Slovenske KonjiceIztok KOČEVAR, KranjDejan KOLAR, TrbovljeBojan KOŠNJEK, LjubljanaBoštjan KOVAČ, Murska SobotaAnton KOVAČIČ, KrškoAnica KOŽAR, KranjDamijan KRAKER, DravogradRok KRAMŽAR, CeljeAleš KRIŽMAN, LjubljanaDejan KRUMPAK, Slovenske KonjiceMarko KUHARIČ, PtujO b j a v eS LOV E N S K A VO J S K A 17

O b j a v eBlaž LANGUS, KranjAndraž LIPOVŠEK, TrbovljeAndreja MAJER, PtujDavid MARINIČ, MariborSimon MAROLT, LjubljanaAljoša MILJAVEC, Nova GoricaUroš MILOŠIČ, PtujFranc MLAKAR, CeljeDenis MOHORIČ, KranjMatej OSET, Slovenske KonjiceIzidor OSOJNIK, Murska SobotaDavid OZEBEK, Slovenska BistricaZdenko PERŠOLJA, Nova GoricaBožo PETRIČ, KrškoMetka PIKL, KoperMatjaž PIRŠ, Slovenska BistricaRobert PIŠEK, VrhnikaNatalija PLESTENJAK, KranjPeter POGLAJEN, LjubljanaBarbara POGORELC, PostojnaGrega PONIKVAR, Novo mestoSilvo PRIMC, SežanaIztok PRISTOV, LjubljanaČopi PURKART, LjubljanaTomaž RAŽMAN, KoperNatalija RODOŠEK, PtujMilena ROTKO, Slovenska BistricaJanez RUPAR, Novo mestoKlemen SEŠEK, LjubljanaMatjaž SKAZA, Slovenske KonjicePrimož SKOČIR, TolminPeter Pavel SMRKOLJ, DomžaleBoštjan STARINA, KrškoJasna STRMOLE, LjubljanaMatevž ŠOBER, PtujMarko ŠPES, CeljeDavorin ŠTER, KranjBogomir ŠUŠTAR, Nova GoricaBoštjan TIVADAR, Murska SobotaErik TRBOVŠEK, VelenjeMiha VENCELJ, VrhnikaSašo VRČEK, Novo mestoMartina VRČON, SežanaRoman VREČAR, PtujIrena ZORENČ, LjubljanaDarijan ŽENKO, Postojna9. zlato medaljo za športne zasluge:Dolores ČEKADA, Ilirska BistricaAljaž PEGAN, Ljubljana10. srebrno medaljo za športnezasluge:Janez BRAJKOVIČ, MetlikaTadeja BRANKOVIČ, Cerklje naGorenjskemNejc BRODAR, Škofja LokaAndreja KOBLAR, Tržič18 S LOV E N S K A VO J S K ALucija LARISI, GorjePetra MAJDIČ, Dol pri LjubljaniJanez MARIČ, BohinjJanez OŽBOLT, Stari trg pri LožuMatjaž POKLUKAR, ŽirovnicaNuša RAJHER, MariborRaša SRAKA, LjubljanaUrška ŽOLNIR, Žalec11. bronasto medaljo za športnezasluge:Klemen BAUER, DomžaleDavid NAGODE, VrhnikaJernej ORLČNIK, CeljeTomaž PIRIH, ŽirovnicaLucija POLAVDER, ŽalecSenad SALKIČ, RadovljicaLeon TUŠAR, Kranj12. medaljo SV za športne zasluge:Cvetko ZORKO, Ribnica13. bronasti znak za športnedosežke:Iztok ARBAJTER, DomžaleMiran BALAŽIC, SežanaMiran BLAŠKO, AjdovščinaGoran CAR, VrhnikaMojca DELOPST, VelenjeAnton FRUMEN, VrhnikaRajko LIKAR, AjdovščinaValter LIKAR, VipavaMatej MARKOVIČ, LjubljanaPrimož MLINAR, ŽiriUroš MOŽINA, PostojnaRobert RIMAHAZI, JeseniceBoštjan SEVČNIKAR, KoperMilan STOJAKOVIČ, KrškoDejan TEPEŠ, KoperGeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK3438.ODREDBA ŠTEVILKA094-1/2007-20POVELJNIKA 24. VTPZ DNE 13. 3. 2007Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur.list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) inUkaza o priznanjih 24. PVTO, številka960-00-2/2000-2 z dne 23. 2. 2000PODELJUJEMpriznanja 24. VTP, ki jih prejmejo:1. srebrno plaketo 24. VTP:Damjan LIČOF, SežanaSlavko OFAK, RibnicaMiloš ŽVOKELJ, Nova Gorica2. bronasto plaketo 24. VTP:Aljana CELIN, SežanaNatalija DELBELLO, KoperMarjan FRANGEŽ, KoperVladimir KOBAL, Nova GoricaMartina KRAPEŽ, Nova GoricaSašo MILAVEC, PostojnaRadovan MOČNIK, Nova GoricaFranc ŠTEFANČIČ, SežanaDenis TURŠIČ, PostojnaDamjana VITEŽNIK, Nova GoricaKristjan ZADEL, SežanaBarbara ŽIBERT, Koper3. znak za zasluge v miru 24. VTP:Stojan DROŽINA, SežanaSimon GREGORIČ, KoperMarija POŽENEL KAVS, Nova GoricaLeon SAMEC, Nova GoricaSlavomir STAMBUL BRENTIN, SežanaPodpolkovnikLeopold ČUČEKPOVELJNIK3439.ODREDBA ŠTEVILKA 811-1/2007-10NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKEZ DNE 16. 3. 2007Na podlagi 4. odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št.103/04 – ZObr – UPB1) in 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02)SE POVIŠAJOnaslednji kandidati in kandidatke 22.generacije Šole za podčastnike, ki souspešno končali 1. fazo programaosnovnega vojaškega izobraževanjain usposabljanja kandidatov za podčastnikestalne sestave:v čin desetnika:Sabina ANTONIČ, Murska SobotaAndrej BERGANT, VelenjeDaniel BEZJAK, PtujJernej BITTNER, PostojnaMarko BUNDERLA, MariborMitja DEDUKIĆ, KrškoMartin DELOŠTO, KoperKlemen DODIČ, RibnicaSandi DRAŠKOVIČ, MariborRok ERŽEN, KranjLea FERJAN, JeseniceBojan FORTE, TrbovljeSlavko FRIDL, PtujGregor GLAVAČ, MariborGregor GORIŠEK, Novo mestoJože GOVEDNIK, Novo mestoSrečko GRAH, Murska SobotaBoštjan HAUSMEISTER, MariborDamjan HOLC, PtujMitja HORN, Murska SobotaKristjan HORVAT, Murska SobotaMilan INTIHAR, LjubljanaMarko JAVORŠEK, DomžaleMiha JELENC, KranjBoštjan JUVAN, TrbovljeJernej KIRN, TrbovljePeter KODRIČ, VelenjeDenis KOKELJ, Murska SobotaTomaž KOKOT, CeljeNikola KOVAČIČ, PtujBenjamin KRAJNC, CeljeSilvia KRANJEC, LjubljanaNadja LAMPE, LjubljanaMihaela LASECKY, Murska SobotaBorut LEVIČNIK, PtujAleš LIPIČ, Murska SobotaMarko LOVŠIN, RibnicaTomaž LUKANIČ, ČrnomeljInes MARINŠEK, Slovenske KonjiceSmiljan MILJAVEC, Nova GoricaJernej MUJDRICA, Murska SobotaBoštjan OMERZA, KoperSebastjan PAVLIN, Slovenj GradecBojan PAVLOVIĆ, DomžaleMatej PERKO, KranjTamara PIVC, MariborMatjaž POŽENEL, VrhnikaEgon PREDIKAKA, PtujDušan PŠENIČNIK, SlovenskaBistricaMarjan RAZLAG, PtujFredi ROJKO, MariborKarel RUŽIČ, ČrnomeljBarbara SLAK, Novo mestoBojan SOČIČ, Murska SobotaJaka STOJANOVIĆ, LjubljanaDamjan TEMNIKAR, Slovenj GradecJože TRŠELIČ, KrškoBlaž TURK, RibnicaBarbara VOUK, Slovenske KonjiceKarmen VRŠIČ, PtujAleksander ZUPANIČ, PtujAleš ZVER, Murska SobotaDaniel ŽABOTA, Murska SobotaToni ŽARN, KrškoBernarda ŽLEBIČ, RibnicaKapitan fregateBoris GERŠAKNAČELNIK ŠPČ

Bojan Žmavc Milan Dubravac Martin Kirn Urban Markič Marko PrašnikarNadaljevanje s 14. straninadpovprečna, še posebno pri praktičnem delu, kije za gasilce najbolj pomembno. Naši inštruktorjipravijo, da so imeli po nekaj letih res dobro skupinoza izvajanje praktičnega dela. Odlični so bili tudi priteoretičnem delu, kar kaže podatek, da so vsi narediliteoretične in strokovne izpite, to pa se je zgodiloprvič po nekaj letih. Razlog za to je v dejstvu, da seje po Zakonu o gasilstvu zvišala stopnja izobrazbe,ki je pogoj za šolanje po tem programu. Zdaj morajoimeti kandidati namreč 5. stopnjo izobrazbe.Prepričan sem, da bomo enotam, ki potrebujejopoklicne gasilce, vrnili dober kader. Ti kandidati sousposobljeni za takojšnje operativno delo. Lahkojih takoj pošljejo na intervencijo, saj so v Izobraževalnemcentru za zaščito in reševanje predelalivse operativne postopke, ki jih morajo poznati zavsakodnevno delo v enotah. Pred njimi je še nekajnavajanja na opremo in sistem posredovanja v posameznipoklicni enoti. Menim, da smo s to generacijodobili tisto, za kar zadnje čase zelo pogostouporabljamo izraz evropsko primerljivi poklicnigasilci,« je poudaril Milan Dubravac.Zaključna vajaPo kosilu je bila na vrsti zaključna vaja. Na njej somorali kandidati na šestih delovnih točkah v praksipokazali pridobljeno znanje. Člane ekip, ki so delalena posameznih delovnih točkah, so določili zžrebom tik pred začetkom vaje. Tako so oblikovališest skupin in v vsaki je bilo toliko kandidatov, kolikorjih potrebujejo za intervencijo. Vsaka skupinaKandidati so bili pred izpiti zelo nemirni in vsaksi je skušal po svoje krajšati čas do trenutka,ko se je moral soočiti z izpitno komisijo.je delala na svoji delovni točki. Prva je reševala ponesrečenca,na katerega je padel del betonskegazidu. Gasilci so pokazali vse, od navezave stika sponesrečencem do dvigovanja ruševine s škripčevjemin iznosa z nosili. Na drugi delovni točki sokandidati ocenjevalni komisiji in nekaj deset gledalcemprikazali intervencijo ob nesreči z nevarnosnovjo. Najprej so poskrbeli za poškodovanegadelavca in podstavili posodo, v katero so lovili iztekajočonevarno snov. Nato so zatesnili vse jaške,skozi katere bi lahko nevarna snov odtekla v bližnjevode in začepili poškodbo na plašču cisterne, preliliprestreženo tekočino in z absorbentom pobrali šezadnje ostanke nevarne snovi. Na naslednji delovnitočki so reševali človeka iz globoke jame oziromajaška. Kandidati so pokazali veliko spretnosti,da so iz ozkega jaška spravili ponesrečenca, ki jebil v nezavesti, kar je še dodatno otežilo reševanje.Tudi naslednja delovna točka, na kateri so reševaliponesrečenca iz goreče stolpnice, je od kandidatovzahtevala veliko spretnosti in iznajdljivosti. Pogasilski lestvi so morali čez balkon priti v stanovanje,poiskati ponesrečenca in ga skupaj z nosili zlestvijo spustiti na tla. Največ dela je imela skupinakandidatov, ki je posredovala ob prometni nesreči.Poleg tega, da je bil voznik huje poškodovan, karzahteva veliko pozornosti in natančnega dela, somorali razrezati streho avtomobila, da so ga splohlahko rešili iz zvite pločevine in mu dali prvo pomoč.Na zadnji delovni točki je skupina kandidatovprikazala reševanje iz goreče hiše.Pomagati človeku v stiskiMedtem ko so kandidati čakali na rezultate zaključnevaje, smo jih nekaj vprašali o šolanju, zakaj sose odločili za ta poklic itn.Martin Kirn, Slovenska vojska: »Za tečaj sem seodločil, ker me je vedno zanimalo delo v poklicnigasilski enoti. Tudi na letališču Cerklje ob Krki, kjersem zaposlen, potrebujejo veliko poklicnih gasilcev,zato smo se zelo hitro dogovorili, da grem naIg, saj je bil interes obojestranski. Glede šolanjanimam pripomb in lahko rečem, da je izpolnilovsa moja pričakovanja. Naučili smo se veliko, celoveč kot sem pričakoval. Do prihoda na Ig nisem bilpovezan z gasilstvom, tako da je bil tečaj moj prvipravi stik z njim.«Urban Markič, Gasilskoreševalnaslužba Kranj:»Že od nekdaj sem želeldelati v dinamičnem poklicu,v katerem se vednokaj dogaja, je vedno velikoadrenalina in pomagašdrugim ljudem. Zatoodločitev za poklic gasilcani bila težka. Že letodni pred tem, preden sem se zaposlil pri kranjskihpoklicnih gasilcih, sem bil trdno odločen, da bomnaredil vse, da postanem gasilec, zato sem vsepodredil temu. Tako sem opravil izpite za voznikatovornjaka in motornega čolna ter potapljača. Tosem naredil zato, da ne bi bilo mogoče dvoma, alibom gasilec. Na šolanju sem spoznal zelo velikonovih in zanimivih stvari, zato se tudi ni bilo težkoučiti. Mogoče bi kakšno stvar lahko spremenili alinaredili drugače, toda splošna ocena je odlična.«Marko Prašnikar, Termoelektrarna Trbovlje: »Nisembil prostovoljni gasilec, toda imam nekaj izkušenjs tega področja. Davnega leta 1981 sem namrečslužil vojsko in sem bil v protipožarnem vodu v Varaždinuna Hrvaškem. Gasilstvo me spremlja vsopoklicno pot. Tudi v prejšnji službi sem se ukvarjalz njim, vendar ne v operativnem oziroma preventivnemsmislu, temveč kot funkcionar. Na sedanjemdelovnem mestu sem bil vedno povezan zgasilstvom, zato je bila razumljiva odločitev, dapostanem poklicni gasilec. Tudi v podjetju so iskalipoklicnega gasilca, vendar ga kljub razpisom nisonašli. Nato so vprašali mene in hitro smo se dogovorili,tako da sem danes postal izšolani poklicnigasilec. Po letih sodim med starejše kandidate.Čeprav nas je bilo nekaj nekoliko starejših, smo sez drugimi zelo dobro razumeli, saj ne glede na razlikov letih ni bilo nobenih težav. Nasprotno, veselsem, da sem lahko delal z mladimi. Glede šolanjalahko rečem, da je v celoti izpolnilo moja pričakovanjain nanj nimam nobenih pripomb.«Po končani vaji so se kandidati zbrali v avditorijuICZR in predstavniki komisije so jim sporočili, da sovsi uspešno končali šolanje. Vsakemu so podelilipotrdilo, da je opravil šolanje za poklicnega gasilca.(KuB)Completion of training for one ofthe best generations of traineefire-fightersThe 14th generation of professional trainee firefighterscompleted their training at the URSZRTraining Centre in Ig Wednesday 20 June. Aftersix months of work and study, the number ofmembers of the Slovenian professional firefightingcorps has thus increased by 42.Z a š č i ta i n re š e v a n j eS LOV E N S K A VO J S K A 19

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aProstovoljcipreverjajovojaško življenjeZdružene vsebine v novem TVSUSV izvaja prostovoljno služenje na štirih lokacijah,in sicer v učnih skupinah v vojašnicah v Novemmestu, Murski Soboti, Postojni ter Bohinjski Beli.Vojak na prostovoljnem služenju se, če mu nobedenod terminov na teh štirih lokacijah ne ustreza,lahko pridruži kandidatom za zaposlitev v SV vCentru za usposabljanje v Vipavi, saj usposabljanjepoteka po enakem programu. 13 generacij jekončalo prostovoljno služenje vojaškega roka, 14.generacija se zdaj usposablja na Bohinjski Beli,15. generacija pa v Murski Soboti. »S skupnimštevilom vojakov, ki so se udeležili prostovoljnegasluženja, smo zadovoljni, vendar težnje kažejo nazmanjšanje zanimanja za prostovoljno služenje.Zanimanje je bilo na začetku veliko, tako da smomorali omejevati število, saj je zmogljivost posamezneučne skupine za usposabljanje do 40 prostovoljcev.Zanimanje je zdaj manjše od možnosti,zato so skupine različno velike, tako da je trenutnona Bohinjski Beli nekaj manj kot dvajset prostovoljcev,v Murski Soboti pa nekaj več. Natančno opredeliti,zakaj se zanimanje zmanjšuje, je težko. Tudizanimanja za službo v SV je manj in posledično jetako pri prostovoljnem služenju. Menim, da so setisti, ki so se zanimali za prostovoljno služenje, zato tudi odločili,« je povedal poveljnik enot TVSU CUVipava stotnik Iztok Velikonja.Slovenska vojska prostovoljno služenjevojaškega roka izvaja od januarja 2004.Doslej je to usposabljanje končalo že 13generacij oziroma 900 vojakov, od katerihse jih približno 15 odstotkov zaposliv SV. Delež žensk, ki se odločijo za prostovoljnosluženje vojaškega roka, ostajav teh letih podoben, in sicer približnodvanajst odstotkov. Z letošnjim letomse tudi vojaki na prostovoljnem služenjuvojaškega roka usposabljajo po prenovljenemprogramu temeljnega vojaškostrokovnegausposabljanja (TVSU).Najpomembnejša sprememba je, dapo koncu usposabljanja vojak pridobivojaško evidenčno dolžnost (VED) in selahko takoj zaposli v SV ter prerazporediv eno izmed enot SV oziroma vstopi vpogodbeno rezervno sestavo SV. Prostovoljcimorajo na usposabljanju takopokazati vse osnovno vojaško znanjezaradi sodobnih varnostnih izzivov, karje za nekatere mlade svojevrsten izziv.Foto: učna skupina Novo mestoStotnikIztok VelikonjaPoročnikIztok JancŠtabni vodnikAnton KerinVišji vodnikSrečko PircMaja Ivanušič Miha Marolt David Potočnik Nancy PavličSpremenjeni program TVSU omogoča, da vojak pokoncu tega usposabljanja pridobi VED in ima zatomožnost prerazporeditve v enoto SV. Po staremprogramu so morali namreč vojaki opraviti najprejTVSU in še šesttedensko osnovno vojaškostrokovnousposabljanje (OVSU), po katerem so pridobiliVED. Vsebine obeh programov so zdaj združene.Prej sta programa, torej TVSU in OVSU, trajala trimesece in še šest tednov, združeni program TVSUpa traja tri mesece in dva tedna. »Delno je prišlodo vsebinskih sprememb programa, povečala seje intenzivnost na usposabljanjih, torej je dnevnaobremenitev tako kandidatov za zaposlitev v SVkot vojakov na služenju vojaškega roka večja, sajv krajšem obdobju obdelamo vse vsebine. Prejsmo na dan izvajali šest ur usposabljanja, zdaj panajmanj sedem, večkrat tudi 12 ur. Med usposabljanjemimajo vojaki tri terenska usposabljanja, nakaterih je dnevna obremenitev deset ali dvanajst ur.Po prejšnjem programu so imeli vojaki več proste-2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Vojaki prostovoljci so med prostovoljnim služenjem vojaškega rokazdravstveno in nezgodno zavarovani, poleg tega se čas na služenjušteje v pokojninsko dobo. Zagotovljeni so prenočišče, prehrana, povračilopotnih stroškov in denarni prejemki. Višina teh je odvisna od minimalneplače v Sloveniji, letos pa dobi vojak prostovoljec, ki uspešnokonča prostovoljno služenje, od 800 do 830 evrov. Dodatne informacijesi lahko kandidati pridobijo na izpostavah za obrambo in v njihovih pisarnahoziroma na spletnem naslovu www.slovenskavojska.si.ga časa, več ur je bilo namenjeno premikom na teren, utrjevanju znanja in drugimdejavnostim,« je pojasnil stotnik Velikonja. Spremenjen program so prvičpreizkusili s kandidati za poklicne vojake lani septembra v CU v Vipavi, letos paso se tudi vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka začeli usposabljatipo novem programu TVSU. Vojaki na prostovoljnem služenju imajo tako tudimožnost, da se zaposlijo v SV ali vključijo v pogodbeno sestavo takoj po koncuprograma.Zadovoljni s spremembami programaVojaki po programu TVSU obdelajo splošne vojaške predpise in postrojitvenapravila ter se seznanijo z mednarodnim pravom in državljansko vzgojo s poudarkomna vojni za Slovenijo. Spoznajo, kako preživeti na bojišču, seznanijose z oborožitvijo, obdelajo postopke prve pomoči, osnove RKBO, zvez in inženirstva,veliko pa je tudi športne vzgoje. »Ugotavljamo, da so vojaki na prostovoljnemsluženju vojaškega roka večinoma slabo telesno pripravljeni, vendarse stanje po treh mesecih in pol precej izboljša,« je povedal višji vodnik SrečkoPirc, eden izmed štirih inštruktorjev v učni skupini Novo mesto, in dodal, daje bil tudi v času naborništva inštruktor. »Ta sistem in program usposabljanjasta veliko boljša. Inštruktorji smo ves čas z vojaki, kar pomeni kakovostnousposabljanje.« V drugi fazi TVSU prevladuje taktika z veliko streljanj. »Gre zataktiko pehote in uporabo oborožitve, ki jo mora poznati vojak v oddelku, torejpuško, puškomitraljez, ostrostrelno puško, bombomet in raketomet. Izvajamovsebine iz taktike pehote, in sicer postopke v napadu, obrambi, izvidovanjuin boju v naselju. V program poskušamo vključiti tudi aktualne vsebine, naprimer delo na kontrolni točki v mirovni operaciji,« je povedal poveljnik učneskupine Novo mesto poročnik Iztok Janc. Po novem vojaki streljajo s puškomitraljezom,zoljo, ostrostrelno puško in bombometom. Izvedejo 28 streljanjna treh terenih, ki trajajo po pet dni. »Vojaki so zelo zadovoljni, ker lahko preizkusijoveč vrst orožja kot po prejšnjem TVSU. Velike razlike pravzaprav ni,vendar je več taktičnih vsebin,« je dejal višji vodnik Pirc. Vojaki se lahko popoldanodločijo za različne možnosti, ki jih ponujajo v vojašnicah, saj jih večinaostane tam, čeprav so po 17. uri, kadar niso na terenu, prosti. »V vojašnici vNovem mestu lahko telovadijo v fitnesu, uporabljajo savno in teniška igrišča,se rekreirajo in podobno. Glede na njihovo telesno pripravljenost smo jim tudisvetovali in jim sestavili program športnih aktivnosti za prosti čas, da bi dosegliboljše rezultate. Tisti, ki imajo motivacijo za delo oziroma si želijo službev SV ali se nameravajo, če bodo uspešno opravili TVSU, pridružiti pogodbenirezervi, to upoštevajo,« je povedal enotovni podčastnik štabni vodnik AntonKerin. »Poskušamo zagotoviti enake razmere v vseh vojašnicah, kjer potekaprostovoljno služenje vojaškega roka, gotovo pa je v Vipavi na voljo več učnihin vadbenih sredstev ter trenažerjev, gradijo pa tudi novo strelišče. Menim, daso glede usposabljanja razmere enake, razlike med vojašnicami so v prostočasnihaktivnostih, predvsem zato, ker so nekatere lokacije v mestih, BohinjskaBela pa je na primer na vasi. Znotraj vojašnic so razmere in možnostipodobne,« je dodal stotnik Velikonja. Približno 85 odstotkov vojakov na prostovoljnemsluženju uspešno konča usposabljanje in se lahko zaposli v enotahSV oziroma vključi v pogodbeno rezervo.Naporen, vendar zanimiv program»Zanima me vojaško življenje, moram pa biti tudi dobro telesno pripravljena,saj nameravam delati sprejemne izpite za Fakulteto za šport. Za zdaj ne razmišljamo zaposlitvi v SV. Na prostovoljno služenje sem prišla brez pričakovanj,da ne bi bila potem razočarana. Je naporno, toda zelo v redu,« je pojasnila razlogeza sodelovanje na prostovoljnem služenju vojaškega roka Maja Ivanušičiz Hrastnika. Miha Marolt iz Kamnika je dodal: »Želim koristno izkoristil prostičas, oktobra pa nameravam študirati biotehnologijo. Preden sem prišel sem,sem se pozanimal pri kolegih in povedali so mi, da se ves čas nekaj dogaja. Pokoncu programa se bom pridružil pogodbeni rezervi, saj bom tako tudi nekajdodatno zaslužil med študijem.« David Potočnik iz Postojne si želi po opravljenemTVSU redne službe v SV. »Upam, da bom uspešen in da bom po trehmesecih in pol pridobil VED strelec. Program je kar zahteven, saj moramo bitivztrajni in pridobivamo kondicijo, zato je potem tudi delati laže.« Nancy Pavličiz Maribora je povedala: »Tu smo zelo zaposleni, saj imamo popoldan čas zakavo mogoče enkrat na teden, sicer pa obnavljamo znanje, pridobivamo telesnokondicijo, čistimo opremo in podobno. Dnevi so zapolnjeni z vsebinami indolgčas nam ni. Starši me podpirajo, prijatelji pa se sprašujejo, ali bom zmogla.Vsi se strinjajo, da pridobivam dobre izkušnje.«Valerija Š. JarmFoto: BTVolunteers sample army lifeThe SAF introduced voluntary army service in January. Thirteen generations,or 900 soldiers, have so far completed this training, with about 15%going on to employment in the SAF. The percentage of women opting forvoluntary military service has remained the same in this period, at around12%. From this year, volunteers have been trained under the overhauledBasic Professional Military Training (BPMT) programme. The most importantchange introduced is that, after completion of training, the soldierobtains an MOS, entitling him or her to immediate employment in the SAFand allocation to an SAF unit, or entry into the contract reserve forces. Volunteersmust therefore demonstrate in training all the necessary militaryskills and know-how required to meet the challenges facing the militarytoday. This is a particular challenge for many young people.I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 21

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aCenter za usposabljanje v Vipavi je junijav sodelovanju s škofjeloško gimnazijopripravil v okviru programa Mednarodnegapriznanja za mlade (MEPI) odpraveza bronasto, srebrno in tokrat prvič tudizlato priznanje, pri čemer so se škofjeloškimgimnazijcem pridružili tudi kolegiiz Velike Britanije. Vseh treh odprav se jeudeležilo več kot 60 srednješolcev.Program za aktivno preživljanjeprostega časaProgram Mednarodno priznanje za mlade potekaže več kot 50 let, razširil pa se je iz Velike Britanijev več kot 150 držav. Program obsega štiri sklopevsebin, ki jih morajo dijaki uspešno opraviti, dadosežejo bronasto, srebrno in zlato priznanje, insicer prostovoljstvo, šport, veščine in dodatnoznanje ter odpravo, kjer bivajo, in delo v naravi.Trajajo različno dolgo, saj morajo za bronasto priznanjevsebine opravljati najmanj tri mesece, zasrebrno šest mesecev, za zlato pa leto dni. Tudiodprave trajajo različno dolgo, tako da pri bronastempriznanju dijaki enkrat prespijo na prostem,pri srebrnem dvakrat in pri zlatem trikrat. »V škofijskigimnaziji smo program prvič organiziralipred tremi leti in takrat smo začeli sodelovati sSV, ki nam pomaga pri pripravi odprav. Ko smodobili ponudbo na šolo, se nam je zdel programprimeren za naše dijake, saj so gimnazijci aktivnina več področjih. Večina se jih ukvarja s športom,hodi h gledališki skupini, poje v pevskem zboru,pleše v plesni skupini, sodeluje pri računalniškemkrožku, jezikih in podobnem, kar sodi k dodatnimznanjem in veščinam. Prostovoljstvo je tisti del,ki bi ga radi bolj spodbujali. Na podlagi izkušenjsmo ugotovili, da so dijaki zelo zadovoljni pravs prostovoljstvom, ker delajo nove in drugačnestvari, pomagajo v vrtcu in osnovni šoli učencem,ki imajo učne težave, sodelujejo z domomza ostarele in podobno. Izkušnje na področjuprostovoljstva so zelo dobre, odprava pa je tistidel priznanja, ki je najbolj zanimiva,« je pojasnilaMateja Prevodnik Mayland,profesorica angleščine inmentorica MEPI za zlatopriznanje.V okviru zlate odprave so prehodili 80kilometrov.S škofjeloško gimnazijo napreživetje, postavili so taborni prostor, naredili sosredstva, s katerimi so premagovali reko Vipavo,odpravili pa so se tudi na orientacijski pohod. »Priodpravah je pomembno, da so dijaki vsakokratbolj samostojni. V okviru srebrnega priznanja taborijona prostem in ne več v vojašnici, odpravilipa so se tudi na vzdržljivostni podhod do 15 kilometrovin naslednji dan še do 20 kilometrov. Tretjidan so preživeli v plezališču na Bohinjski Beli.Odpravo za zlato priznanje smo letos organiziraliprvič in je trajala štiri dni, v okviru katerih so dijakiprehodili 80 kilometrov od Vipave do Škofje Loke.Na tej poti smo jim pripravili zanimive naloge, kotso plezanje in spuščanje v steni, spust z mostuv čolne, premagovanje vodnih ovir na reki Sori,oskrba in prenos ranjenca, ogled Rupnikove linijein podobno,« je pojasnil nadporočnik Rajko Likar,pomočnik za CSP v CU Vipava. »Pravila so jasna.Tako morajo dijaki na odpravi hoditi v skupinahbrez mentorjev, večino opreme nositi s seboj terpokazati znanje orientacije in preživetja v naravi.Tokrat poteka priprava na zlato odpravo, ki jeenaka kot odprava, angleški srednješolci pa so tuna zlati odpravi. Z dijaki gremo na zlato odpravojeseni v Anglijo, pri čemer nas bo spremljal tudinadporočnik Likar,« je dodala Mateja PrevodnikMayland.Slovenska vojska je za dijake pripravila tudigorniške aktivnosti.Odprava je nagrada za trud med letom»Že v osnovni šoli se nas je precej sošolcev popredstavitvi odločilo, da bomo sodelovali v temprogramu. Začeli smo s prostovoljstvom, veščinamiin športom, sledila je še odprava in to me jetako navdušilo, da sem se odločil še za srebrnoStik z naravonavdušujeJunija je CU pomagal priodpravah za srebrno, bronastoin zlato priznanje.Na odpravi za bronastopriznanje so dijaki spoznalitemeljne veščine zaNadporočnikRajko LikarMateja PrevodnikMaylandVid Eržen Sandra Frlic Irena Kustec2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

Izhod iz bunkerja Rupnikove linijezlati odpraviin zlato priznanje. Opraviti moram še odpravoseptembra v Angliji in še pol leta prostovoljstva,športa in veščin. Program mlade spodbuja k aktivnemupreživljanju prostega časa, kar se mi zdizelo dobro, saj današnja družba bolj poudarjapotrošništvo, lenobo in uživanje. Odprava mi jevšeč, urnik je natrpan in je zelo zanimivo,« je povedalVid Eržen. Sandra Frlic je razložila mednarodnostprojekta. »Če dosežeš ta priznanja, imašv prihodnosti v tujini lahko prednost pred drugimi,ko zaprosiš za štipendijo ali iščeš službo. Upam,da se bo tudi pri nas ta program bolj uveljavil inda bo bolj prepoznaven. Sicer se mi zdi odlično,da so tu tudi Angleži in se imamo priložnost sporazumevativ angleščini.« Irena Kustec je dejala:»Slovenska vojska nam je na odpravi pripravilaaktivnosti in naloge. Seveda se moramo potruditi,vendar če imaš voljo, potem gre. Prvi dan smo dekletamalo teže hodila v hrib, vendar je šlo. Gotovone bi šla na tak pohod, če ne bi bila v tem programu.Vsi tudi komaj čakamo, da gremo v Anglijo.«Tudi britanski dijaki so bili navdušeni nad odpravo.»Slovenija je lepa in pokrajina je zanimiva,precej drugačna od angleške. Temu programusem se pridružil, ker ponuja dobre vsebine, polegtega imaš prednosti pri štipendijah, prošnjah zauniverzo in podobno. Na odpravi je bila najbolj zanimivaRupnikova linija,« je dejal William Levene.Jesica Gibson je dodala, da se je naučila veliko okulturi in običajih. »Ko se je ponudila možnost, dagremo v Slovenijo, sem jo z veseljem sprejela. Tuje sicer bolj vroče, pohod je kar naporen in nahrbtnikiso težki, vendar je narava prelepa.«Valerija Š. JarmFoto: BT in CU VipavaSAF hold a prize-giving ceremonyat Škofje Loka Grammar SchoolIn June, Vipava Training Centre, in cooperationwith Škofje Loka Grammar School,organised a prize-giving ceremony as partof the International Award for Young Peopleprogramme. Alongside the bronze and silverawards, a gold award was awarded for thefirst time this year. During the ceremony, thestudents were joined by colleagues fromGreat Britain. The International Award forYoung People is a wide-ranging programmethat students must complete successfullyin order to receive a bronze, silver or goldaward. Each level of the programme involvesvoluntary work, sport, skills, additionalknowledge and expedition.I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aMO in mladiSkoraj 80 dijakinj in dijakov iz devetnajstih slovenskih srednjih šol je 26. junija začelopetdnevno taborjenje v CU Vipava. Za srednješolce so v okviru projekta MO in mladiorganizirali življenje in delo v vojaških razmerah ter jih seznanili z organizacijo MO, SV inUprave za zaščito in reševanje.Dijakom so na 75-urnem taborjenju predstavili obrambno-varnostni sistem Slovenije, Nato inOVSE, delovanje enot SV, njihovo oborožitev in opremo ter usposabljanje vojakov. Približali so jimtudi vlogo in delo poveljnikov ter način, metode ter osnovne vsebine vojaškega usposabljanja inurjenja. Dijaki so se urili v vojaških veščinah, poudarek pa je bil na postrojitvenih pravilih, osnovnivojaški opremi, oborožitvi, orientaciji, vojaški topografiji, osnovah prve pomoči in osnovnih postopkihvojaka v boju, streljali pa so tudi z malokalibrsko puško na vojaškem vadišču Bač.William LeveneJessica GibsonS LOV E N S K A VO J S K A 23

Naravni viri in vS t ro ko v n e te m eNadaljnje povečevanje števila prebivalstva, zmanjševanje količineživljenjskih in gospodarskih virov ter hkratno poslabšanjeprimernosti nadaljnjega izkoriščanja, naraščajoč pritisk na svetovneekosisteme in njihovo spreminjanje bodo v prihajajočihletih zmanjševali območja, primerna za življenje, in negativnovplivali na razbohoten potrošniški življenjski slog gospodarskorazvitega sveta ter povečevali globalne socialne razlike takomed posameznimi regijami kakor znotraj njih. Posledično sebodo spreminjale vrednosti posameznih območij, ki so in bodoše bolj tarča geostrateških interesov skupnosti in držav. Predvsemvrednost virov bo v prihodnje še bistveno hitreje naraščala,čemur smo že priča zlasti na trgu nafte in njenih derivatov.Takšne razmere bodo in so ponekod že povzročile nasprotja terzaostritve odnosov, spopade ali celo vojne, ki jih geopolitiki pojmujejokot vojne za vire.Foto: Thomas Goisquepritiskov so postale bolj prefinjene in se skrivajo za mednarodno bolj sprejemljivimikoncepti varovanja globalnega miru in stabilnosti ter v obrambi inširitvi demokracije.Pri tem ostajajo viri najpomembnejši dejavnik. Za boljše in lažje razumevanjenjihove vloge je treba njihov pomen predstaviti z dveh strani. Prva je nahajališčeoziroma lega določenega vira, druga pa dostop do vira. Na podlagitega je mogoče tradicionalna konfliktna območja precej preprosto povezati znahajališči nafte, zemeljskega plina in dragocenih kovin ter dostopi do pitnevode in lesne biomase. Mednje je mogoče uvrstiti Perzijski zaliv, Kaspijskibazen, južno Kitajsko morje, območje, ki omogoča nadzor nad rekami Jordan,Evfrat, Tigris, Nil in Ind, zahodni Gvinejski zaliv in Kongove kotline (Klare,2002: 89). Nasprotja so tu notranjedržavna in meddržavna, pogosto pa jevanje posredno zelo vpletena tudi mednarodna skupnost. Za vojne za vire soznačilne nekatere posebnosti:• so globalne in niso omejene le na regije; z njimi se srečamo povsod, kjerse križajo pomembni interesi različnih družbenih skupin, držav ali skupindržav; mogoče pa je ugotoviti določene modifikacije pri vodenju spopadov,žrtvah in posledicah takšnega vojskovanja, ki so največkrat odvisneod gmotnih omejitev sprtih strani in posledično od razpoložljivih sredstev;• zaznamuje jih sicer nizka stopnja intenzivnosti spopadanja in uporabeognjene moči, vendar jo spremlja veliko žrtev med civilnim prebivalstvom,saj je cilj teh vojn nadzorovanje virov, dostopa in njihovega izkoriščanja;• v njih sodelujejo in pridobivajo predvsem politične elite, za državo in njenedržavljane pa je značilno vse večje siromašenje, največkrat so posledicaizjemne socialno-ekonomske razlike v družbi;Kje potekajo vojne za vire?Čeprav je razlogov za oborožene spopade veliko in je težko izločiti najpomembnejšega,so nekatera območja nenehnih napetosti, ki jih sicer poznamokot krizna žarišča, zelo povezana z življenjskimi in gospodarskimiviri, vendar gre pri vojnah za vire za nekatere posebnosti. Prva je zanikanjenjenega obstoja. Razlog je v tem, da nobena država ali skupnost jasno neizraža svojih geostrateških načrtov. Zadnja poskusa legitimiziranja takšnegarazmišljanja sta bila koncept Avstro-Ogrske oziroma Habsburžanov, znankot stremljenje proti vzhodu (Drang nach Osten), in nacistično razumevanježivljenjskega prostora (Lebensraum), kar je vodilo v popolno izkrivljenjedotedanjega razumevanja geopolitike (Geopolitik). Vodja tega konceptaKarl Haushofer je izhajal iz prepričanja, da gospodarsko razvite in vojaškomočne države morajo prevladati v regiji ter prevzeti odgovornost širšegablagostanja za vse šibkejše države (Flint, 2005: 53). Po takšnem pojmovanjugeopolitike je sledilo obdobje izogibanju tako terminu kakor vrednotenjugeografskega prostora, vsaj neposredno in javno. Z dokončno uveljavljenimimednarodnopravnimi normami tudi prek oblikovanja Organizacije združenihnarodov, izvedbe dekolonizacije in nedotakljivosti suverenitete ter teritorialneintegritete države kot mednarodnopravnega subjekta je postalo povsem nesprejemljivoizvajanje odkritih pritiskov in okupacij. Žal to ne pomeni, da sos tem zamrli geopolitični interesi držav. Prav nasprotno. Le oblike izvajanja2 4 S LOV E N S K A VO J S K A

ojne (2. del)• v vsaki vojni za vire se pojavljata vsaj nacionalnain globalna raven (upoštevajoč vpliv in močakterjev), ki nista nujno medsebojno povezani;• ekološke posledice vojn za vire imajo velik inpredvsem negativen vpliv tako na regionalnikakor globalni ravni, saj gre za destabilizacijoekosistemov;• obstaja neposredno sorazmerje med obsegomnaravnih virov, notranjo nestabilnostjo inmožnostjo »intervencije«;• mednarodne organizacije imajo zelo omejenvpliv na potek in posledice vojn za vire, kar jevsaj deloma posledica diplomatskih iger najmočnejšihdržav na svetu.Posledice sekanja gozdovS t ro ko v n e te m eNekako nerazumljivo je, da se v državah, ki sosicer bogate z viri, tamkajšnje prebivalstvo največkratsrečuje z absolutnim pomanjkanjem.Tega ustvari neracionalno ravnanje z viri posameznikov,kar po dolgoletnem naraščanju nadoločeni točki nezadovoljstva povzroči spore.Zaradi omejenih siceršnjih finančnih virov, ki sonujni za vodenje spopadov, se začne pospešenoizkoriščanje in največkrat preprodajanje virov, kiso na tem območju, na črnem trgu. Takšna porabavira ustvarja novo pomanjkanje, kar vodi vnadaljnje vojskovanje. Ko je s tem krog pomanjkanja,porabe in seveda nasilja sklenjen, največpridobijo preprodajalci orožja ter trgovci, ki jim jepo bistveno nižjih nakupnih cenah virov omogočenoustvarjanje velikih dobičkov.Poleg lege vira je vsaj enako pomemben dostop,ki je danes bistven pri določevanju geopolitičnihin geostrateških interesov sodobnih držav, vendarje dostop do teh virov odvisen vsaj od dvehspremenljivk. Prva je dostop do izvira oziroma neposrednodo lokacije vira, drugo pa predstavljajotransportne poti od lokacije do uporabnika vira(Cohen, 2003: 38). Leta 1996 je sedanji podpredsednikZDA Dick Cheney na energetski konferenciv New Orleansu v vlogi predsednika upravnegaodbora Haliburtona izjavil: »... težava je v tem,da Gospod ni ustvaril rezerv nafte in plina tam,kjer so demokratične države« (Mekina, 2005:38). Temu je mogoče dodati, da države največjeporabnice virov teh na svojem ozemlju nimajodovolj in nasprotno, saj države, kjer so največjanahajališča virov, vseh ne morejo porabiti. Zato jepoleg dostopa do vira zelo pomembno omogočitivaren prevoz oziroma migracijo vira.Poleg teh imajo pomembno vlogo tudi transport-S LOV E N S K A VO J S K A 25

S t ro ko v n e te m ene poti oziroma njeni najbolj ranljivi deli, medkatere sodijo ožine, prekopi, kanali in tisti predeli,kjer je transport najbolj ranljiv. Med njimi so:• Hormuška ožina pomeni vstop v Perzijski zalivin ga povezuje z Indijskim oceanom. Ožina ješiroka približno 21 milj, od tega sta dva kanaladolga po eno miljo, tam pa se srečujejo predvsemtankerji. Skozi ožino prepeljejo kar 16milijonov sodov nafte na dan, večina tovorapa je namenjena v ZDA, Japonsko in ZahodnoEvropo. Kar približno 20 odstotkov naftnegatransporta po morju gre skozi to ožino, zatoso se ZDA odločile za nenehen vojaški nadzornad ožino;• Malaška ožina je dolga približno 805 kilometrovin povezuje Indijski in Pacifiški ocean tertri največje države po številu prebivalcev Indijo,Kitajsko in Indonezijo. Njen najožji del je širok le1,5 milje, zato jo lahko primerjamo s Sueškimin Panamskim prekopom. Na leto gre skoziožino približno 50.000 ladij, kar je približno 25odstotkov svetovne pomorske trgovine. Tankerjiprepeljejo približno 11 milijonov sodov naftena dan, vendar se številka nenehno povečujezaradi hitrega gospodarskega razvoja Kitajskein vse večjih potreb Japonske;• Ožina solza oziroma Bad el Mandeb je ožina,ki povezuje Rdeče morje in Indijski ocean terločuje dve celini Azijo in Afriko. Nadzor nad ožinoimata sicer državi Džibuti in Jemen. Ožinaje zelo pomembna predvsem zaradi Sueškegaprekopa. Po njej prepeljejo na dan približno 3,3milijona sodov nafte, vendar je predvsem zaEvropo bistven prehod z vidika vsega pomorskegaprometa. Ožina je široka približno 18milj, otok Perim pa jo razdeli na dva dela inoblikuje prometna kanala. Veliko transportapoteka med Azijo in Evropo ter tudi v ZDA nazahodno obalo. Večina tovora je namenjenapredvsem v zahodnoevropske države, zatovarnostne ukrepe za nemoten promet zagotavljatapredvsem Francija in Velika Britanija;• Sueški prekop je umeten prekop, dolg pa je163 kilometrov, širok več kot 300 in globok 16metrov. Je brezprekatni kanal, saj nima zapornic,ker ni razlike v gladini morja med Sredozemljemin Indijskim oceanom. Odprt je bil leta1869, kriza pa je bila leta 1956, ko ga je Egiptnacionaliziral in prevzel. Zaradi vojne med Izraelomin Egiptom je bil kanal zaprt od leta 1967do 1975. Letna zmogljivost je približno 20.000ladij, kar je osem odstotkov svetovnega pomorskegaprometa. Od tega je Evropi namenjenih65 odstotkov vse nafte, ki jo potrebuje. Po Sueškemprekopu gre približno 3,1 milijona sodovnafte na dan in morebitno zaprtje te povezavebi povsem onemogočilo prevoz nafte v Evropo.Naftniploščadiv IranuLeta 2004 se je namreč število tankerjev povečaloza 20 odstotkov oziroma 3300 na dan. Zapotrebe tankerjev poteka rekonstrukcija kanala,in sicer poglobitev za »supertankerje«;• Bospor je dolg 30 kilometrov, na najožji točkipa je širok le 700 in globlji od 36 metrov. Skoziožino poteka prevoz 3,1 milijona sodov naftena dan in je najbolj prometen del morja na svetu.Na leto gre skozi ožino 55.000 ladij in večkakor 5000 tankerjev. Od tega transporta jebistveno odvisna predvsem Zahodna in JužnaEvropa, saj velik delež predstavljata predvsemruska nafta in plin;• Panamski prekop je povezava med Atlantskimin Tihim oceanom in je dolg 77 kilometrov,širok 32 ter globok 12 metrov. Ta povezavaskrajša pot ladje iz New Yorka v Los Angelesza 65 odstotkov in je bistvena za promet medvzhodno ter zahodno obalo ZDA. Na leto kanalprepluje 14.000 ladij, torej vsak dan približno40. Prav tako je tu pomemben delež nafte, sajna dan po kanalu poteka prevoz 0,6 milijonasodov. Zaradi spremembe v nadmorski višiniima prekop velik sistem zapornic (Klare, 2002:111–121).Vojne za vire pravzaprav niti ne obstajajo v tejdikciji. Regionalne sile in velesile praviloma neutemeljujejo svojih dejanj na podlagi geopolitičnihinteresov, saj ti predvsem za mednarodno javnostniso sprejemljivi, temveč uporabljajo številnedruge, posredne ukrepe, ki jih s posameznimobmočjem ne povezujejo neposredno. Njihoviresnični ukrepi so omejeni na medsebojne dogovorev zakulisju, medtem ko njihove posledicespremljamo na televiziji. Zaradi nenehne napetostiin vojnega stanja so ta območja bolj znanakot krizna žarišča. Njihova rešitev in pomiritev staskoraj nemogoči, vendar je to največkrat odvisnoprav od velesil. Zato bomo vse bolj občutili takorelativno kakor tudi absolutno pomanjkanje, ki gabo treba odpraviti. Medtem ko je upravičeno, nepa tudi samoumevno pričakovati neuporabo silepri relativnem pomanjkanju, je to težko dolgoročnonapovedati (Ballentine, 2003: 243). Razlog jeposredno v oblikovanju globalnih odnosov in postavljanjumeja med najpomembnejšimi akterji vglobalni igri, v kateri pa so koleteralna škoda inžrtve za višje cilje postale nekaj povsem sprejemljivega.KonecDoc. dr. Vladimir PrebiličViri:• Flint, Colin (2005): Introduction to geopolitics, RoutledgePress, London.• Klare, Michael (2002): Resource Wars: The NewLandscape of Global Conflict, Henry Holt and Company,New York.• Cohen, Bernard Saul (2003): Geopolitics of the worldsystem, Rowman & Littlefield Publishers, New York.• Ballentine, Karen, Sherman, Jake, ed. (2003): ThePolitical Economy of Armed Conflict: Beyond Greed& Grievance, Lynne Rienner Publishers, Inc., Boulder,Colorado.• Mekina, Igor (2006): Naftovodi, ki krojijo poti demokracije:Kaspijska vrata v Sredozemlju, Dnevnik, 12.marec 2006, str. 38.Natural resources and wars (part 2)Further increases in population, a reductionin living and economic resources and thesimultaneous deterioration of opportunitiesfor further exploitation, and changes to andgrowing pressure on global ecosystemswill, in the coming years, reduce the amountof land available for life and have a negativeeffect on the extravagant consumer lifestylesof the economically developed worldand increase global social discrepanciesboth between and within individual regions.These conditions will lead to conflict (and inplaces already have), tension in relations,skirmishes or even war, which geopoliticalexperts are calling a war for resources.2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

Mozaik zAleksandromVelikimJunaštvo oziroma heroizem je enaizmed najbolj cenjenih lastnosti posameznika,ki jo občudujejo drugi posameznikiali skupine. O njem velikoslišimo in beremo. Bližnji pogled namrazkrije njegovo večplastnost, ki je vrednapodrobnega primerjalnega pogledanjemu podobnih pojmov. Pravzapravlahko pojem in pojav junaštva razčlenimpodobno, kot to počnejo biologi.Primerjal bom njegovo notranjo zgradbo,torej zgradbo posameznih zamisliin vrst junaštva, kot so jo pojmovalirazlični avtorji. To bom storil v dveh prispevkih.V prvem bom pojasnil junaštvupodobne pojme in zamisli, v drugem pataksonomijo in model junaštva v sodobnivojaškopsihološki misli.Ahil (gr. Achilleus) je bil največji grški junak, sinPeleja in Tetide. Bil je najpogumnejši, najbolj postaven,plemenit in ugleden bojevnik Agamemnonovevojske v trojanski vojni. Užaljen, ker mu je Agamemnonodpeljal ujetnico Brizeido, se je umaknil iz bojain se vrnil šele potem, ko je bil ubit njegov prijateljPatroklos. Vrnil se je pred Trojo in ubil trojanskegajunaka Hektorja, najstarejšega sina kralja Priamaiz Troje. V dvoboju je Ahil umrl tik pred končno zmago,zadet s puščico v peto. Ranljivo mesto na noginad peto od takrat imenujemo ahilova peta.Ahil kot poveljnik grških sil v trojanski vojni pred-Foto: oborožene sile ZDAAnatomija junaštvastavlja arhetipskega vojnega junaka. Njegovosodelovanje v vojni in zavezanost vojaškemu kodeksusta opredelila njegova junaška dejanja, todakljub njegovemu junaštvu je bila njegova osrednjamotivacija iskanje slave, da bi postal po svoji smrtipri moških bojevnikih nesmrten.Zgodovinarka Lucy Hughes - Hallett pojasnjuje, dajunak žrtvuje svoje življenje za druge tako, da lahkoživi večno v njihovih spominih. Ahil je bil pripravljendati vse, vključno svoje življenje, da le ne bi bil pozabljen.Občutek, tvegati svoj fizični obstoj v zamenoza trajno prepoznavnost skozi več generacij, jeostanek iz nekega drugega obdobja. Toda bodimopozorni, pravi Zimbardo, še zmeraj je to poroštvoresnega proučevanja v našem vrednotenju sodobnegajunaškega vedenja.V zgodovini je bilo junaštvo posameznika in skupinzmeraj zelo cenjeno. Junaštvo opevajo pesniki,pisatelji, filmi in še posebej vojskovodje. Proučujejoga psihologi, sociologi pedagogi in drugi. Vsakoobdobje v zgodovini človeštva je imelo svoja merila,s katerimi je opredeljevalo junake in njihovadejanja. V obdobju, ko so gospodarili hladno orožje,vitezi ter konjeniki, je pomenilo biti hraber nekajpovsem drugega glede na vojaško tehniko in načinvodenja sodobne vojne. Na prvem mestu je bila fizičnain psihična moč posameznika. V vojaškemmuzeju sem poskušal dvigniti mogočen srednjeveškimeč. Teža meča me je prepričala o močistarodavnih vojakov, ki so z neverjetno spretnostjojunaško vrteli težak kos kovine, zmagovali ali pabili poraženi v dvobojih. V sodobni vojni sta na prvemmestu predvsem tehnična usposobljenost terfizična in psihična pripravljenost na vojskovanje, kiS t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 27

S t ro ko v n e te m ese dogaja na velikih razdaljah. Tudi zato je danesvojaški heroizem razumljen drugače kakor v starodavnihspopadih in vojnah.Vojaški in civilni junakiPhilip Zimbardo v najnovejši knjigi Luciferjev efektpravi, da se heroizem osredotoča na dejstva, kajje prav s človeško naravo. Prizadevamo si, dasledimo junaškim zgodbam, ker jih potrebujemokot zgodovinske opomnike, da so ljudje sposobniupreti se zlu, da se ne vdajo skušnjavi in da ne zapadejov povprečnost.Veliko sodobnih slovarjev opisuje junaštvo kot viteštvoali hrabrost. Pojma sta pogosto združenav besedi pogum. Hrabrost in pogumsta v angleščini sinonima(courage,) v slovenščini pabi jima lahko rekli tudi srčnipogum. Starejši psihološkislovarji bolj natančnoopredeljujejo razlike mednavedenimi pojmi. Tako naprimer Webster RevisedUnbridges Dictionary iz leta1913 razčlenjuje in povezujepojem heroizem ali junaštvo spogumom, hrabrostjo, trdnostjo(psihično), neustrašnostjo, viteštvomter smelostjo (odločnostjo).Pogum (courage) oziroma tudi srčnipogum pomeni trdnost duha in njegovorazširjenje, ki se spoprime z nevarnostjobrez strahu. Hrabrost (bravery)je silovita smelost posameznika z željoAhil –največjijunak Grčijepridobiti si ugled pri drugih posameznikih ali skupinah.Moralno moč (fortitude) so pogosto imenovalitudi pasivna hrabrost in je sestavljena iz navade,ki se sreča z nevarnostjo in dolgotrajno bolečino,s trdnim in nezlomljivim duhom. Smelost oziromaodločnost (valor) je hrabrost v vojni proti nasprotnikomin se ne pojavlja v posamični bitki. Nikoli sene uporablja v simboličnem oziroma prenesenempomenu. Neustrašnost (intrepidity) je zelo trdna inneomajna hrabrost, viteštvo (gallantry) pa je tveganjev hrabrosti, ki izziva nevarnost z zelo visokomero posameznikovega vedrega duha. Moški intudi ženske izražajo hrabrost, moralno moč ali neustrašnostv prizadevanju za življenje v vojni. Smelostali odločnost, viteštvo in hrabrost so lastnostiposameznika, ki se pojavljajo v kontekstu uporabeorožja. Smelost je značilna predvsem za vojaškebitke, hrabrost pa je značilnost posameznika v posamičnibitki. Viteštvo se pojavlja tako v napadukot obrambi. Junaštvo vključuje in se prilagaja vsebinivseh opisanih pojmov. Na določen način preziranevarnost, vendar ne da bi jo ignoriralo ali bilodo nje lahkomiselno, temveč lahko posameznikaSokrat –civilnijunakjunaka predstavimo kot neke vrstežlahtno vdanost, ko se sreča z nevarnostjoz določenim razlogom.Psihologi, sociologi, pedagogi inobramboslovci so poskušali narazlične načine razvrstiti junaštvo, kise pojavlja pri posamezniku. Tako jevojaški psiholog Dragoljub Arnautovićv učbeniku Vojaška psihologija razdelil junaštvona individualno in kolektivno. Pri temje poudaril, da v praksi obstaja osebno juna-štvo, junaštvo starešin in kolektivno junaštvo.Osebno junaštvo je temelj vseh drugih junaštev.V vojaški psihologiji tako ločimo osebnojunaštvo in junaštvo vojaških starešin. Pri poveljnikihoddelka, voda ali čete je osebno junaštvotemelj avtoritete, ki je ne more nadomestiti nobenadruga odlika pri vojaškem vodenju. Za podčastnikaali častnika, ki ima v vojnih razmerah samonadzor,obvladuje strah, hitro in jasno razmišlja ter pogumnovstopa v boj tako, da gleda smrti v oči, pravimo,da je junak ali heroj.Osebno junaštvo motivacijsko zelo učinkovitovpliva na druge vojake v vojaški enoti. Junaštvopoveljnika pomeni njegovo moralno odgovornostpri sprejemanju vojaških odločitev in odločitev ouporabi enot v kritičnih razmerah ter prevzemanjeosebne odgovornosti za sprejemanje odločitev vkriznih razmerah in vojni. Junaški poveljnik je sposobenprevzeti odgovornost za življenje veliko ljudi,in sicer vojakov, ki jim poveljuje. Kolektivni pogumse nanaša na junaška dejanja posameznikov, enotali delov enot v vojni ali izrednih razmerah, ki imajoodločilen vpliv na izid bitke ali rešitev življenj. Izkrcanjevojakov v Normandiji je bilo svojevrstno kolektivnojunaštvo, prav tako tudi pogum japonskih inameriških enot, ki so napadale otok Iwo Jima meddrugo svetovno vojno. Še danes velja rek, da je bilna Iwo Jimi neobičajen pogum običajna stvar.Socialni psiholog Philip Zimbardo je podal najnovejšotaksonomijo heroizma. Junake razdeli v vojaškein civilne. V vsaki skupini obstajajo določenepodskupine s posebnimi lastnostmi. Ideal vojaškegajunaka je jasen odmev v drugih kontekstih invključuje tiste posameznike, ki v vsakodnevni rutinitvegajo zdravje in življenja na dolžnosti, in sicerpolicisti, častniki ter podčastniki, vojaki, gasilci itn.Znamenje časti, torej medalja, ki jo nosijo gasilci, jepo svoji obliki podobna malteškemu križu, simboličnemupriznanju o herojski službi vitezov malteškegareda, ki so živeli pod zaprisego v srednjemveku. Malteški križ je v originalu simbol viteštva vvojski. V določeni obliki je obstajal kot britanski viktorijanskikriž in od leta 1919 do 1942 v ameriškimornarici kot medalja časti (Tiffany Cross).Eden izmed prvih civilnih junakov je bil gotovoSokrat. Z dokazovanjem, da je vsaka vednost lenavidezna, je ljudi z metodičnim spraševanjemposkušal spraviti v zadrego. Njegov način poučevanjaje ogrožal avtoritete v Atenah. Obtožili so gabrezboštva. Tako je postal tarča oblastne cenzurein je bil umorjen, ker se je upiral, da bi spremenilsvoj pogled na svet. Sokrat se je odločil za smrtzaradi svojih idealov, s čimer je želel spominjatina moč socialnega heroizma. Izjemen primercivilnega junaštva se je zgodil 5. junija 1989 natrgu Tiananmen v Pekingu, ko je mladenič tridesetminut s svojim telesom zadrževal kolono tankov.Viteziz 14.stoletja2 8 S LOV E N S K A VO J S K A

Povzpel se je na vrh kupole tanka in vozniku tankakričal: »Zakaj si tukaj? Moje mesto je v kaosu zaraditebe. Pojdi nazaj. Obrni se in prenehaj ubijati mojeljudi.« Anonimni civilist je postal sinonim kitajskegaodpora kitajskega demokratičnega gibanja, ki jeorganiziralo demonstracije proti oblasti. Pokazalje neverjetno stopnjo civilnega junaštva, njegoveslike so obkrožile svet in ga naredile za univerzalnegajunaka.Razlika med civilnim in vojaškim junakom je, daslednjega njegova usposobljenost ter zavezanostposebnemu vojaškemu kodeksu in vojaški častiprivede do tega, da se izkaže z junaškimi dejanji.Povezanost profesionalca s službo je meja, ki ločicivilnega junaka od vojaškega. Civilni junaki zasvoja junaška dejanja pogosto od družbe prejmejoodlikovanja, na primer Carnegie Hero Award v ZDAin George Cross v Veliki Britaniji. Britanska in avstralskadržava priznavata tudi civilno skupinskojunaštvo.Junaštvo se pogosto slavi kot posebno dejanje posebnihposameznikov, toda veliko med njimi jih neželi, da drugi obravnavajo njih ali njihova dejanjakot junaška. Pojmujejo jih kot dejanja, ki so bilastorjena v določenih razmerah. V naših zaznavahso junaki pogosto označeni kot supermoškiin superženske. Zakaj je neko dejanje razumljenokot junaško, drugi pa osebe ne priznajo za junaka,temveč kot strahopetca? Domnevno tudi zato, kersta junaštvo in status junaka vedno družbena lastnost.O pomenu in posledicah dejanja, za kateregamenimo, da je junaško, obstaja družbeni dogovor.Palestinski samomorilec, ki ubije nedolžne Žide,dobi status junaka v Palestini in demonski status vIzraelu. Podobno so lahko napadalci obravnavanikakor junaški borci za svobodo ali kot strahopetniagenti terorizma, kar je odvisno od tega, kdo jimpripisuje omenjene lastnosti.To pomeni, da si opredelitve junaštva vedno prizadevajoza kulturne in časovne meje. Tako na primerv turških vaseh uprizarjajo otrokom lutkovne igre, vkaterih nastopa junak Aleksander Veliki. V vaseh,kjer so vojaki spletli vezi s sovaščani, je obravnavankot junak, v vaseh, ki jih je osvojil, pa ga obravnavajokot velikega podleža. To se dogaja večkot tisoč let po njegovi smrti. Da bi junak postal delkulturne zgodovine, ga morajo opisovati literati,zgodovinarji in tisti, ki imajo moč, da pišejo zgodovinoali jo pripovedujejo na tradicionalen način.Junaki prihodnostiVeliko sodobnih junakov, vojaških ali civilnih, nosiv sebi neko skrivnost razdajanja za druge, pri čemertvegajo svoje življenje. Temeljno vprašanje,kako prepoznati junaka, ostaja skrivnost in izzivza prihodnje raziskovalce človeške narave ter delovanjav skupnosti in družbi. Potreba po junakih jedel človeške usode, zato jo je treba na novo opredeliti.Zakaj? Ker je pogosto elitistična, šovinistična,predrzna, tudi moška patologija. Sam Keen seretorično sprašuje o vrlinah, ki naj bi odlikovale junakasodobne dobe. Njegovo misel zapisujem nekolikopreoblikovano, vendar retorično oblikovanov splošno vprašanje, kakšni bodo moški in ženskejunaki, ki se bodo vrnili z junaškega potovanja, nakaterem bodo izgubili svojo identiteto, se soočili ssvojo senco, se spopadli s skritimi strahovi, izpolniliprepovedana hrepenenja. Bodo supermoškiali superženske? Mehki moški, trde ženske? Divji?Postmoderni esteti? Plejboji? Samopreoblikujočise znanstveniki in znanstvenice? Kiborgi? V sodobnemvojskovanju in krizah nastopa vse več žensk,sodobno vojskovanje briše meje med spoloma.Ideal junaka, prikazanega na filmskem platnu, ni lemoškega spola. Moški in ženski princip junaka seprepletata in dopolnjujeta.Podobno je s civilnimi junaki in junakinjami. Spol niovira za junaška dejanja, čeprav je še zmeraj domenamoških. To dokazujeta igralca Angelina Joliein njen partner Brad Pitt. Simbolno sta igrala junakein pri množicah gledalcev sta oba zaznana kotresnična junaka. V srednjem veku so bili junaki vitezi,ki jim je bilo podeljenih sedem vrlin, in sicer zaupanje,upanje, usmiljenje, pravilnost, razsodnost,Foto: oborožene sile ZDAodločnost ter skromnost. Sodobni junak je tisti, kiga odlikujeta določena izklesanost v osebnostnihlastnostih in odličnost. K takemu idealu pripomoretudi množična industrija zabave, predvsem filma,ki oblikuje ideal in značaj junaka prihodnosti. Vsakič,ko si poskušamo zamisliti junaka prihodnosti,smo v zagati. Pred nami ni podoba enega samegajunaka ali junakinje, temveč mozaik, sestavljen izdrobcev novih in starih vrlin tistih, ki so vstopali vnašo zavest, ko smo bili otroci in smo poslušalipravljice ter zgodbe, ki še danes osmišljajo skrivnostnašega življenja. Joseph Compbell je nekočzapisal: »Junak se vrne iz skrivnostne dogodivščinez močjo, da obdari soljudi.«Dr. Beno ArnejčičLiteratura in viri:1. Thomas Hobbes: Človekova narava, Elementi naravnegain političnega prava, Temeljna dela, Ljubljana2006, stran 54.2. Dragoljub Arnautović, Ljubomir Kesagić, Desimir Pajević:Vojna psihologija, Udžbenik za vojne akademije,Beograd 1988, stran 218.3. Sam Keen: Ogenj v trebuhu, Kako biti moški, ZaložbaEno, Nova Gorica 2006.4. Philip Zimbardo: The Lucifer Effect, UnderstandingHow Good People Turn Evil, Random Hause, NewYork, 2007.S t ro ko v n e te m ePojem pogumaThomas Hobbes (1588–1679) je v prvem delu Človekova narava knjige Elementinaravnega in političnega prava opredelil pogum »kot odsotnost strahuvpričo vsakršnega zla, v ožjem in pogostejšem pomenu pa je preziranjeran in smrti, ko se postavijo med človeka in cilj, ki ga hoče doseči«. Psi-hologa Becker in Eagly pravita, »da je pogumen posameznik tisti, kiizbere tveganje v imenu enega ali več drugih ljudi ne glede na to, dalahko utrpi resne psihične posledice za svoja dejanja« (P. Zimbardo,2007, 464).Ahil ubije Penthesilea med trojansko vojno, notranjost antičnega vrča,460 pr. n. š.; vir Enciklopedija Britanica, 2002, elektronska izdaja.Anatomy of heroismHeroism is one of most highly prized humancharacteristics, admired by individuals andgroups alike. A closer look at it reveals itsmany dimensions. The term and phenomenoncan be analysed as a biologist wouldanalyse it. In this article, the author explainsterms and ideas related to heroism; in hisnext article, he will define the taxonomy andmodel of heroism in the modern militarypsychology sense.S LOV E N S K A VO J S K A 29

Ko preplavani, prekolesarjeni inpretečeni kilometri nimajo mejeŠ p o r t v v o j s k iZakaj ste se odločili za ekstremni triatlon?Lani poleti sem prebral članek o desetkratnemironmanu. Ironman je dolg triatlon in je sestavljeniz 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenjain 42 kilometrov teka. Če gre za desetkratnopreizkušnjo, se te številke pomnožijo z deset.Članek me je tako navdušil, da bom enkrat touresničil, nastop na dvojnem ironmanu pa je bilaena izmed stopnic na poti k temu življenjskemušportnemu cilju. Lani sem tako kontaktiral s triatlonskimklubom Trisport, ki ga vodi prvi slovenskiultratriatlonec Miro Kregar, ki me je povezal zIgorjem Kogojem, našim najuspešnejšim tekmovalcemna ironmanu, ki je postal moj trener. Takosem lani jeseni začel trenirati triatlon.Navdušujejo vas torej ekstremne vztrajnostnepreizkušnje.Olimpijsko geslo je višje, hitreje in močneje. Skladnos tem geslom želim tudi sam biti najboljši. Zadobre uspehe v disciplinah, ki so krajše od ironmana,sem že prestar, maratonci pa so značilnostarejši, saj z leti pridobivaš pri vzdržljivosti, ker sipsihično močnejši. Povprečna starost na tekmi, kisem se je udeležil, je bila 40 let, jaz pa sem star31 let, tako da imam še nekaj rezerve. Na tekmisem zastopal Slovensko vojsko in moram se zahvalitiMiranu Stanovniku, da me je podprl ter mizaupal.Koliko trenirate?Treniram poleg službe, imam pa tudi družino,kar pomeni veliko odrekanja. Moram reči, da mev službi podpirajo, tako da tekaški trening delnoopravim tudi med službo. Sicer imam približno 11treningov oziroma 25 ur vadbe na teden, velikočasa namenim daljšim treningom po deset ur obkoncih tedna, plavam pa tudi pred službo. Razvijambazično pripravljenost in se psihično pripravljam,da vzdržim deset ur in več na kolesu alipri teku. Soočam se tudi s krizami, ki jih je trebapremagati. S treningom navajaš telo in glavo navse, kar te čaka na tekmi.Kako vam je šlo na tekmi?V plavanju sem bil najhitrejši, na kolesu sem izgubiltri mesta, čeprav sem sam sebe presenetil, kersem zelo dobro vozil. Moje kolo je precej cenejše,kot so jih imeli drugi tekmovalci, kar na taki dirkipomeni do 45 minut zaostanka. Tek je bil zelozahteven, imel sem štiriurno krizo, zaradi katereVišji vojaški uslužbenec 9. razreda MatejMarkovič, ki dela v CU kot pomočnikza šport, se je 6. in 7. junija v vasi blizuCelovca kot prvi Slovenec udeležil vzdržljivostnepreizkušnje v triatlonu, takoimenovanega dvojnega ironmana. Natekmovanju, ki so ga poimenovali PekelMoosburga, je Markovič v 25 urah preplaval7,6 kilometra, prekolesaril 360 inpretekel 84 kilometrov ter pri tem dosegelodlično četrto mesto, vendar je njegovcilj precej višji. Čez dve leti se namreč želiudeležiti desetkratnega ironmana.sem izgubil drugo mesto, vendar sem jo v nekemtrenutku premagal in iz kroga v krog napredoval.Na taki dirki ni časa za spanje, saj dirko uspešnokončaš, če prideš na cilj v 36 urah, sam pa semporabil približno 25 ur. Že kmalu po tekmi, ko soše vsi podoživljali moj uspeh, sem se že usmerilv nove cilje.Kdo so tekmovalci na dolgih triatlonih?Profil tekmovalcev na takih tekmah je zelo zanimiv.Običajno so vsi visoko izobraženi, z odgovornimislužbami in imajo družine z otroki. In vsinajdejo čas za treninge. Svoj čas moraš odličnoorganizirati. Vsak prosti trenutek, ki ga imaš, dobroizkoristiš, to še posebno velja za čas, ki gapreživim z družino. Poleg tega je dokazano, daje delovna učinkovitost večja, če si športno dejaven.Tega bi se morali zavedati tudi v SV. Užitek jetekmovati v družbi, v kateri ni hinavščine. Vsak jedrugemu želel, da bi tekmovanje končal in se čimbolje uvrstil.Prihodnji cilji?Zaradi že tretje težje tekme v dveh mesecih, sajsem se poleg dvojnega ironmana udeležil v okviruekipe SV tudi tekme adventure race, ne bomsodeloval na svetovnem prvenstvu v trojnem ironmanu,na katerega so me povabili. Konec avgustase bom na avstrijsko-madžarski meji udeležil navadnegaironmana, na katerem bi se rad približalmagični meji devet ur. 75 kilometrov dolg maratonCelje–Logarska dolina bom letos izpustil, poznojeseni se bom udeležil ljubljanskega maratona,potem pa še, če bo mogoče, ultramana na Havajih.Dirka je dolga kot dvojni ironman, s tem da jerazdeljena na etape. Prvi dan potekata plavanjein delno kolesarjenje, drugi dan kolesarjenje, tretjidan pa tek. Ultraman je finale vseh ultratriatlonovna svetu, na katerem tekmuješ, če si povabljen,Slovenija pa je dobila dve mesti. Prihodnje letose nameravam udeležiti trojnega ironmana inponoviti Kregarjev podvig petkratnega ironmana,ko je plaval od Kanegre do Portoroža, prekolesarilokrog Slovenije ter tekel od Portoroža do podvrhaTriglava. Kregar je to opravil v več etapah, jazpa nameravam v eni. Leta 2009 želim uresničitimagični cilj in se v Mehiki udeležiti desetkratnegaironmana. S tem podvigom bi se približal mojimaidoloma Robiču in Mravljetu.Odkar ste zaposleni v SV, ste precej ljudi navdušiliza maraton.Ponosen sem na to, da sem vplival na mišljenjeljudi o pomenu ukvarjanja s športno vadbo. Prepričansem, da vsakega, ki si to želi in ki je zdrav,lahko pripravim do tega, da preteče vsaj maraton.Valerija Š. JarmFoto: osebni arhiv Mateja Markoviča3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

R a z v e d r i l oReševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ŠARŽA, REZERVIST,PATRON, MARŠ in TNT.Nagrade prejmejo: Jaka Prelog, Zarečje 20, 6250 IlirskaBistrica, Dejan Zrna, Mlinska 8, 9220 Lendava, in ŠtefkaJoras, Slemenska cesta 12, 1317 Sodražica.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križankenam pošljite do petka, 10. avgusta 2007, na naslov:Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000Ljubljana.Ime in priimek: ...............................................................................Naslov: .........................................................................................................................................................................................................Pošta: ...............................................................................................Rešitev gesla: .............................................................................................................................................................................................S LOV E N S K A VO J S K A 31

SV in Kolesarski klub Adria Mobil iz Novegamesta vas v nedeljo, 29. julija,vabita na krožno cestno kolesarsko dirkoNovo mesto–Otočec–Ratež–Petelinjek–Novo mesto.Tekmovalci bodo nastopili v kategorijah:• CISM/elite (sedem krogov po 18 kilometrov oziromaskupaj 126 kilometrov),• prvenstvo SV in policije: moški (štirje krogi po 18kilometrov oziroma 72 kilometrov),• prvenstvo SV in policije: ženske (dva kroga po 18kilometrov oziroma 36 kilometrov),• odprto prvenstvo SV in policije: moški do letnika 1977ali mlajši/moški od letnika 1976 do 1967/moški letnik1966 in starejši/enotna kategorija za ženske.Zmagovalec Jani Brajkovič letos na NizozemskemPravico do nastopa na regionalni mednarodni kolesarskidirki imajo tekmovalci z veljavnima vojaško izkaznico inlicenco za tekoče leto. Pravico do nastopa na prvenstvuSV in policije imajo tekmovalci z veljavno vojaško oziromapolicijsko izkaznico.Prijave pošljite na naslov: Kolesarski klub Adria Mobil,p. p. 3, 8000 Novo mesto, po faksu: (07) 338 02 75 ali poelektronski pošti na naslov: cycling@adria-mobil.com, insicer najpozneje do torka, 24. julija.Za odprto prvenstvo SV in policije bo start v nedeljo, 29.julija, ob 12. uri, za kategorijo CISM pa ob 15. uri. Delitevstartnih številk za CISM bo v soboto, 28. julija, od 9.30 do10.15 v Vojašnici Novo mesto. Pripadniki SV in policijebodo startne številke lahko dobili od 9. do 11. ure na dantekmovanja ob predložitvi osebne izkaznice, in sicer vpisarni dirke na Glavnem trgu v Novem mestu. Tekmovalciv kategoriji elite bodo startne številke ob predložitvi licencdvignili na dan tekmovanja, in sicer v pisarni dirke naGlavnem trgu v Novem mestu med 13. in 14. uro. Podpisstartne liste bo uro pred tekmovanjem na startno-ciljnemprostoru na Glavnem trgu v Novem mestu.Vljudno vabljeni!Prvenstvo SV in policije v cestnemkolesarstvu ter regionalna mednarodnakolesarska dirka CISM 2007