13.07.2015 Views

Zbrana dela Primoža Trubarja XI - Pedagoški inštitut

Zbrana dela Primoža Trubarja XI - Pedagoški inštitut

Zbrana dela Primoža Trubarja XI - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Edvard Vrečko (ur.)Primož TrubarNemški spisi1550–1581<strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> / 11


<strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong>


Edvard Vrečko (ur.)Primož TrubarNemški spisi1550–1581<strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> / 11


Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar, Nemški spisi (1550–1581)Znanstvena monografijaZbirka: <strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong>, 11Urednik zbirke: dr. Jonatan VinklerUrednik izdaje: Edvard VrečkoTranskribiral, prevedel, opombe, komentarje in spremno besedo napisal: Edvard VrečkoOblikovanje in prelom: ing. Primož OrešnikDigitalizacija: dr. Jonatan VinklerIzdajatelj: Pedagoški inštitutLjubljana 2011Zanj: dr. Mojca ŠtrausNaklada izdaje na CD-ju: 500 izvodovIzdaja je primarno dostopna na http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=110Izid Zbranih del Primoža <strong>Trubarja</strong> 11 je v celoti financiran iz naslova večletnega projekta objave zahtevnih knjižnih del(pogodba št. 4095-10-410-008), ki ga podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.Pri pridobivanju predlog za transkripcijo izvirnih besedil Primoža <strong>Trubarja</strong> sodelujeta Sekcija za zgodovino slovens kegajezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Narodna in univerzitetna knjižnica.Imetnik stvarnih avtorskih pravic na tem delu je izdajatelj. Imetniki moralnih avtorskih pravic na tem delu so avtorji EdvardVrečko, Primož Orešnik in Jonatan Vinkler. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanjeavtorstva, nekomercialno, brez pre<strong>dela</strong>v). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati,distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati.CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana821.112.2-94”15”(0.034.2)274.5”15”(0.034.2)TRUBAR, PrimožNemški spisi [Elektronski vir] : 1550-1581 / Primož Trubar ;prevedel, opombe, komentarje in spremno besedo napisal EdvardVrečko. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2011. -(Zbirka <strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> ; 11)ISBN 978-961-270-101-7259220992


VSEBINATrubarjevi nemški predgovori v slovenskih knjigah 9Catechi mus In der Windischenn Sprach ... 1550 9Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ... 1557 17Ta drugi deil tiga Noviga testamenta ... 1560 59Articvli oli deili te prave stare vere kerszanske ... 1562 79Ta celi psalter Dauidou .... 1566 99Ta celi catehismvs, s kratko sastopno islago ... 1567 137Svetiga Pavla lystuui, h tim Efeserijem ... 1567 149Eni psalmi, ta celi catehismus ... 1567 165Ta celi catehismvs, eni psalmi ... 1574 181Catehismvs s dveima islagama ... 1575 197Noviga testamenta pvsledni deil ... 1577 223Ta celi catehismvs, eni psalmi ... 1579 247Ta celi novi testament ... 1581 267Trubarjevi nemški predgovori v neslovenskih knjigah 331Register und sumarischer inhalt ... 1561 331Katehismus edna malahna kniga ... 1561 (glagolsko) 357Katehismus edna malahna kniga ... 1561 (glagolsko) 365Katehismus edna malahna kniga ... 1561 (cirilsko) 377Articuli ili deli prave stare krstianske vere ... 1562 (glagolsko) 389Articuli ili deli prave stare krstianske vere ... 1562 (cirilsko) 405Prvi del novoga testamenta ... 1562 (glagolsko) 4277


Edni kratki razumni nauci naipotrebnei i prudnei ... 1562 (glagolsko) 491Edni kratki razumni nauci naipotrebnei i prudnei ... 1562 (cirilsko) 507Postila to est, kratko istlmačenje ... 1562 (cirilsko) 567Prvi del novoga teštamenta ... 1563 (cirilsko) 591Postila to jest, kratko istlmačenie ..... (cirilsko) 1563 607Edvard Vrečko, Predgovor kot posvetilo v Trubarjevih knjigahK enajsti knjigi Zbranih del Primoža <strong>Trubarja</strong> 629Trubarjevi nemški predgovori k slovenskim tiskom 638Trubarjevi nemški predgovori v hrvaških glagolskihin ciriličnih tiskih 651Izbrana literatura 664Uredniško poročilo 6678


CatechiſmusIn der Windiſchenn Sprach /ſambt einer kürtzen Außlegungin geſang weiß. Item die Litanaivnd ein predig vom rechtenGlauben / geſtelt / durchPhilopatridumIlliricum.Anu kratku Poduuzheneſkaterim vſaki zhlouik more vnebu pryti. 11. Eine kurze Unterweisung,mit welcherjeder Mensch in denHimmel kommen kann.Pſalm 5. 21Reminiſcentur et conuertentur adDominum uniuerſi fines terrae. 22. Ps 22,27: Es werdengedenken und sich zumHerrn bekehren allerWelt Enden und vor ihmanbeten alle Geschlechterder Heiden.9


Lieber leſerIn dieſer vnſererWindiſchen ſprachmueß dir das V. gemeinklichfür einlindes F. oderGriechiſch Vitta /vnd das H. ſcharffwie die teutſchen jr Ch. Vn[d] das L.zu zeiten grob auff Vngriſch od[er]Biſyackhiſch / Darnach die vocalnach aigentſchafft vnſerer ſprach /außzuſprechen dich gewönen / vndentſetze dich nicht / ob dir am erſtengedungkt ſeltzam vnd ſchwar /ſonder liſe vnd ſchreib dieſe ſprachſelbſt wie ich ein zeit lang gethanalls dann wirdeſt befinden vnnd garpald ſehen vnd mercken / das auchdiſe vnſere ſprach ſo wol alsA ii11


die teütſche zierlich guet zuſchreiben vnd zu leſen iſt /praucht wenig Articulos vnd zuden Prepoſitionibus ein ainigenbuchſtaben alls Ozha. i[st] dervatter / K ozhu. i[st] zu dem vatteren/ Nebu. i[st] der himel / Vnebi. i[st] in dem himel Nam. i[st]vns / K nam. i[st] zu vns / Jogri.i[st] die jünger. S iogri. i[st] mitden Jüngeren / etz. Diſen kurtzenbericht vermerck wol vnd vergißnicht / dadurch wirt dich dasleſen diſes buchleins leüchtankhumen / ChriſtusJeſus vnſer herrvn[d] hailand /verleihehiemitſein gnad vnsallen /AMEN.12


Katekizemv slovenskem jeziku skupajs kratko razlago, ki se lahkoprepeva. Nadalje litanijein ena pridiga o praviveri, postavljena podomoljubuIliriku.Anu kratku podvučene,s katerim vsaki človik morev nebu pryti.Psalm 5. 21 3Reminiſcentur et conuertentur adDominum uniuerſi fines terrae.3. Ps 22,28a: Spomnili sebodo in se vrnili h Gospoduvsi konci zemlje.13


Dragi bralecNavaditi se moraš vtem našem slovenskemjeziku Vizgovarjati kot blagiF, ali kot GrkiVitta, H ostro kotNemci Ch, in Lvčasih grobo po madžarsko alibezjaško ter samoglasnike izgovarjatitako, kot je to lastno našemujeziku. Ne ustraši se, če se ti bo sprvazdelo nenavadno in težko,temveč beri in piši ta jezik tako, kotsem ga nekaj časa tudi sam. Kmaluboš spoznal in občutil, da je tudi tanaš jezik prav tako kot nemškiblagozvočen ter primeren za pisanjein branje. Ne potrebuje mnogočlenov in za predlog le eno črkokot na primer: oče — k očetu, to jeVater — zu dem Vater; nebesa — vnebesih, to je Himmel — im Himmel;nam — k nam, to je uns — zu15


4. Trubar jogre imenujesvoje učence – apostole.5. Die Jünger – učenci –apostoli.uns; jogri 4— z jogri, to je dieJünger 5— mit den Jüngern itd. Tokratko navodilo si dobro zapomniin ga ne pozabi. S tem ti bo branjete knjižice zelo olajšano.Naš Gospod in odrešenikJezus Kristus naj namvsem podeli svojomilost.Amen.16


TA PERVI DEIL TI-GA NOVIGA TESTAMENTA,V TIM SO VSI SHTYRI EVANGELISTI INV TV DIANEtih Iogrou, ſdai peruizh vta SlouenskiIeſik, Skuſi Primosha Truberiaſueiſtu preobernen.KAR IE VEZH PER TIM, INVkadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi tadruga ſtran Letigapapyria pouei. 6Der erſt halber Teil des newen Teſtaments /darinn ſeind die vier Euangeliſten / vnd der ApoſtelGeſchicht / auß den fürnembſten vnd approbiertenLateiniſchen / Teutſchen vnd Wälſchen / Alten vndNewen Tranſlationen / in die gemeine Windiſcheſprach / jetzund zum erſten mal fleiſſigverdolmetſcht.Vnd was mehr dabey / vnd warumb nur dieſer halber teil jetzundgedruckt worden / daruon würdt dir die erſte TeutſcheVorred diſes Buchs ſagen.TVBINGAE ANNOM. D. LVII.6. Der erste Halbteildes Neuen Testaments,in welchem alle vierEvangelisten und vas dieJünger gethan haben,jetzt zum ersten Malvon Primus Truber in dieslowenische Sprachegetreulich übersetzt.Vas noch mehr dabei ist,und wann der zweiteTeil beendet sein wird,sagt dir die zweite Seitedieses Blates.17


Den Gotſeligen Chriſtenin den Landen / Crein / Vnterſteyr / Karhenten / Karſt /Hiſterreich vnd in der Windiſchen Marck / geſeſſen / wasſtands die ſeind / Gnad / Frid vnd alles güts /von Gott dem Vatter / durch JeſumChriſtum vnſerem Herren vndHei1and / wünſch ich zuuor.Chriſtlich lieb Herren vnd Brüder / Gottweißt / das ich noch zu der zeit / da ich bei euch außden Lateiniſchen vnd Teutſchen Bücheren in derWindiſchen ſprach geprediget / hab vilſmals zu Gottgeſufftzet vnd geruffet / das er von wegen heiligungſeines Namens / vnd erweiterung ſeines Reichs /auch das vnſer arm / gemein guthertzig Windiſch Volck gnädiglichanſehen / begnaden vnnd begaben wöll / mit der groſſen Gnad vnd Gabe/ auff das jre Sprach auch / wie der anderen Völcker / geſchribenvnd geleſen wurde. Vnd das die heilige Bibel ſampt anderen gutenChriſtlichen Büchern / in die Windiſche vnd Crabatiſche ſprachen /wurden recht verdolmetſcht vnd gedruckt.Denn diſe zwey Völcker der Windiſchen vnd Crobatiſchen Länder erbarmenmich von hertze[n] / vn[d] in der warheit einen jedenMenſchen billich erbarmen ſollen. Nicht allein nur von des wegen / dasſie an der Türckiſchen Gräntzen ſitzen vnd wonen müſſen / vnd niergentanderſtwo oder weiter zu ziehen vnd zu fliehen wiſſen. Vnd das derTürck den pöſten vnd gröſten teil jrer Länder vnnd Flecken eingenommen/ vnd noch für vnd für mehr einnimbt. Vnd das auß jnen ſchiertäglich / vnd jr vil werden von Türcken vnd Martholoſen nidergehawen/ erwür=a ij getDie Windiſcheſprach / iſtbißher inübung vndim brauchnichtgeweſen /das mansgeſchribenhet.Die WindiſchenvndCrobatenſeind on vnderlaßgrauſam geplagt/ vndhaben keinrechtengeiſtlichenTroſt.19


get / gefangen / mit Weib vnd Kind weggefürt / von einanderverkaufft / in ewige / vnd ja mehr dan[n] vihiſche dienſtbarkeitvnnd zum ſchandtlichen vnd vnnatürlichen gebrauch. Sonder ſieerbarmen mich auch von des wegen / das ſie wenig oder garnichts wiſſen / werden auch nicht recht gelernet noch vnterwiſen /von den nöttigſten vnnd tröſtlichſten Stücken vnſers warenChriſtlichen Glaubens / die einem jeden vernunfftigen Menſchen /zu ſeiner ſeelen Heil / vnd zum höchſten troſt / zu wiſſenzuforderſt von nöten ſind. Als vom vnderſcheid des Geſetzes vndEuangelij / Was die Erbſünd vnnd Rechtfertigung des Glaubensſey / Wie man Gott recht anruffen / vnd jme dienen ſoll / Wiedie heiligen Sacrament recht vnd nutzlich zu ge-brauchen /Warum[m] die Kirchen das recht Volck Gottes / auff diſer Welt /mehr dann andere Menſchen leiden müſſen / Wie vnd was ſichdoch ein Chriſt in euſſerlichen widerwertigkeite[n] / als in armut/ langwiriger kranckheit / in verfolgungen / im ellend / inſchwären gefencknuſſen / vnd in groſſen ſchmertzen / Item in denjnnerlichen gröſten anfechtungen / als wider die Sünd / widerden ernſtlichen zorn Gottes / wider den Tod / Teuffel vnd widerdie Hell / ſoll tröſten. Von diſen Stücken verſteen vnd wiſſen diearmen Windiſchen vnnd Crobaten nicht vil / Sonderlich die /wölche frembde Sprachen vnd Schrifften nicht haben gelernet.Vnd das macht / das ſie groſſen mangel haben / an rechtſchaffenenLehrer vnd Predigern. Vnd das ſie die gantze Bibliſche Schrifftnicht haben / in jrer Sprach / wie es die Teutſchen vnd andereVölcker haben. Dann durch das fleiſſig gehör des Göttlichenworts / vnd durch das empſig leſen der heiligen Schrifft / kommendie außerwöleten Menſchen gemeinlich vnd ordenlicherweiß / auß krafft vnd würckung des heiligen Geiſts / zum rechtenGlauben / zur waren erkanntnuß des Göttli=chen20


Im 1550Jar / ſeinddie erſtenzweyWindiſcheBüchlin gedrucktworden.Teütschenach art vnd eigenſchafft der vnſeren ſprach / ſich gewonenaußzuſprechen / Das ſie auch mit den Lateiniſchen Buchſtaben leichtvnd gut mögen geſchriben werden. Vn[d] das ſo vil Buchſtaben oderConſonanten zu einem Wort oder zu einer Silben / wie etlich Behemvnd Beſyacken vermeine[n] / von wegen der groben vn[d] wiſchpeltenpronunciation (darumb die Crobaten in jrem Alphabet ſo vil S vnd Zhaben) nicht bedürffe / Sonder es ligt am meiſten an der übung / vndam gebrauch / wie mit den anderen Sprachen vnd Schrifften allen. EinTeutſcher / der ſonst kein andere Sprach vnd Schrifft hat gelernet /dann die Teutſche / der würdt die Latiniſche oder Wälſche / wenn ſchonmit gute[n] Teutſchen Buchſtaben geſchriben oder gedruckt iſt / nim[m]er recht leſen noch außſprechen. Dergleichen ein Walich oder Hiſpanierdie Teutſche. Alſo auch die Windiſche ſprach / die würdt nimmermehr /weder mit Lateiniſchen / Teutſchen oder Griechiſchen buchſtabendermaſſen geſchriben mögen werden / das ſie ein Teutſcher / ein Wallichoder ein Grieche alſo leſe vnd außſpreche / wie ſie ein gebornerWindiſcher redet vnd außſpricht. Darum[m] ſag ich wie zuuor / eswürt mit dem ſchreiben vnd leſen der vnſerer ſprach am meiſten an derübung vnd am gebrauch gelegen ſein.Auff das hub ich an den Catechiſmum zu uerdolmetſche[n] / vnd insGeſang vn[d] Reimen zu bringen. Darzu gab Gott auch ſein Gnad vndGeiſt / das ich den Catechiſmum vnd etlich andere Geſeng / ein Predigvom rechten Glauben vn[d] ſeiner würckungen /vnd ein Lehrtaffel /darauß die Jungen Windiſchen leſen lernen mügen / in kurtzer zeit verfertiget.Den Catechiſmum in Geſangs weiß /ſchicket ich alſbald etlichenauß euch zu[m] überſehen vnd zu beſſeren / die ſchriben mir / Ichſoll jnen / vnd was ich ſonſt verdolmetſchet het / drucken laſſen / mitdem werde ich bei dem einfeltigen vnnd jungen Windiſchen Volck vilguts ſchaffen.Das22


VorredDas thet ich / aber mit groſſer vngelegenheit vnd überflüſſigemvnkoſten. Den[n] an zweien orten war den Buchdruckherrn von jrenOberen vnd Superattendenten hoch verbotten / meine WindiſcheSchrifften zu drucken . Ich habs verborgen mit gfar / vnd in meinenabweſen / das ichs nit hab mögen Corrigieren / trucken müſſen laſſen.Der Buchtrucker vnd ein Chriſtlicher Prediger / die beid kein wortWindiſch verſtanden / habens Corrigiert. Nachmals war ich erſuchtvmb ein Poſtill / aber von wegen der vngelegenheit der Druckerey / desgroſſen vnkoſtens / vn[d] anderen hindernuſſen vnd vrſachen halben /het ich diſen handel / in meinem Sin[n] / weitter vnd böſſer außzufüren/ Gott zu forderſt vn[d] anderen verſtendigeren vnd reicheren /dann ich bin / gantz vnd gar übergeben vnd beuolhen.Vnd in dem / ongfahr über drey oder vier Jar hernach /. kam insTeutſchland der Ehrwirdig vn[d] Hochgelert Herr Petrus Paulus VergeriusBiſchoue zu Gaffers / des kundtſchafft ich noch het / zur zeit /da ich des Hochwirdige[n] vnd Gottſeligen frommen Herren Petri BonomiBiſchoff vn[d] Graff zu Trieſt / ſeliger gedechtnuß / Diener vndbeſtelter Windiſcher Prediger war. Dann die Stadt Gaffers / wölcheſonſt von etlichen würdt genennt Caput Hiſtrie / von etlichenJuſtinopolis / vnd von den Windiſchen Copper / ligt nur zwo Meil vonTrieſt (Vn[d] der genan[n]ter Biſchoff zu Trieſt / hat mich erzogen /gelert vnd gewiſen trewlich / zu aller Gottſeligkeit / Er hat mir vndandere[n] an ſeinem Hoff neben dem Vergilio / auch die ParaphraſesEraſmi vnd Inſtitutiones Caluini / in Wälſcher / Teutſcher vndWindiſcher ſprach außgelegt. Vnd da ich noch Knabe[n]weis in ſeinerCanterey war / begabet er mich / mit der Pfar Lagkh bei Ratſchach /mit der Abſentz oder penſion / wie mans nen[n]t / ſtudiert ich ein zeitlangzu Wien. Darnach als er mich zum Prieſter ordiniert hett / übergabera iiij mirPetrus Bonomusiſt ein gelertervndEuan geli ſcherBiſchoff geweßt/ Vnddes hochlöblichenHaußvon Öſterreichalter trewerdiener.Et beneapud memoresveteris23


7. Vergil, Eneida 4, 539.8. Verjetno tiskarskanapaka, mišljeno jeAufferstehung – vstajenje.stat gratiafactietc. 7Dolmetſcherdiſes Buchskan nichtHebreiſchnochGriechiſch.Teütschemir 7die Pfarr Tyffer zu uerwalten / nachmals reſignieret er mir das BeneficiumS. Maximiliani zu Cilli. Vnd am letanchſten / halffe er mirſampt dem Trewhertzigen vnd Gaſtfreien Herren / Herrn FranciſcoCantzianer Biſchoffen zu Labach ſeligen / zur Thumbherrey zu Labach.Vnd der gut Bonomus iſt im 1546. jar / als er nun über 90. jar alt war /von diſer Welt gantz Chriſtenlich abgeſcheiden / Chriſtus der Herr verleihejme / vnd vns allen ein fröliche Vrſtend. 8/ Amen. Diſer erſt obgemelterHerr Vergerius / als bald er mich erfragt het / ſchrib mir nacheinander etlich Brieffe / begere von mir zu wiſſen / ob ich mir getrawetdie Bibel in die Windiſche vnd Croatiſche ſprach zu verdolmetſchen. Zudiſem Werck / wolt er mit Leib / Gut / Blut verholffen ſein. Vnd er habvon etlichen Fürſten vnd Herren gut vertröſtungen / die auch zu diſernötiger vnd heilſamer arbeit wollen helffen.Dem Herren Vergerio / auff gemelte ſein ſchreiben vnd begeren / habich erſtlich etlich mal ſchrifftlich / vnd hernach wie wir zuſamen kamen/ in beyſein etlicher Hochgelerter Theologen / auff diſe weiß geantwortet.Ich kenne kein Hebreiſchen buchſtaben / Griechiſch kan nichtwol leſen / wölche zwo Sprachen einem jeden / der die Bibelverdolmetſchen wil / zu forderſt von nötten ſeind / das er ſie wol vndgrundtlich verſtehe. Vnd wiewol (Gott lob) die Bibel / vnd ſonderlichbey diſen vnſeren zeiten / von jren etlichen / auß dem Hebreiſchen vndGriechiſchen / in die Lateiniſche / Teutſche vnd Wälſche ſprach / gutvnd verſtendig iſt verdolmetſcht / wie alle Gelerten dauon zeugen. Dieweilaber die Windiſche ſprach an jr ſelbſt arm / vnnd gar mangelhafftigan vilen Wörtern ſey / hat auch vil Aequiuoca / das ein Wort mancherleybedeut. Vnd ſie wird nicht allein in einem Land anderſt / dann in demanderen / ſonder offt über 2. oder 3. Meil / ja auch offt in einem Dorffmit24


Vorredmit vilen Wörtern vnd Accentibus anderſt vnd vngleich geredt. Zudem / ſo kan ich nicht Crobatiſch / weder leſen noch ſchreiben. Derhalben/ ſagt ich dazumal / wil mich diſer hoher vnd ſchwärer arbeit desdolmetſchens der Bibel / allein nicht vnderſteen. Es werden dan[n] mirzugeben zween Creineriſch oder Vnderſteyreriſch Prieſter / oder andereGelerten auß derſelbigen Länder / die gut Windiſch können / vnd dieLateiniſche vn[d] Teutſche ſprach wol verſteen. Vnd zween Crobaten /die gu Dalmatiniſch vnd Boſnariſch reden / Vnd Crobatiſch vndCyluriſch 9wol vnd recht ſchreiben können.Auff diſe meine antwort / vnd nach vnſerem langem be=rathſchlagen / beuahl mir der Herr Vergerius vmb obgemelte vierPrieſter zu ſchreiben. / Das thet ich von ſtundan / vnd bey einem eigenenBotten. Aber wir vermochten in de[n] Windiſchen vndCrobatiſchen Ländern / durch vnſer gut vertrawt Freund vnd bekannten/ die warlich deſwegen kein fleiß / mühe noch vnkoſten habengeſpart / nicht mehr Perſonen / die zu vnſerem fürgenommenen Werktaugenlich waren / vnd die zu vns kommen wolten / auffbringen /dann einem alten / gelerten / frommen Wndiſchen Prieſter / auß derMetling / Clemens Maly genannt / Vn[d] einem Crobatiſchen außDalmatia / der kondte auch Lateiniſch vnd Wälſch. Diſer kam bald zuvns / vnd bracht mit jme ein gantze Crobatiſche geſchribne Bibel / dieer erſt / ſagt er / im 47. Jar / auß der alten Lateiniſchen tranſlationzuuerdolmetſchen und mit Crobatiſchen Buchſtaben zu ſchreiben / angefangen/ vnd im 54. volendet hett. Seiner ankunfft waren wir ſeerfro / lobeten vnd dancketen Gott / vmb ſeine gaben / dann wir vermeintennicht anderſt / wir haben die Crobatiſche Bibel gantz vnd gewiß/ darzu einen Menſchen nach vnſerem wunſch ſchon überkom[m]en. Aber der obgenannte gute Herr Clement / als er nun am wegb warD. VergeriusvndDolmetſcher /ſchicken vmbWindiſchevndCrobatiſcheGelerten /kam einer /bracht mit jmeeinCrobatiſcheBibel.9. Cyrillisch.25


10. Verjetno: zog er.Der Crobatiſt mit ſeinerBibel widerumbheim /vnsvertröſt / erwölls druckenlaſſen.Teütschewar / vnnd wolt vns zuziehen / iſt kranck worden / vnd in dem Herrenmit willigem Geiſt entſchlaffen.Auff ſolches nun / handelten wir mit dem obgemelten Crobaten /das er bey vns war bliben / biß wir ſein Bibel auch mit den newenTranſlationen conferierten / vnd in der zeit ſehe[e]ten vmb CrobatiſcheMatrices vnd Buchſtaben / damit ſein Bibel gedruckt wurde. Vnnd derHerr Vergerius verſprach jme / von einem Chriſtlichen Fürſten ein Beneficiumzu erlangen / dauon er järlich / vnd ſein leben lang hundertGülden wurde haben (mit der beſoldung het er ſich wol mögeerhalte[n] / nach dem er ein eintzige perſon / on Weib vnnd Kindwar) hierauff gab er vns beſchlißlich zu antwort. Er ſey der meinungzu vns nit kommen / auch ſeine Sachen daheimbd dermaſſen nichtverlaſſen / das er bey vns lang ſoll oder müge bleiben / Sonder nachdem er auß vnſerem vnd anderem ſchreiben hab vernommen / das wirdes vorhabens ſein / vnd groſſen vnkoſten dahin wenden / das die Bibelin die Croatiſche ſprach werde verdolmetſchet / So ſey er darumbzu vns ſo weit kom[m]en / vnd die Bibel mitgebracht / vns damit warhafftigzu erinnern / er hab diſe vnſere fürgenommene arbeit ſchonvolbracht / vnd das wir der ſorg / müh / vnd des groſſen vnkoſtenüberhept ſollen sein. Vnd er wißte ort vnd gelegenheit / das ſeineverdolmetſchte Bibel / on vnſer vnd ſein vnkoſten werde getruckt. Entgegenhaben wir jme allerley gfahr vnnd hindemuß / die jme bey demtrucken der Bibel am ſelbigen ort möchten begegnen / fürgehalten.Aber es halff nichts / zoge 10alſo am vierdten Tag von vns widerum[m]in Dalmatien. Vnd der Herr Vergerius gab jme / zu dem / das er zuuorvon anderen het empfangen / noch etliche Thaller. Vnnd das iſtgeſchehen vor zweien Jaren / das wir mit dem offtgemelten Crobaten /dermaſſen haben gehandelt. Darnach / jetzunder ein Jar verſchinen /ſchickten26


Vorredſchickten wir zu jme biß in Dalmatien abermals ein eignen Botten /ſchriben vnnd vermanten jn auffs höchſt / das er klüglich vndfürſichtiglich mit ſeiner Bibel ſoll vmgehen / vnd das bald gedrucktwurde. Vnd wo er ſich einicherley gefahr beſorget / das er damit widerumbzu vns komme / jme ſoll gehalten werden / was wir jme zugeſagthaben. Aber man hat jn niergents erfragen mögen. So hören wir nochnichts / das er oder andere etwas Crobatiſch / auſſerhalb jrer Meßbüchervnd Breuier / zu Venedig oder anderen Orten / laſſe drucken.In der zeit aber / da ich auff die Windiſchen vn[d] CrobatiſchenPrieſter / wölche mir die Bibel / wie ich obe[n] angezeigt / ſoltenhelffen verdolmetſchen / gewart habe / het ich auß beuelch des HerrenVergerij / den Mattheum Euangeliſten in einer eil verdolmetſcht. Vndals nun der obgemelte Dalmatiner von vns weg gezogen / vnd keinhoffnung mehr da war / das zu vns andere Windiſche oder Crobatiſchehelffer ſo bald kemen / Wolt Herr Vergerius nicht anderſt / ich müſtden Mattheum alſo allein drucken laſſen. Vnd in dem / wie manMattheum drucket / colligiert ich abermals ein kurtze Außlegungüber den Catechiſmum/ vnd ſtellet ein Abecedarium dem vorigen faſtgleich. Vnd diſe zwey Büchlein lieſſen wir drucken neben dem Mattheo.Nach diſem befalch mir der Herr Vergerius / ich ſoll mit de[n]dolmetſchen des gantzen newen Teſtaments dermaſſen fortfaren. Aberich verzoge / verdolmetſchet gar nichts / lenger dann ein viertel Jar /biß ich auch von euch hab verſtanden / das diſe vnſere angefangenearbeit werde de[n] Windiſche[n] vn[d] Crobatiſchen Volck zu groſſemnutz kom[m]en. Vn[d] dz 11 jr zu vns trewlich wolt ſetze[n] / rathen /vn[d] helffen / dz 12ſie volfürt / Auch mittel vn[d] weg ſuchen / waswir in die Windiſche ſprach verdolmetſchte[n] / das daſſelbig hernachin die Crobatiſche ſprach vnd Schrifften gebracht werde. Vnd das hatmich nun erſt recht bewegt / dz 13ich mich diſes dolmetſchensb ij mit11. Daß.12. Daß.13. Daß.27


14. Neu.Warumbjetzund nurder halbe teildes newenTeſtaments /Vnd ſo einlange Vorredvnd andereſachendarbey / gedrucktwerden.Teütschemit ernſt / mit luſt vnd mit frewd hab angenom[m]en. Hab darauff denMattheum widerumb auff ein news 14überſehen vnd emendiert / Vnd dieanderen drey Euangeliſten vnd der Apoſtel Geſchicht angefangenzuuerdolmetſchen / vnd hab ſie / (Gott ſey lob vnd ehr) im nächſtenHerbſt verſchinen / vollendet.Vnd, nachdem mein dolmetſchen gehet langſam von ſtat / von wegenmeines ſchwären Predigamptes / dem ich zu forderſ außwarten muß /Vnd das ich im dolmetſchen alweg zwey Lateiniſch / zwey Teutſch /vnd ein Wälſch new Teſtament / Item ein Crobatiſch Meßbuch / wölchesnewlich zu Venedig mit Latiniſchen Buchſtaben gedruckt worden /vor mir muß haben / vnd ehe ich ein jedlichs wort / inſonderheit einerjeden Tranſlation / auch die Annotationes Eraſmi / vnd andere Commentariadarüber beſihe vnd erwege / wölcher Tranſlation ich volgenſoll / mit dem gehet vil zeit hin. Vnnd dieweil die Epiſteln vil ſchwärer /dann die Euangelia zuuerdolmetſchen ſind / wurde ich auch ein lengerezeit / darzu haben müſſen. Es iſt auch das zu beſorgen / ehe ichs verfertige/ möcht ich ſterben / oder ſonst ein andere hindernuß fürfallen /das diſe arbeit / die ich bißher gethon / wurde vergebens ſein vnd vntergehen.Derhalben hab ich diſen erſten teil des newen Teſtaments jetzunddrucken laſſen. Vnd ich werde dermaſſen auch das alte Teſtament /iſt anders Gottes will / vnd mein dolmetſchen euch gefallen würdt /Stuckweiß verdolmetſchen vn[d] drucken. Vnd das ich an diß klein Büchlin/ ſo ein lange Windiſche Vorred geſtelt hab / wölches vngebreuchlichvnd die Gelerten tadeln / geſchicht darumb / das jch in der nicht allein /was das wort Euangelium oder new Teſtament sey / wie vil der Euangelienvnd Euangeliſten ſind / wie alt vnd von demſelbigen nutz / rede / Sonderich ſag auch darinn / wie der erſt Menſch nach dem bildGottes28


VorredGottes geſchaffen / was das bild Gottes ſey / Wie daſſelbig Bildverſtört / vnd die menſchliche Natur verderbt / vnd durch den Son Gotteswiderumb vernewert worden. In summa / in diſer Windiſchen Vorredlehre ich meine liebe Landtſleut mit allem fleiß / auffs einfaltigeſt /mit lauteren / verſtendigen worten / vnd gnügſamen außfürungen.Warumb der Ewige Gottes Son Jeſus Chriſtus / vnſer Herr vnd einigerHeiland Menſch worden / gelitten vnd geſtorben / Vn[d] wie wir vnsallein durch den rechten Glauben an jn / aller ſeiner wolthaten vndverdienſt machen teilhafftig. Vnd andere nöttige Chriſtliche Stuck /dauon oben meldung iſt geſchehen / etc. Ich habe auch die Capittel inParagraphos abgeteilt / vnnd bey einem jedlichen ſein Argument vndkurtzen Begriff geſtelt / auff das ſie jren jnnhalt deſter beſſer in der gedechtnußmögen behalten. Vnd ich hab hinzu geſetzt den Calender /vnd ein Regiſter / der würdt jnen zeigen / wie vnd wo alle SonntäglicheEuangelien / vnd der anderen Feyrtagen oder Feſten / in diſem Büchlein/ ſuchen vnd finden ſollen. Vnd über dieſelbigen Summarien vndkurtze Annotationes.Nu diſe lange erzelung / vnd in der Teutſchen ſprach / (die ichnicht ſonderlich wol kan) vnd am förderſten diſes Windiſchen Buchs /thu ich erſtlich darumb / auff das die Obrigkeiten vnd Superattendentender Buchdruckereien / wölche die vnſere Windiſche ſprachnicht verſteen / darauß ein lauteren vnd warhafftigen bericht mögenempfahen / das wir jetzund / vormals noch hinfür / leichtfertig odervnnutz ſachen / oder was Schwärmeriſch / Röttiſch / Schwenckfeldiſch /Widerteufferiſch / Auffrüriſch / oder Schmachbüchlin / nicht habendrucken laſſen / noch wöllen. Sonder nur was zur erkanntnuß vnd ehrGottes / zur erweiterung der rechten Chriſtlichen Kirchen / vn[d]zum höchſten troſt des geengſten / betrübten / armen Win=b iij diſchenAuß wasVrſachen /diſe teutſcheVorred zuforderſt andißWindiſchBuch / iſtgeſtelt worden.29


VorredHimmels glantz / wie Daniel ſagt / vnd wie die Sternen jmmer vndewiglich / Amen. Zum dritten / Auff das je vnd mäniglich wiſſe / dasHerr Vergerius vnd ich / haben kein fleiß / mühe noch vnkoſtengeſpart / damit die Bibel in die Windiſche vnd Crobatiſche ſprach vndSchrifften / wie wir vns dann noch vor zwey Jaren gegen euch vndanderen mündtlich vnnd ſchrifftlich haben hören laſſen / recht vndverſtendig were verdolmetſchet. Aber die Sache / auß oberzeltenVrſachen / hat ſich auff dißmaln icht wollen ſchicken / Es mag abermit der zeit noch darzu kommen. Zum vierdten / Ich hab hiemit euchvnd andere wöllen erinnern / das ein Crobatiſche Bibel / in der geſtaltvnd maß wie oben angezeit iſt / ſchon vorhanden / vnd euch danebenbitten vnd ermanen / das jr euch ſampt den ewem genachbaurtenCrobatiſchen Grauen vnnd Landleuten bemühet vnnd wäg ſuchet /auff das gemelte Bibel wurde fleiſſig gegen den newen Tranſlationenüberſehen vnnd recht corrigiert / dann die alte Lateiniſche Bibel iſt anvil orten dunckel vnnd vnuerſtandig / wie dauon alle Gelerten ſagen /Vnnd das darnach fleiſſig gedruckt wurde. Vnd wo das geſchicht /werdet jr mit dem / Gott dem Herren vnd ſeiner Kirchen ein köſtlichenvnd wolgefälligen dienſt beweiſen. Wo aber vnnd bey wölcher Perſonofftgedachte Crobatiſche Bibel zu finden / wiſſen auß euch etlich wol.Sie mag gleichwol des alten Crobatiſchen Grauen Bernhardin / derzu Grobnik geſeſſen / geweſt ſein / von der ich vor ſechs vnd dreiſſigJaren da ich zu S. Veit am Pflaum in die Schul gangen bin / offt habegehört / gemelter Graue laſſe die Bibel durch fünff Prieſter auffſein eigen Koſten verdolmetſchen. Zum fünfften vnd letſten / ich habauch mit diſer Teutſchen Vorred wöllen mäniglch 15 geben zuuerſteen /b iiij auß15. Mäniglich.31


16. Seießt du.Die außgeteiltevndempfangenegaben Gottesvnd derbe=Teütscheauß was doch vrſachen vnd bewegungen / ich / der weder Hebreiſch nochGriechiſch kan / mich diſes dolmetſchens hab vnderſtanden. Ich hab zwar zuuorehe ichs angefangen / bey mir ſelbſt mancherley gedacht vn[d] erwegen.Erſtlich / das man ſchwärlich vnd vngwiß mit fremben augen ſicht / vnd aufffrembden füſſen geht / als Eraſmus vom H. Hilario / der auch Hebreiſch nitkundt / redet. Darnach / wie ich oben gemelt hab / auff die armut vnd groſſenmangel der Windiſchen Wörter. Vnd wiewol wir in Nominibus & Verbisdualem Numerum wie die Griechen / vnnd Masculina vnd FoemininaGenera auch in Verbis haben / So wolt ich doch gern einen ſehen vnd hörender nur diſe gemeine Latiniſche wörter proprie Windiſch verdolmetſchet /als / Salutatio, Exultatio, Iubilatio, Laeticia, Hilaritas, Iucunditas,Persequutio, Afflictio, Patientia, Contumelia, Opprobrium, Contentio,Seditio, Insidiae, Tumultus, Molestia, Occasio, Locus, Opportunitas,Scandalum, Virtus, Gloria, Brachium, Adoptio, Abominatio,Turba, Affectus, Stupor, Pietas, Impietas, Adorare, Religio, Superstitio,Assiduitas, Sors, Sacramentum, Tabernaculum, Panes propositionesvnnd dergleichen vnzelich. Wir mügen Ave Maria nicht recht vod eigentlichverdolmetſchen:Die Windiſchen ſagen / zhestzhena si Maria / dasiſt /.geehret ſeieſtu 16 Maria / Die Crobaten / Sdrava bodi ti Maria, das iſt /Sey du geſund Maria / Ich habs aber verdolmetſchet / Vesselisse Maria,Erfrew dich Maria. Item / auff die Ortographey vn[d] auff andere nöttigeSahen / die zum rechten dolmetſchen gehören / wölche einem anderem /dan[n] ich bin / von diſer arbeit billich abtreiben ſolten.Aber ich hab darbey auch auff das gedacht vnd erwegen / das der Herram Jüngſten tag ebenſo wol von denen Knechten / die nur ein pfund vonjme haben / ob ſie jme damit was erwuchert vnd gewünnen / ernſtliche Re=chenſchafft32


Vorredchenſchafft würdt erforderen / als von denen/ die fünff pfund vnd groſſeGaben vnd ämpter haben empfangen. Vnd wölcher mit der Gab / die erempfangen hat / ſie ſey wie klein oder ſchlecht ſie wöll / Gott vndſeinem Nächſten nicht gedienet / ſonder nur für ſich ſelbſt gebraucht /vnd gethon / wie ein Saw bey dem trog / die ſich allein / wen[n] man jrfürſchittet / darein legt / vnnd alles auffrißt / Derſelbig würdt / als einvnnützer / fauler / voller / nachleſſiger / trewloſer vnd ſchalckhafftigerKnecht / der ſeinem Ampt vnd Beruff nicht fleiſſig noch trewlich habaußgewart / zuſcheitert / vnd würdt jme den lohn geben mit den Heüchlern/ vnd würd geworffen in die tieffeſte Finſternuß / darinn würdtſein ein ewigs heulen vnd zeenklappern. Vnd dieweil der H. Paulusmancherley ſprachen / auch vnder die Gaben des H. Geiſts erzelt / vndmir von Gott auß ſonderlichen Gnaden vmb Chriſti Jeſu willen / iſt gegebenn/ das ich die Windiſche ſprach / wie mans im Landts Creinpflegt zu reden / reden kan / vnd in derſelbigen ſibenzehen Jar lang /vnd an manchem ort der Windiſchen Länder / wie jr wißt / geprediget.So verſtehe ich zimlich Lateiniſch / Teutſch vnd Wälſch. Solches nunvnd mein eigen gewiſſen / haben mich zu diſem dolmetſchen gedrungen.Vnd das auch / dieweil jetzund niemand vorhanden / der ſolches woltthun. Zu dem / das Jr vnd Herr Vergerius das von mir begert haben.Auß deren Vrſachen / hab ichs im namen des Herren gewagt / vnd amleichteſten ort angefangen.Vnd nach dem man ſihet vnd befindet / nicht allein beydenLateiniſchen / Teutſchen vnd Wälſchen Dolmetſchern der Bibel / ſonderauch in anderen allen Schrifften vnd Künſten / das die letſten vnd newenMeiſter / die erſten vnd die alten übertreffen / vnd je lenger je mehrauffſtehen vnd zunemen. Auß dem nim[m] ich ab / vnd bin guter 17 zuuer=c ſichtruff / habendenDolmetſcherzu diſer arbeitgezwungen.Dolmetſcheriſt guter hoffnung/ dißſein angefangendolmetſchen /werden andere.1717. Manjka nadaljevanjestavka, morda vollenden.33


Diß Buch iſtauff gutBewriſch co[n]-ſtruiert vndverdolmetſchet.Teütscheſicht / Gott der Herr werde auch nach mir gut Leüt erwecken / die dißmein angefangen vnuolkommen Werck / erſt recht außfüren werdenvnd volbringen. Darzu geb jnen Gott vmb Chriſti Jeſu willen ſeinen heiligenGeiſt / gnad / krafft / vnd einen r echten verſtand / vnd das esbald geſchehe / Amen. Aber von deſwegen ſeind die erſten / vnd die alten/ wenn ſie es ſchon überall nicht gleich vnd recht troffen habenkeins wegs zuuerachten oder zuuerwerffe[n] / Denn wo die alten ſotrewlich mit jrem dolmetſchen / vnd ſo fleiſſig mit jrem ſchreiben vonder H. Dreiualtigkeit / vnd von anderen Chriſtlichen Artickeln / vnsnicht hetten fürgearbeitet / Die letſten vnd die Newen / weren ſo weitvnd zu ſolchem verſtand der H. Schrifft / vnd zu anderen Künſten auchmcht kommen. Nach dem ſpruch Samſonis / Si non arassetis in Vitulamea, non inuenissetis propositionem meam.Vnd ich hab mich befliſſen in diſem dolmetſche[n] / mit den Wörternvnd Stylo / auff das ein jeglicher Windiſcher / er ſey ein Creiner/ Vnterſteyrer / Karner / Kahrſtner / Hiſterreicher / Niderländeroder Beßyak / müge leicht verſteen. Vnd von deſwegen / bin ichſchlecht bey Bewriſcher Windiſcher ſprach / vn[d] wie mans auffder Raſtzhitz redet / da ich geboren bin / bliben / Vnd vngewonlichevnd Crobatiſche wörter darein nicht mengen / auch newe nichtwöllen erdichten. Iſt es aber oder würd es an etlichen orten dunckelgeredt vnd verdolmetſcht / das muß man mcht mir oder den anderenDolmetſchern die ſchuld geben / ſonder den Euangliſten / denApoſteln / vnd denPropheten / die alſo nach art vnnd eigenſchaftder Hebreiſchen ſprach offt dunckel reden vnd ſchreiben / vnd etlichwörter außgelaſſen haben. Das ich aber etlich Wörter hab improprieverdolmetſchet / geſchicht / wie oben angezeigt iſt / auß man=gel34


Vorredgelder Windiſchen wörter / oder es mag auch ſein / das ich dieſelbignicht kont / oder villeicht dazumal in mein gedechtnuß nicht ſind kommen.Nu wie dem allem / ob ich ſchon alle Wörter nicht recht oder nacheines jeden Sin[n] hab verdolmetſcht oder geſchriben / So verſihe ichmich den[n]ocht zu euch / Ir werdet meinen geneigten willen / müh /fleiß / vnd das ichs gern recht vnd gut het verricht / anſehen/ vnd diſemeine arbeit euch gefallen laſſen. Vnd ich bit euch auffs höchſt / was jrdarin[n] für mangel oder tadel in wörtern oder buchſtaben findet vndvermerckt / dieſelbig wöllet mirs mit Chriſtlichem gemüt auffs beldeſtanzeigen / auff das ich mich hinfür mit dem dolmetſchen vnd ſchreiben /deſter baß wiſſe zu halten.Vnd ich traw Gott dem Allmechtigen / er werde durch diſe vnſereeinfältige vnd armutſelige Sprach vn[d] Schrifften / bey eüch ſeinenaußerwölten / auch das / was ſein Will iſt / außrichten / eüch die augenewers gemüts vn[d] verſtentnuß auffthun / vnd erleüchten ewerverfinſtert vnnd vnwiſſend Hertz / auff das jr ſehet vnd erkennet denrechten Heiland / den gwiſſen vnd beſtendigen Notthelffer in allen widerwertigkeitenvnnd anfechtungen / von dem die gantze heiligeSchrift zeuget / näm[m]lich / vnſeren Herren Jeſum Chriſtum / werderſelbig ſey / was durch jn / vnd von jme allen Menſchen im Euangeliowürdt fürgetragen / vnd vmbſonst / durch den Glauben / anzunemen/ angebotten. Vnd dieweil Gott der Herr die Sachen dermaſſenfürſehen vnd dahin kom[m]en laſſen / das die vnſere WindiſcheSprach / erſt in diſen letſten zeiten / je lenger je böſſer würdt gedruckt.So verhoff ich das auch / jr werdet nicht nur / diſe ewer Jugendt allein/ wölche in frembde Länder andere ſprachen zu lernen vermeint zuſchicken / ſonder auch / die jr daheimbd behaltet / hinfür in die Schulgehen / vnd leſen lernen laſſen. Vnd diß vnſer dolmetſchen / meinesc ij achtensDolmetſcheriſt guterhoffnung /ſein arbeitwerde nichtvergebensſein.35


18. Zum.Warnungwie ſich gegendenſpötterndiſes wercksſollen halten.Teütscheachtens würdt auch etlich Crobatiſch Prieſter / die ſich allenthalbenin den Windiſchen Ländern mit dem Meß leſen erhalten / dahin bewegen/ das ſie die Lateiniſche Schrifft lernen leſen werden / vndvnſere Schreiben in jre ſprach vnd Schrifft bringen. Es würdt auchden Jungen Windiſchen Prieſtern / die zu frü auß der Schul geflohenſind / darzu dienen / das ſie doch den Text der Euangelien auff derCantzel / dem Volck recht vorleſen werden / vnd nicht vnrechtdolmetſchen / wie der zu Mampreiſch vnder Cili vor Jahren gethon /der diſen Text / Inuenietis Asinam alligatam & Pullum cum eahett alſo verdolmetſchet / Vi bote eno peruesano oslizo neshli,inu enu pyshzhe per ni. Das iſt / Ir werdet ein angebundene Eſelinfinden / vnd ein jungs Hünlin bey jr / etc.Aber ich weiß gleichwol / das jr etlich ſagen werden / diß vnſerdolmetſchten vnd ſchreiben iſt nicht / wie es ſein ſoll / (wölches ich ſelbſtauch bekenne / dann was die Menſchen am erſten erdencken vnd anfaheniſt vnuolkommen) vnd ſie wüſſtens vil beſſer zuuerrichten. Die anderenaber werden ſagen / der gemein / einfältig Man vnd der Lay / ſolldie H. Schrifft nicht wiſſen noch leſen / etc. Den erſten antwortet vndſaget zu jnen / das ſie ſolches bald erzeigen vnd beweiſen / mit einemſtuck auß der Bibel / vnd wo ſich dermaſſen befinde / wollen wir jnendiß angefangen Werck zuuolbringen / gantz vnd gar übergeben vndbeuelhen / vnd ſie darumb loben vnd dancke[n] Zu den anderen aberſprecht alſo / Leſet die neündte Predig des H. Johan. Cryſoſtomi / überdie Epiſtel zun 18Coloſſern / vnd Paracleſim Eraſmi Roterodami / dawerdet jr finden / wie diſe heilige vnd gelerte Männer Gottes (beide /nach jn[n]halt des göttlichen Worts vnd der Heiligen Schrifft / trewlichvnnd fleiſſig leren vnnd ermanen / das jederman / er ſey Weltlich oderein36


Vorredein Lay / Edel / Vnedel / Burger / Bawr / Handtwerckſman / ein Bottoder ein Hirt auf dem Veld / ſoll die H. Schrift on vnterlaß leſen / vndauß derſelbigen allenthalben reden / ſingen vn[d] ſagen.Vnd der H.Hieronimus ſagt / das die Bauren bey Bettlehem / wenn ſie gepflügetoder geackert / haben die Pſalmen Dauids dabey geſungen.OAllmechtiger / Weiſer / warhafftiger / Gerechtervnd gnädiger Gott / ewiger vnd einiger Vatter vnſersHeilands Jeſu Chriſti / der du dich auß groſſer gütigkeitgeoffenbaret haſt / vnnd haſt von deinem Son Jeſu Chriſtogeſprochen / Diſen ſolt jr hören / vnd haſt sampt deinemeingebornen Son Jeſu Chriſto / vnd deinem heiligen Geiſt /erſchaffen Himmel vnd Erden / Engel vnd Menſchen /vnd alle Creaturen / vnd haſt geſprochen / So war ich lebe/ ich wil nicht / das der Sünder ſterbe / Sonder das erbekert werde / vnd das leben habe. Wir bitten dich mithertzen / Erbarm dich Vnſer / vnd vergibe vns alle vnſereSünde / vnd ſey vns gnädig ewiglich / vnnd mache vnsgerecht vmb deines Sons Jeſu Chriſti willen / vnd durchJn / wölchen du auß unaußſprechlicher gütigkeit vndweißheit / zum Mitlter vnd Erlöſer geordnet haſt / Vnderleuchte vnſere Seelen vnd Hertzen / mache vns heilig /vnd regiere vns mit deinem heiligen Geiſt / erhalte / mehrevnd beſſere deine Kirchen vnd ſelige Regimentc iij aufEin rechtChriſtlichGebett vndende diſerTeutſchenVorred.37


auff diſer Welt / behüte vnnd beſchirme ſie / vor des Gogsvnd Magogs gewalt vnd argliſt / vnd vor allem übel /Auff das wir deine groſſe Gnaden ewiglich / in rechterdanckbarkeit preiſen Amen.Datum Tübingen / an Sanct Primus vnd Felicianustagwölcher iſt der neundt Junij / im Tauſendt / Fünffhundert /Fünfftzig vnd Sibenten Jare.Ewer aller willigeDiener vnd Seel=ſorger.Primus TruberCreinerVolgent hernach / ein Windiſch Gebett / derCalender / Vorred / die Euangeliſten / vndandere Stück / wölche oben amerſten blat nacheinanderverzeichnet ſind.38


TA PERVI DEIL TI-GA NOVIGA TESTAMENTA,V TIM SO VSI ŠTYRI EVANGELISTI INU TU DIANEtih jogrou, zdai pervič v ta slovenski iezik,skuzi Primoža Truberia zveistupreobernen.KAR IE VEČ PER TIM INUkadai ta drugi deil bode dokonan,tebi ta druga stran le-tigapapyria povei.Prvi del Nove zaveze, v njem soštirje evangelisti in zgodbe apostolov, sedaj prvič iznajuglednejših ter potrjenih latinskih, nemških in italijanskih,starih ter novih prepisov skrbnopreveden v slovenski jezik.Kaj je še zraven in zakaj je bil sedaj natisnjen samo prvi del,boš izvedel iz prvega nemškega predgovora v tej knjigi.V TÜBINGENU, LETA1557.39


Pobožnim kristjanomkateregakoli stanu, ki prebivajo v deželi Kranjski,Spodnještajerski, Koroški, na Krasu, v Istri alislovenski mejni krajini, želim predvsem milost,mir in blagor od Boga Očeta po JezusuKristusu, našem Gospoduin odrešeniku.Ljubi krščanski gospodje in bratje. Bog ve, dasem že takrat, ko sem pri vas iz latinskih innemških knjig pridigal v slovenskem jeziku,pogosto vzdihoval ter prosil Boga, naj sezaradi posvečenja svojega imena ter širitvebožjega kraljestva usmili tudi našega ubogega,preprostega slovenskega ljudstva ter mu tako kotostalim narodom podari veliko milost in srečo, da piše inbere v svojem jeziku, da bi se Sveto pismo pa tudi druge dobrekrščanske knjige lahko pravilno prevedle ter natisnile vslovenskem in hrvaškem jeziku.Oba naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi iz vsega srcasmilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku.Ne samo zategadelj, ker morata vztrajati in prebivatiob turški meji, od koder se nimata kam seliti ali ubežati, sajje Turek zasedel velik del njunih dežel in jih zaseda vednoveč. Turki in martolozi 19malodane vsak dan pobijejo, zadavijoali ugrabijo veliko število ljudi, jih skupaj z otroki inZa slovenskijezikdoslej nibilo v navadi,da bise v njempisalo.Slovence inHrvate neprestanogroznomučijo,vendar nimajonobeneduhovnetolažbe.19. Martolozi: pripadnikikrščanske vere v severniSrbiji, ki so, da bi siolajšali materialni položajin obdržali vero, vstopiliv turško obmejno službo;predstavljali so znatendelež turške pehote.Njihova glavna naloga jebila ustvarjanje nemirovna sovražnem ozemlju.O. Sakrausky, Primus Trubar,Deutsche Vorreden,91, op. 4.41


Nemškiženami odvlečejo, ločeno kot živali prodajo v suženjstvo,sramotne in človeka nevredne službe ter izkoriščanje, temvečse mi smilijo tudi zato, ker prav ničesar ne vedo, se pravne učijo in ne seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjihnaše prave krščanske vere. Te bi za blagor in tolažbosvoje duše moral poznati vsak razumen človek, kot na primer:kakšna je razlika med postavo in evangelijem, kaj je izvirnigreh in opravičenje po veri, kako se pravilno obračamok Bogu in mu služimo, kako pravilno in koristno uporabljamosvete zakramente, zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravoljudstvo božje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje,kako naj se kristjan tolaži v skrajni stiski, kot so uboštvo,dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hudebolečine in smrt. Nadalje, kako naj se bori proti notranjimvelikim skušnjavam, kot so greh in izzivanje božje jeze terproti hudiču in peklu. O teh poglavjih ubogi Slovenci inHrvati ne vedo in ne razumejo veliko, posebno tisti, ki seniso učili tujih jezikov. Tako je zato, ker nimajo dovolj sposobnihučiteljev in pridigarjev ter Svetega pisma v svojem jeziku,kot ga imajo Nemci in drugi narodi. Kajti z zavzetimposlušanjem božje besede in marljivim branjem Svetega pismater z močjo in veljavo Svetega Duha dosežejo izbraniljudje na preprost in spodoben način pravo vero, spoznanjebožje resnice in božje volje ter razumevanje omenjenih indrugih blagodejnih ter tolažilnih naukov naše prave starevere, kot to dokazujejo ne zgolj Kristus naš gospodar, apostoli,preroki ter vsi pobožni učitelji, temveč tudi vsakdanjeizkušnje.42


predgovorHrvaški jezik se, kot veste piše z dvema vrstama hrvaškihčrk. Ta jezik se ne govori zgolj po vsej Hrvaški in Dalmaciji,temveč ga govore tudi številni Turki. Od mnogih sem slišal,da se v njem govori in piše tudi v Konstantinoplu na dvoruturškega cesarja. Mi Kranjci in Slovenci ga razumemo mnogobolje kot jezik Čehov, Poljakov ali Lužičanov, prav takopa tudi Hrvati našega. Toda ti dobri, srčni Hrvati tako kotmi v svojem jeziku in pisavi nimajo biblije, niti celega katekizma.Morali so shajati s svojimi slabimi mašnimi knjigamiin brevirji. Ti dve njihovi knjigi sta bili pred mnogimi letitako slabo in nerazumljivo prevedeni, da celo njihovi pridigarjiše v nedeljskih in navadnih evangelijih mnogo besedne razumejo.Teh omenjenih dveh malih ljudstev usmiljenja vredna invelika ogroženost, strah in stiske, ki ne zadevajo samo njihovegaposvetnega življenja in imetja, temveč tudi njih dušniblagor, so vzrok in spodbuda, da sem se pred sedmimileti odločil tvegati in napraviti preizkus, ali je mogoče slovenskiin hrvaški jezik pisati in brati tudi z latinskimi alinemškimi črkami. Ko pa sem začel, je dal Bog svoj blagoslov,saj sem takoj opazil in spoznal, da se je treba le navaditiV izgovarjati kot blagi F, H kot CH, samoglasnike in zlogekot so: ša, ča, iš, oč in tem podobne, pa izgovarjati vnačinu in po lastnostih našega jezika. 20Tako se da tudi z latinskimičrkami oba jezika lepo in dobro pisati 21saj ne potrebujetatoliko črk ali soglasnikov za eno besedo ali zlog,kot zaradi trde in sičniške izgovorjave (Hrvati imajo v svojiabecedi veliko S in Z) menijo nekateri Čehi in Bezjaki. VseJezik Hrvatovjeskoraj enakslovenskemu.Se pišein sežedaleč vTurčijo.Vendar vsvojem jezikunimajobiblije.Slovenskijezik jemogočetako kotdrugi z latinskimičrkami lepopisati.20. Prim. nemški predgovorh Katekizmu 1550.21. Prim. Katekizem 1555in Abecedarij 1555.43


22. Abecedarij.23. 88 zlatnikov. O. Sakrausky,n. d., 94, op. 9.24. Nürnberg in SchwäbischHall. Prav tam,op. 10.Leta 1550sta bili natisnjeniprvislovenskiknjigi.Nemškije odvisno od vaje in rabe tako kot pri vseh drugih jezikih inpisavah. Nemec, ki se razen nemškega jezika ni naučil nobenegadrugega jezika in pisave, nikoli ne bo znal pravilnobrati in izgovarjati latinskega ali italijanskega jezika, pa čepravbo napisan ali natisnjen v lepi nemški pisavi. EnakoItalijan ali Španec nemškega. Torej tudi slovenskega jezikanikoli ne bo mogoče zapisati z latinskimi, bodisi nemškimiali grškimi črkami tako, da bi ga lahko Nemec, Italijan aliGrk bral tako, kot ga bere in izgovarja rojeni Slovenec. Zato,kot že poprej menim, da bo uspešnost pisanja in branjanašega jezika odvisna samo od vaje in uporabe.Zato sem se lotil prevajanja katekizma ter ga oblikoval vpesem in rimo. Bog mi je dal milost in navdih, da sem katekizem,druge pesmi, pridigo o pravi veri ter njeni veljavi inšolske tablice, 22iz katerih se mladi Slovenci lahko naučijobrati, v kratkem času dokončal. Katekizem v obliki pesmisem tako kot vam poslal še nekaterim v pregled in popravek.Pisali so mi, naj ga, pa tudi, kar sem še drugega prevedel,dam v tisk, saj bi s tem preprostim in mladim slovenskimljudem storil mnogo dobrega. Tako sem vse dal v tiskob velikih nevšečnostih in s prevelikimi stroški 23(saj so nadveh mestih 24predstojniki in superintendenti tiskarjem prepovedalitiskati moje slovenske knjige) naskrivaj in v nevarnostiob moji odsotnosti, tako da nisem mogel napravitikorektur. Korekture sta opravila tiskar in nek krščanski pridigar,ki pa nista razumela niti besedice slovensko. Poznejeso me prosili za postilo, vendar sem to delo zaradi težav pritiskanju, velikih stroškov ter drugih ovir in vzrokov, saj semželel, da se to delo izvrši obširneje in bolje, kot bi ga zmogelsam, priporočil Bogu ter ga popolnoma prepustil dru-44


predgovorgim, razumnejšim ter bogatejšim od sebe. Potem pa je nekakopo treh ali štirih letih v Nemčijo prišel častiti in učenigospod Peter Pavel Vergerij, 25škof v Kopru, ki sem ga poznalše iz časov, ko sem bil v Trstu slovenski duhovnik inslužabnik škofa, prečastitega blagega in pobožnega gospodagrofa Petra Bonoma 26blagega spomina. Mesto Koper(Gaffer), ki ga nekateri imenujejo Capodistria (Caput Histrie),nekateri Justinopolis, Slovenci pa Koper (Copper), 27leži le 2 milji od Trsta.(Omenjeni tržaški škof me je vzgajal in poučeval v poštenipobožnosti. Meni in drugim je na svojem dvoru v italijanskem,nemškem in slovenskem jeziku ob Vergilu razlagaltudi Erazmove Parafraze ter Kalvinove Institutiones. 28Ko semše kot mlad mož pel v njegovem pevskem zboru, mi je podelilžupnijo Loka pri Radečah. Z absenco ali penzijo, kotse reče, sem nekaj časa študiral na Dunaju. Pozneje, ko meje posvetil v duhovnika, mi je predal v upravljanje župnijoLaško, nato pa mi je namenil beneficij sv. Maksimilijana vCelju. Nazadnje mi je skupaj s prostodušnim in gostoljubnimpokojnim gospodom Frančiškom Kacijanarjem, ljubljanskimškofom, pomagal do službe kanonika v Ljubljani.Dobri Bonomo se je leta 1546, ko je bil star več kot 90 let,kot dober kristjan poslovil od tega sveta. Kristus, naš Gospodnaj mu, kot nam vsem, podeli veselo vstajenje. Amen.)Prej omenjeni gospod Vergerij mi je brž, ko je izvedel zame,zaporedoma pisal nekaj pisem, v katerih je od mene želelizvedeti, če bi si upal biblijo prevesti v slovenski in hrvaškijezik. Temu delu da želi biti v podporo z vsem svojim bitjemPeter Bonomoje bilučenevangeličanskiškof, terzvestslužabnikslavnegaavstrijskegadvora.Et beneapud memoresveterisstatgratia facti,etc.25. P. P. Vergerij, bivši škofin diplomat, se je zaradinadaljevanja slovenskegain hrvaškega protestantskegatiska s Trubarjemsrečal v Ulmu od 24. do27. januarja 1555. Nasrečanju je bil prisotentudi Jakob Andreae.26. Peter Bonomo, tržaškiškof od 1501 do 1546.27. V oklepaju so imenaza Koper, kot jih navajaTrubar.28. Institutio ChristianaeReligionis (Poukkrščanske veroizpovedi)1536 je glavno teološkodelo J. Calvina. Kot enanajpomembnejših knjigreformacije je Institutiopostala teološki učbenikfrancosko govorečereformacijske cerkveter osnova teologijereformacijske cerkve tudiizven Francije (http://www.archive.org/details/institutiochrist1559calv,pridobljeno 20. 10. 2011).45


29. Aequivocus, lat. istoimenski– sopomenke.Prevajalecte knjigene znahebrejščinenitigrščine.D Vergerijin prevajalecstapoklicalaslovenskein hrvaškeučenjake.Eden, ki jeprišel, jeprineselhrvaškoBiblijo.Nemškiin imetjem, prav tako pa, da ima poroštva nekaterih knezovin gospodov, ki tudi želijo pomagati temu prepotrebnemuin blagodejnemu delu.Gospodu Vergeriju sem na omenjena pisma in želje najprejv pismih, nato pa, ko sva se ob prisotnosti nekaterihučenih teologov srečala, odgovoril takole: »Ne poznam nobenehebrejske črke, grško berem bolj slabo, vsakdo, ki hočeprevajati Biblijo, pa mora predvsem ta dva jezika temeljitoobvladati in razumeti.« Da je bila Biblija (hvala Bogu) posebnov teh naših časih od učenih mož večkrat dobro in razumljivoiz hebrejskega ter grškega jezika prevedena v latinski,nemški in italijanski jezik, pričajo vsi učenjaki. Ker jeslovenski jezik v osnovi siromašen in mu primanjkuje primernihbesed, ima pa precej aequivoc 29 , to je večpomenskihbesed, pa tudi govori se ne samo v vsaki deželi, temveč celona razdalji 2 do 3 milj, da, celo v eni vasi, z mnogimi različnimibesedami drugače in z različnimi naglasi. Ker pa tudihrvaško ne znam pisati niti brati, sem njega dni dejal, da siprevajanja Biblije, te častivredne in težke naloge, sam neupam prevzeti. Morda pa, če bi mi bila v pomoč dodeljenadva kranjska ali spodnještajerska duhovnika, oziroma drugaučena pomočnika iz omenjenih dežel, ki dobro poznataslovenski ter precej razumeta nemški in latinski jezik, polegteh pa še dva Hrvata, ki dobro govorita dalmatinsko in bosansko,pa tudi dobro in pravilno pišeta hrvaško in cirilskopisavo.Na ta moj odgovor in po dolgotrajnem posvetovanju mi jegospod Vergerij naročil, naj pišem in najdem omenjene štiri46


predgovorduhovnike. To sem storil še isto uro in pisma odposlal s posebnimslom. Vendar tudi s pomočjo naših dobrih znancevin prijateljev, ki niso varčevali s prizadevnostjo niti s stroški,v slovenskih in hrvaških deželah nismo mogli najti oseb, kibi bile primerne za to nalogo in bi se nam hotele pridružitipri načrtovanem delu, razen starega, pobožnega in učenegaduhovnika, imenovanega Klement Mali iz Metlike ter nekegaHrvata iz Dalmacije, ki je znal tudi latinsko in italijansko.Slednji je kmalu prišel in s seboj prinesel celotno hrvaško,v hrvaški pisavi napisano Biblijo, ki jo je — tako je rekel— začel iz starega latinskega prepisa prevajati leta 47 inkončal pisati leta 54. Njegovega prihoda smo bili zelo veseli.Zahvaljevali smo se Bogu za njegovo nadarjenost, saj smobili prepričani, da smo skupaj s človekom, kot smo si ga želeli,dobili tudi celotno hrvaško Biblijo. Na žalost, pa jeomenjeni dobri gospod Klement, ko je bil že na poti, zbolelin spokojno v Gospodu zaspal.Torej smo se z omenjenim Hrvatom pogajali, da bi ostalpri nas, dokler ne bi tudi njegove Biblije primerjali z novimiprepisi ter priskrbeli hrvaške matrice in črke za tisk njegoveBiblije. Gospod Vergerij mu je obljubil, da mu bo od nekegakrščanskega kneza zagotovil beneficij, od katerega bi dosmrti prejemal 100 goldinarjev letno (s tem denarjem bi se zlahkoto preživljal, saj je bil sam, brez žene in otrok). Vendarnam je na to odgovoril, da k nam ni prišel s tem namenom,pa tudi svojega premoženja doma ni zapustil v takem stanju,da bi mogel in smel dolgo ostati, temveč zato, ker je iz našegapisanja izvedel, da je naš namen, za katerega namera-Hrvat se jes svojo Biblijovrnildomov, naspapotolažil stem, da jobo dal vtisk.47


D. Vergerijje po Bogunaj vplivnejšiinnaj imenitnejšipobudniktega prevajanja.Nemškivamo izdati mnogo denarja, prevajanje Biblije v hrvaški jezik.Tako daleč je prišel in s seboj prinesel svojo Biblijo, da binas opomnil, da je to storil že sam, ter da bi nam prihranilskrb, trud in stroške za delo, ki je že opravljeno. Prav takopa, da že ve za priložnost in kraj, kjer bo Biblija natisnjenabrez naših in njegovih stroškov. Prikazali smo mu vse nevarnostiin težave, ki bi ga doletele pri tiskanju Biblije na tistemkraju, vendar ga nič ni odvrnilo od njegove namere. Četrtegadne je odpotoval nazaj v Dalmacijo. Gospod Vergerij muje k temu, kar je že prejel od drugih, primaknil nekaj goldinarjev.Pogajanja s tem Hrvatom so se dogajala pred dvemaletoma. Pozneje, sedaj je od tega leto dni, smo v Dalmacijoponovno poslali sla s pismom, v katerem smo ga resno opominjali,naj po pameti in previdno ravna s svojo Biblijo z željo,da bi bila kmalu natisnjena. Če pa misli, da je njegovodelo ogroženo, naj zopet pride do nas, kjer bomo izpolnili,kar smo mu obljubili. Vendar ga nismo mogli nikjer izslediti,in tudi o tem, da bi on ali kdo drug razen mašnih knjig inbrevirjev v Benetkah ali kje drugje dal natisniti Sveto pismo vhrvaškem jeziku, nismo ničesar izvedeli.V času, ko sem čakal na slovenske in hrvaške duhovnike,ki naj bi mi, kot sem že omenil, pomagali pri prevajanju,sem na željo gospoda Vergerija na hitro prevedel Matejevevangelij. Ker nas je omenjeni Dalmatinec tako hitro zapustilin ni bilo nobenega upanja več, da bi v kratkem času dobilidruge slovenske ali hrvaške pomočnike, se je gospod Vergerijodločil, da Mateja sam pripravim za tisk. Med tiskanjemMateja sem ponovno ob<strong>dela</strong>l kratko razlago katekizma48


predgovorin pripravil nov abecednik, skoraj enak prejšnjemu. 30Ti dveknjižici smo dali v tisk skupaj z Matejem. Nato mi je gospodVergerij naročil, naj na enak način nadaljujem s prevajanjemcelotne Nove zaveze. Okleval sem in več kot četrt leta nisemprevedel ničesar, dokler mi tudi vi niste dali vedeti, da bo tonaše začeto delo slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu v velikokorist in da nam boste zvesto stali ob strani, nam svetovaliin pomagali, pa tudi poiskali sredstva in način, da to,kar bomo prevedli v slovenski jezik, pozneje prenesemo tudiv hrvaško govorico in pisavo. Šele to me je prav spodbudilo,da sem se z vso resnostjo, voljo in veseljem lotil tegaprevajanja. Nato sem Mateja ponovno pregledal, jezikovnoizboljšal ter začel prevajati še ostale tri evangeliste in apostolskezgodbe, ki sem jih (Bog bodi zahvaljen in čaščen)dokončal prejšnjo jesen. 31Zaradi mojega težkega pridigarskega poklica, ki se mumoram posvetiti bolj kot vsemu drugemu, ker moram priprevajanju stalno uporabljati dve latinski, dve nemški in enoitalijansko novo zavezo, poleg tega pa še hrvaško mašnoknjigo, ki je bila nedavno tega v latinski pisavi natisnjena vBenetkah in preden vsako besedo posebej, iz vsakega prepisa,tudi iz Erazmovih zapisov in drugih komentarjevpregledam in pretehtam, kateremu prepisu naj sledim, mineprecej časa, prevajanje pa le počasi napreduje. Ker pa je prevajanjeapostolskih pisem precej težje kot prevajanje evangelijev,bom potreboval tudi več časa. Poskrbeti pa je trebatudi za to, da delo, ki sem ga doslej opravil, v primeru mojesmrti ali če ga zaradi drugih ovir ne bi mogel dokončati, neZakaj sesedaj tiskasamo prvidel Novezaveze, ktemu patako dolgipredgovorin drugestvari?30. <strong>Trubarja</strong> naj bi meddrugim k ponovni izdajiAbecedarija spodbudileštevilne napake v prviizdaji. O. Sakrausky, n. d.,99, op. 18.31. Jeseni leta 1556.49


32. 62 poglavij.Zakaj je bilnemškipredgovorv tejslovenskiknjižicipostavljenna začetek.Nemškibi bilo zaman in izgubljeno. Zaradi tega sem ta prvi del Novezaveze dal takoj v tisk. Če bo božja volja hotela in vam bodomoji prevodi ugajali, bom tudi Staro zavezo na enak način,po delih prevajal in dal v tisk. To, da sem tej drobni knjižicidodal tako dolg slovenski predgovor, kar ni v navadi inučenjaki grajajo, sem storil zato, ker v njej ne pišem samo otem, kaj pomenita besedi evangelij in stara zaveza, koliko jeevangelijev in evangelistov, koliko so stari in čemu koristijo,temveč v njej pišem tudi, kako je bil prvi človek ustvarjenpo božji podobi, kaj je božja podoba, kako je bila ta podobaomadeževana in zaradi človekove narave pokvarjena ter poBožjem Sinu zopet prenovljena. Skratka, v tem slovenskempredgovoru ljube rojake poučujem z vso vnemo na preprostnačin, z razumljivimi besedami in obilo razlage, zakaj je JezusKristus, večni Sin Božji, naš Gospod in edini zveličarpostal človek, trpel in umrl, kako smo samo s pravo verovanj deležni vseh njegovih dobrih del in zaslug ter drugepotrebne že prej omenjene krščanske nauke itd. Poglavja 32sem razdelil na člene ter vsakemu, da bi njegova vsebinaostala v boljšem spominu, dodal utemeljitev in kratek opis.Dodal pa sem tudi koledar in kazalo, ki pove, kje in kako sev knjižici iščejo in najdejo nedeljski ter drugih praznikov alipraznovanj evangeliji in njih kratki povzetki ali opombe.To dolgo pripoved v nemškem jeziku (ki ga ne znam pravdobro) sem postavil na začetek te slovenske knjige predvsemzato, da bodo iz nje gospoda in nadzorniki knjigotiskarjev,ki našega slovenskega jezika ne razumejo, pravobveščeni o tem, da nismo in ne nameravamo tiskati nobe-50


predgovornih nekoristnih, zanesenjaških, zarotniških, razdiralnih,prestopniških, prekrščevalskih, hujskaških ali sramotnihknjig, temveč samo to, kar služi spoznanju in slavi božji, širjenjuprave krščanske Cerkve ter je v tolažbo ubogemu,prestrašenemu in zaskrbljenemu slovenskemu in hrvaškemuljudstvu ter potrebno in v korist. Zavarujem se torej predtem, da mi omenjeni gospodje in nadzorniki tiskarn teknjižice ter kar bom v bodoče iz Svetega pisma ali drugihkrščanskih knjig še prevedel, ne bodo branili ali prepovedalinatisniti, kot se nam je pred tem, kot že povedano, zgodilona dveh krajih. Prav tako zaradi nekaterih Nemcev, kimojim govorom in poročanju o tem, kako Slovenci in Hrvatje,kot sem že povedal, zaradi Turkov nenehno in groznotrpijo, ob tem pa v svojem jeziku nimajo Biblije, ker sedoslej v njihovem jeziku ni pisalo, težko verjamejo in mnogimed njimi menijo, da so to le izmišljotine. Zategadelj semjih s tem predgovorom želel prepričati ter jim z vašopomočjo javno dokazati, da je vse, o čemer sem pred časomporočal in o čemer sedaj pišem, prava resnica. Nadejam se,da si bodo ti in drugi pobožni Nemci, ko bodo izvedeliresnico o klavrnem početju, ki ga morata trpeti ubogoslovensko in hrvaško ljudstvo, njuno veliko stisko in nevarnost,v kateri se nahajata, vzeli k srcu ter zanju prosili priBogu. Tako bosta obe ljudstvi tudi z njihovo pomočjo lažjevztrajali proti Turkom. Da tega našega nameravanega <strong>dela</strong>,prevajanja Biblije, kolikor je to odvisno od njih, ne bodoovirali, kot so ga nekateri zaradi nevednosti doslej, temvečtako kot drugi podpirali, kot je to že dokazal (hvala Bogu)51


33. To bi lahko bil IvanUngnad, baron Sonneški,o katerem poročaVergerij, ali pa vojvodaKrištof Würtemberški, kije tiskanje že podpiral.O. Sakrausky, n. d., 102,op. 21.34. Dan 12,3.35. Eden od duhovnikovnaj bi bil menih NikolaMojzes z otoka Cresa.Trubar domneva, daje rokopisna hrvaškaBiblija bila v posesti grofaBernarda Frankopana,do leta 1529 lastnika gospostvaGrobnik pri Reki.M. Rupel, Slovenski protestantskipisci (v nadaljevanjuSPP), Ljubljana 1966,409, op. 79; O. Sakrausky,n. d., 103, op. 24.Nemškinek pobožni Nemec slavnega imena. 33Njemu in vsem, kinam svetujejo in pomagajo, da boste bogato in pravilnopodučeni ter zveličani, naj Gospod Jezus Kristus ob vstajenjupravičnih bogato poplača, da se bodo, kot pravi Danijel,bleščali kot nebeški sijaj in kakor zvezde na vekomaj.34Amen. Kot tretje. Da bi vselej in vsakdo vedel, da z gospodomVergerijem nisva varčevala z vnemo, trudom in stroški,da bi bila Biblija pravilno in razumljivo prevedena v slovenskiin hrvaški jezik ter pisavo, kot sva pred dvema letomapisno in ustno sporočila vam in drugim. Iz prej navedenihvzrokov namere do danes nisva uspela uresničiti, upava pa,da jo bova v doglednem času. Kot četrto. S tem sem hotelvas in druge spomniti, da je hrvaška Biblija v obliki in obsegukot prej omenjeno že pripravljena. Zato vas ob tej prilikinaprošam in pozivam, da se skupaj s sosednjimi hrvaškimigrofi in deželani potrudite in poiščete pot, po kateri biomenjeno Biblijo bilo mogoče poiskati, jo primerjati z novimiprepisi ter jo ustrezno popraviti in jo nato brž dati v tisk,saj je stara latinska Biblija, kot menijo učenjaki, na mnogihmestih nejasna in nerazumljiva. Če vam bo to uspelo, bosteBogu, našemu Gospodu in njegovi Cerkvi storili dragocenoter všečno uslugo. Nekateri od vas gotovo vedo, kje in prikom je treba omenjeno Biblijo iskati. Lahko bi bila pri staremhrvaškem grofu Bernhardu, ki je bival na Grobniku.Pred 36 leti, ko sem na Reki hodil v šolo, sem večkrat slišal,da je omenjeni grof Biblijo na svoje stroške dal prevajati petimduhovnikom. 35Kot peto in zadnje. S tem nemškimpredgovorom sem hotel povedati tudi to, zakaj sem se lotil52


predgovortega prevajanja, ko vendar ne znam niti hebrejsko nitigrško. Preden sem začel, sem sam pri sebi mnogopremišljeval in tehtal: prvič, da komajda in nezanesljivo stujimi očmi vidimo in s tujimi nogami hodimo, kot govoriErazem o H. Hilariju, ki tudi ni znal hebrejščine, 36drugič,kot sem že povedal o siromaštvu in velikem pomanjkanjuslovenskih besed, čeprav imamo tako kot Grki pri nominibus& verbis dualem numerum (samostalnikih in glagolih dvojino)ter masculina in foeminina genera (moški in ženski spol) tudi vverbis (glagolu), bi vendarle rad videl in slišal nekoga, ki bite navadne latinske besede, kot na primer: Salutatio, Exultatio,Iubilatio, Laeticia, Hilaritas, Iucunditas, Persequutio, Afflictio,Patientia, Contumelia, Opprobrium, Contentio, Seditio, Insidiae,Tumultus, Molestia, Occasio, Locus, Opportunitas,Scandalum, Virtus, Gloria, Brachium, Adoptio, Abonimatio, Turba,Affectus, Stupor, Pietas, Impietas, Adorare, Religio, Superstitio,Assiduitas, Sors, Sacramentum, Tabernaculum, Panes propositiones37in brez števila podobnih v pravem smislu prevedel vslovenski jezik. Pravzaprav ne moremo pravilno prevesti nitiAve Maria. Slovenci rečejo čestčena si, Maria, to jespoštovana bodi, Marija, 38Hrvatje zdrava bodi ti, Maria, toje, bodi zdrava Marija, 39jaz pa sem prevedel v veseli se, Marija.40Premišljeval sem tudi o pravopisu in drugih pomembnihstvareh, ki spadajo k dobremu prevajanju in bi nekoga,ki misli drugače kot jaz, upravičeno odvrnile od tega <strong>dela</strong>.Toda ob tem sem razmišljal tudi o tem, kako bo Gospodna sodni dan od hlapcev, ki jim je dal samo en funt, če so znjim kaj oderuško pridobili, zahteval, da polože račun, ena-Od Bogadani insprejetidarovi ternjegovpoklic soprevajalcudali moč,da je sprejelto delo.36. Erazem je leta 1520 izdalkomentarje k Matevžuin psalmom Hilarijaiz Poitiersa (315–367).O. Sakrausky, n. d., 103op. 25.37. Prim. M. Rupel, SPP,409-410, op.79.38. Trubar: Geehret seiestdu Maria.39. Trubar: Sey du gesundMaria.40. Trubar: Vesselisse Maria,Erfrew dich Maria.53


Prevajalecmočnoupa, da bodonjegovodelo drugi[popraviliin dokončali.]Nemškiko kakor od tistih, ki so dobili pet funtov, bogate darove indobre službe. Tisti, ki z darom, ki ga je prejel, pa naj je bilše tako neznaten, ni služil Bogu in bližnjemu, temveč ga jeporabil le zase ter z njim <strong>dela</strong>l kot svinja pri koritu, ki se, koje polno, vanj uleže in vse sama požre, bo kot nekoristen,len, zavaljen, zanikrn, nezvest in poniglav hlapec, ki svojeslužbe in poklica ni opravljal skrbno in vestno, svoje plačilodobil v družbi hinavcev ter bo vržen v najglobljo temo, vkateri ne bo nič drugega kot večno jokanje in škripanje zob.Ker sveti Pavel znanje jezikov prišteva med darove SvetegaDuha in mi je po milosti božji in volji Jezusa Kristusa dandar, da znam govoriti slovenski jezik, kot se govori v kranjskideželi, sem, kot veste, 17 let v njem pridigal v različnihkrajih slovenske dežele. Ker pa razumem tudi precej dobrolatinsko, nemško in italijansko, me je to, moja lastna vest indejstvo, da sedaj ni nikogar, ki bi to delo hotel opraviti, sililo,da sem se lotil tega prevajanja; pa tudi zato, ker ste vi ingospod Vergerij to od mene pričakovali, sem se torej v Gospodovemimenu opogumil in začel na najlažjem mestu.Ne samo pri latinskih, nemških in italijanskih prevajalcihBiblije temveč tudi v drugih starih spisih in umetnostih jemogoče opaziti in spoznati, da novejši, zlasti sedanji mojstriprve in stare prekašajo, pojavlja pa se tudi vedno več novih.Iz tega sklepam ter močno verjamem, da bo Bog, naš Gospod,tudi po mojem odhodu spodbudil dobre ljudi, ki bodoto moje začeto, nepopolno delo še bolje opravili in dokončali.Bog naj jim zaradi Jezusa Kristusa in njegove volje podariSvetega Duha, milost, moč in pravi razum, da bi se to54


predgovorkmalu zgodilo. Amen. Toda zaradi tega prvih in starih, četudivčasih vsega niso takoj in prav zapisali, ne smemo zaničevatiter zavreči. Kajti, če nam stari s svojim skrbnim prevajanjemin marljivim pisanjem o Svetem Trojstvu in odrugih krščanskih naukih ne bi dali podlage, tudi zadnji innajnovejši ne bi dosegli tega znanja in razumevanja Svetegapisma ter drugih umetnosti. Kot se glasi Samsonova uganka:Si non arassetis in Vitula mea, non inuenissetis propositionem meam.41V tem prevodu sem se trudil z besedami in obliko, da bolahko razumljiv vsakemu Slovencu, naj bo to Kranjec, Spodnještajerec,Korošec, Krašovec, Istran, Dolenc ali Bezjak.Zaradi tega sem se držal slovenske kmečke govorice in jezika,kot ga govore na Raščici, kjer sem bil rojen. Nenavadnihin hrvaških besed sem se izogibal, pa tudi novih si nisemizmišljeval. Če pa je ali pa bo na nekaterih mestih zapisanoin prevedeno skrivnostno, tega nisem kriv jaz ali drugi prevajalci,temveč je krivda pri evangelistih, apostolih in prerokih,ki so po običaju in lastnostih hebrejskega jezika pogostoskrivnostno govorili in pisali ter so zato nekatere besedeizpuščali. Če sem katero besedo prevedel ne ustrezno, se jeto zgodilo, kot sem že omenil, zaradi pomanjkanja primernihslovenskih besed, lahko pa tudi, da primernih besednisem poznal ali pa se jih nisem spomnil. Kakor koli že, čevseh besed nisem pravilno ali vsakomur pogodu prevedel innapisal, pričakujem, da boste mojo naklonjenost temu delu,vnemo in trud, s katerim sem želel delo čim bolje opraviti,upoštevali in to moje delo tudi z odobravanjem sprejeli. Is-Ta knjigaje pripravljenainprevedenav doberkmečki jezik.41. Trubar zelo ceni delo,ki so ga opravili stari zaprevajanje Biblije, saj vnjem vidi osnovo za svojedelo. V ta namen uporabljaSamsonovo uganko, kiso jo Filistejci uspeli rešitisamo s pomočjo njegovežene, ki je bila iz ljudstvaFilistejcev. Sod 14,18.55


42. Mat 21,2.Prevajalecmočnoupa, danjegovodelo ne bozaman.Nemškikreno pa vas prosim, da mi vse pomanjkljivosti ali napakepri besedah in črkah, ki jih boste zasledili v tej knjigi, skrščanskim čutom čim prej sporočite, da bom v bodoče priprevajanju in pisanju vedel tem bolje ravnati.Zaupam vsemogočnemu Bogu, da bo po tem našem preprostemjeziku in pisavi pri vas — njegovih izbrancih — dosegel,kar je njegova volja, vam odprl oči duha in razuma terrazsvetlil vaše mračno in nevedno srce, da boste videli inspoznali pravega odrešenika, edinega in večnega pomočnikav vseh stiskah in skušnjavah, o katerih priča vse Sveto pismo,namreč našega Gospoda Jezusa Kristusa: kdo je, kajpreko njega ter o njem vsem ljudem sporoča evangelij in kajskozi vero zastonj ponuja. In ker je Bog naš Gospod stvaritako predvidel in dopustil, da se naš slovenski jezik posebnov zadnjem času vedno pogosteje in bolje tiska, upam, datudi vi ne boste zgolj to vašo mladež, ki jo nameravate poslatina učenje tujih jezikov v tujino, temveč tudi ono, ki joboste zadržali doma, poslali v šole in naučili brati. To našeprevajanje bo po mojem mnenju nekatere hrvaške duhovnike,ki se v slovenskih deželah preživljajo z maševanjem,spodbudilo, da se se bodo naučili brati latinsko pisavo terbodo naše spise prevedli v hrvaški jezik in pisavo. Koristnopa bo tudi mladim slovenskim duhovnom, ki so prezgodajubežali iz šole, da bodo ljudem s prižnic pravilno brali besediloevangelijev, ne pa napačno razlagali, kot je to pred letistoril tisti iz Planine pod Celjem, ko je besedilo InuenietisAsimam alligatam & Pullum cum ea prevedel tako: Vi bote enopervezano oslicio nešli, inu enu pyšče per ni. To je: Vi bostenašli eno privezano oslico in ob njej eno mlado piško itd. 4256


predgovorPrav tako pa tudi vem, da bodo nekateri rekli, da to našeprevajanje in pisanje ni takšno, kot bi moralo biti (kar tudisam priznam, kajti česar se ljudje najprej domislijo in počnejo,je nepopolno), oni da bi to naredili mnogo bolje. Drugipa bodo rekli: Preprost, navaden in neposvečen človeknaj ne pozna in ne bere Svetega pisma itd. Prvim odgovoritein povejte, da naj to — če lahko — dokažejo s kakšnim odlomkomiz Svetega pisma in če se bo v katerem to potrdilo,jim bomo začeto delo predali, da ga dokončajo in izpopolnijo,za kar jih bomo častili in hvalili. Drugim pa povejte,naj berejo deveto pridigo svetega Janeza Krysostoma 43opismih Kološanom in Paraclesij Erazma Rotterdamskega, 44kjer bodo našli, kako sveta in učena moža božja zvesto pobožji besedi in vsebini Svetega pisma vneto učita in opominjata,da naj vsak, bodisi posveten ali laik, plemič ali prostak,meščan, kmet, obrtnik, sel ali pastir na livadi, stalno bereSveto pismo, kar je v njem zapisano, govori, poje in oznanja.Sveti Hieronim govori, da so kmetje, kadar so pri Betlehemuorali in <strong>dela</strong>li na polju, prepevali Danielove psalme.O, vsemogočni, modri, resnični, pravični in milostni Bog,večni in edini oče našega odrešenika Jezusa Kristusa. Iz velikeprijaznosti si se razodel ter napovedal prihod svojegasina Jezusa Kristusa, o katerem si govoril: »Njega poslušajte.«Skupaj s svojim edinim sinom Jezusom Kristusom inSvetim Duhom si ustvaril nebo in zemljo, angele in ljudi tervse živo na zemlji. Rekel si: »Tako zares kot živim, nočemda grešnik umre, temveč da se spreobrne in živi.« Prosimote iz srca, usmili se nas, odpusti nam vse naše grehe in bodinam milosten na vekomaj. Napravi nas pravične po voljiOpozorilo,kako se jetreba vestinaprotizasmehovalcemtega<strong>dela</strong>.Pravakrščanskamolitev inkonec teganemškegapredgovora.43. Janez iz Antiohije,349 (344)–407, znan posvojih pridigah tudi podimenom Chrysostomos(Zlatousti), carigrajskinadškof .44. Uvodni traktat kErazmovemu latinskemuprevodu grške Novezaveze 1516. ErazemRotterdamski, DesideriusErasmus Rotterodamus(1466–1536); njegovonajbolj znano delo jeMorias Encomion (Hvalnicanorosti), 1506. Trubarse nanj sklicuje v zvezi sprevodom Nove zaveze.57


Nemškitvojega sina Jezusa Kristusa, ki si ga iz neizmerne dobrotein modrosti poslal kot posrednika in rešitelja. Razsvetli našeduše in srca, napravi nas svete in vodi nas s Svetim Duhom.Obvaruj, širi in obnavljaj svojo Cerkev ter duhovni redna tej zemlji, varuj ter ščiti jo pred oblastjo in zvijačnostjoGoga in Magoga ter vsem zlom, za kar bomo večno z velikohvaležnostjo slavili tvojo veliko milost. Amen.Tübingen, na dan svetega Primoža in Felicijana, ki je devetegajunija, v tisoč petsto sedeminpetdesetem letu.Vam vsem vdanislužabnik in dušnipastirPrimož Trubar,KranjecSledi slovenska molitev, koledar, predgovor,evangelisti in drugi nauki, ki so naprvem listu zgoraj, povrsti navedeni.58


TA DRVGI DEILTIGA NOVIGA TESTAMENTA,V TIM BOSH IMEL VSE LISTY INV PISMAtih iogrou, skratkimi inu saſtopnimi islagami, sdai peruizhis mnogoterih ieſikou, vta Slouenski,skuſi Primosha Truberia Crainza,ſueiſtu preobernen. 45Der ander halb Theil des newenWindiſchen Teſtaments / darinn werden ſein alleEpiſteln vnd Geſchrifften der H. Apoſteln / mit Summarienvnd kurtzen AußlegungenRo. 10. Psal. 19Atqui in omnem terram exiuit sonus eorum, et in finesorbis terrarum uerba illorum 46V TibingiVtim Leitu po Criſtuſouim Royſtuu, 47M.D.L.X.45. Der Zweite Teil desNeuen Testamentes,darin wirst du findenalle Schriften und Briefeder Jünger mit kurzenund verständlichenAuslegungen, jetzt zumerstenmal aus mehrerenSprachen durch PrimusTruber, den Krainer indie slowenische Sprachegetreulich übersetzt.46. Rim 10,18: Haben sie esnicht gehört? Wohl, es istja in alle Lande ausgegangenihr Schall und in alleWelt ihre Worte.Ps 19,4: Ihre Schnur gehtaus in alle Lande und ihreRede an der Welt Ende.47. Im Jahre nach ChristiGeburt.59


Dem DurchleüchtigiſtenFürſten vnnd Herren / HerrenMaximiliano Künig zu Böheim / Ertzhertzogen zu Oſterreich /Hertzogen zu Burgundi / in Oberen vnd Nideren Sleſien / Marggrauenzu Märhern / Grauen zu Thirol / etc Gnad / frid vnd allesguts von Gott dem Vatter durch JeſumChriſtum vnſeren Herrenvnd Heiland.Gnädigſter Herr Künig / wasmich verurſacht vnd bewegt hat / das ich vorwenig Jaren hab angefangen auch dieWindiſche Spraach mit den lateiniſchen vndteütſchen Buchſtaben zuſchreiben / vnd ettlichChriſtlich Büchlin in gemelter Spraach trucken zulaſſen /vnd was derſelbigen innhalt / mag E. K. W. 48 auß beiligendergetruckter teütſcher Vorred über das new WindiſchTeſtament / vnd auß der Copey meines ſchreibens an denDurchleüchtigen / Hochgebornen Chriſtlichen Fürſten vonWürtemberg / etc. ein lauteren vn[d] warhafftigen Berichtempfahen. Vnd dieweil ſolche angefangene arbeit demWindiſchen Volck / lenger je mehr gefällig vnd angenem / darumb/ das jre liebe Jugent / vnd die einfältigen / wölche keina ij and48. Eure KöniglicheWürde.61


Teütscheandere Spraach dann die Windiſche können / darauß grundtlicherlernen / die nöttigſten vnd ſeligmachenden Stuck des alten /waren / Chriſtlichen Glaubens / vnd wie ſich / wann ſie vonTürcken gefangen vnd weggefürt / das nicht aus verzweifelungMamalucken werden / erhalten vnd tröſten solle[n] Deßhalbenauß jnen jr vil / vnd ettlich auß den Teutſchen / gottſelige vndgelerte Menner / haben mich hoch ermant / ich ſoll mit demdolmetſchen des anderen Theils des newen Teſtaments fortfahren/ vnd dieweil auch ein Gottſförchtiger Prieſter mit namenHerr Stephan Conſul / ein geborner Hiſterreicher / ſich newlichvnderſtanden / die vier Euangeliſten / der Apostel Geſchicht /vnnd andere Büchlin / auß der Windiſchen Spraach in die gemeineverſtendige Crobatiſche Spraach vnd Geſchrifften zubringenvn[d] zutrucken. Wölche ſpraach vnd Geſchrifften / gebrauchenalle Crobaten / Dalmatiner / Boßner / Syrffen vn[d]Türcken biß gehn Conſtantinopel. Diſes / auch mein Ampt vndBeruff / vnd ſeitemal keiner / der ſolches thun wolt / dißmal vorhanden/ haben mich vonnewen bewegt vnd gezwungen / dasich den andern halben theil des newen Teſtamentszuuerdolmetſhen / im namen des Herren / hab angefangen.Nachdem aber der Apostel Epiſteln / fürnämlich diſezun Römern / an ettlichen orten / in Wör=tern62


Vorred.tern / von wegen der Hyperbaſes vnd Hebraiſmos / dunkkelvnd ſchwer ſeind zuuerſtehn / Darumb hab jch alle Capitelin Paragraphos abgeteilt / vn[d] was in einem jeglichen amfürnemſten würdt gehandelt vnd vnnd Sententz gelernet / inkurtze Argumenta vnd Scholia verfaßt / vnd dieſelbigenvor den Capitulis vnd an der ſeitten geſetzt. Diſes würdt denWindiſchen vnd Crobaten / der Apoſtel Geſchrifften rechtzuuerſtehn / ein groß liecht / vnd ein gutte anleitung geben.Vom Autore / Innhalt / vnd vom vnaußsprechlichenNutz diſer Epiſtel zun Römern / wie ſie von allenGottſeligen vn[d] Gelerten in hohem werd / für das rechtHauptſtuck des newen Teſtaments / vnd das aller leuterſteEuangelium geſchätzt vnd gehalten würdt. Item / wie diewörter / Geſetz / Sünde / Gnad / Glaube / Gerechtigkeit /Fleiſch vnd Geiſt / zuuerſtehn ſein / hab ich in der nechſtvolgenden Windiſchen langen Vorred / über diſe Epiſtel /vnnd zuuor in der Vorred über das new Teſtament /gnugſam angezeigt vnd außgelegt / das also nun hinfürvnſer lieber Herr Jeſus Chriſtus vnd ſeine Apoſtel / in derWindiſchen vn[d] Crobatiſchen Spraach / ſo klar / lauter /vnd verſtendig / als in der Lateiniſchen / Teutſchen /Wälſchen / vnd Böheimiſchen / werden reden vnd predigen /Gott dem Herren ſey lob vnd danck in ewigkeit / Amen.a iij Vnd63


TeütscheVnd ich zweifel gar nicht / Chriſtus der Herr werde mitſeinem Geiſt vnd Wort / durch diſe vnſere Arbeit / ſeinReich gegen Orient widerumb erweiteren vnd befeſtigen /vnd des Machomets vn[d] Antichriſts ſchwechen vndminderen. Dann das Euangelium / ſagt Paulus im anfangdiſer Epiſtel / ſey ein krafft vnd macht Gottes / Der DauidPſal. 45. nennts / ſcharpffe Pfeill wölchen die Völcker /die mitten vnder Chriſti feinden wonen / ſich ergebenmüſſen. Vnd Psal. 110. ſagt er: Des Herrn Christi Scepter /das iſt ſein Euangelium / werde herrſchen mitten vnderſeinen Feinden. Der Apoſtel ſchreibt Heb. 4. Das wortGottes iſt lebendig vnd kräfftig / vnd ſcharpffer / dan[n]kein zweiſchneidig Schwert / vnd durchdringt / biß dasſcheidet Seele vnd Geist / auch Marck vnd Bein / Eſaiasſagt / 55. Das wort Gottes ſoll außrichten / was Gott gefalle/ vnd warzu ers außgeſchickt habe / So weiſſage[n]Chriſtus Matth. 24. Paul. 2. Thes. 2 vnd Ezechiel 39.Das das Euangelium muß vor dem Jüngſten tag / wievor der zerſtörung Jheruſalem geſchehen / in aller Weltgepredigt / vnnd der Boßhafftige / der Gog vndMagog / der zugedeckt vn[d] auffgedeckt Antichriſt /muß geoffenbart / vnnd mit dem Geiſt des Herrn ChriſtiMunds vmgebracht werden. Vnd wir ſehen vnd erfarenbey diſen vnſeren letſten zeitten / was das geſchrib=ne vnd64


Vorred.ne vnd gepredigte wort Gottes / für ein krafft vndwirckunge habe / das in der gantzen Europa den zugedecktenAntichriſt je lenger je mehr vnd weiter offenbarevnd zerſtöre ſein Reich. Vnd ich hab von ettlichen Türckenſelbſt gehört / das ſie ein Weiſſagung haben (on zweiuelvon Chriſten) jr Glaub vnd Reich werde bald vndergehen /vnd ein End nemen / aber der Chriſten würdt bleiben.Vnd nachdem ein alter gebrauch bey allen Scribenten/ das ſie jre Geſchrifften vnd Bücher / groſſen Herrenvnd Potentaten / oder ſonst anſehenlichen /verſtendigen priuat Perſonen / dedicieren vnd offentlichzuſchicken (wölches ich bißher nicht gethon). Deßwegen/ vnd auß anderen vilen Vrſachen / fürnämlich aberdarumb / dieweil E. K. W. auß ſonderlichen VerordnungenGottes der Böheim Künig / vnd der Windiſchenvnnd Crobatiſchen Künigreichen / Fürſtenthumb vn[d]Länder / ein rechter geborner Erbherr / Ertzhertzogvnd Fürſt iſt / Wölcher Länder Völcker alle / ſich derWindiſchen ſpraach gebrauchen / vn[d] je eins das andernach notturfft verſteen mag. Vnd dieweil E. K. W.auch mit vilen hohen vnd reichen Tugenten vnd Gaben/ mit mancherley Spraachen / vnd mit dem rechtenEiffer vnnd Verſtand des Göttlichen worts / für andereKünig vnd Fürſten von Gott dem Herrn erleucht vn[d]begabt /65


Teütschebegabt / derhalben hab ich diſen andern theil des newenWindiſchen Teſtaments (wiewol jetzund nur diſe Epiſtel inder eil / auß wichtigen Vrſachen / die allda zuerzeelen vnfüglich/ getruckt worden / es ſoll aber das überig bald /wils Gott hernacher volgen) E. K. W. dedicieren / zueignen /vnd in dero Namen außgehn laſſen wöllen / mitvnderthenigſtem vnd demütigſtem bitten / E. K. W. wölleſampt den Gottſeligen vnd verstendigen Creineren /Vnderſteyreren / Karneren / Karſchneren / Hiſterreicheren /vnd Windiſchen Märckeren (Dann diſer Länder Völckerverſtehn grundtlich meine Spraach vnd Schrifften) diſer vndaller meiner außgegangen Schrifften / vnd die ich hinfürwerde laſſen außgehn / gnädigſter Patron / Befürderer / vndvnparteiſcher Arbiter vn[d] Richter ſein. Vnd wo ich etwannin der Ortography / oder dolmetſchen / oder in der Außlegung/ geirrt / oder gefält (wölches mag leicht geſchehen /dieweil ich kein Praæeuntem vn[d] gehilffen hab) mich mitChriſtlichem Gemüt / derſelbigen fähl vnd mängel halben /erinneren / vnderrichten vnd ſtraffen laſſen. Da entgegengelobe vnd verſprich ich / ſouer vnleidenliche / ergerlichevnd verfüriſche Opinionen oder jrrthummen / oder falſitetin meinen Geſchrifften warhafftig befunden werden / dasich dieſelbigen allein ofentlichen Truck / in der Teütſchenvnd66


Vorred.Vnd Windiſchen Spraach / vor mäniglich will bekennen vndwiderruffen.Der allmächtig ewig Gott / ein Vatter vnſers Herren JeſuChriſti / der wölle vmb ſeines geliebten Sons / vnſers Hailandswillen / dem Allerdurchleüchtigſten / GroßmächtigſtenRömiſchen Keiſer / rc. E. K. W. Lieben Herrn vnd Vattern /vnſern allergnädigſten Herrn vnd Landsfürſten / DergleichenE. K. W. Den Durchleüchtigſten / Hochgebornen vnd tugentreichenErtzhertzogin zu Öſterreich / rc. E. K. W. Lieben Gebrüderen/ vnd Schweſteren / die ware vnd ſeligmachende Erkanntnuß/ des Göttlichen weſens vnd willens gegen vns /trewe vnnd weiſe Räth / Gottſelige vnd verſtändige Kirchendiener/ gehorſame vnd Gottſförchtige Vnderthonen / gebenvnd verleihen / vnd darneben bewaren vor allem übel /Amen / derſelbigen allen thu ich mich vnderthänigſt hiemitbeuelhen. Datum Tüwingen am erſten Tag Januarij. AnnoM.D.L.X.E. K. W.Vnderthenigiſter Caplan.Primus Truber Creiner / derChriſtlichen Kirchen zu Kem=pten Paſtor.b. Lubi67


TA DRVGI DEILTIGA NOVIGA TESTAMENTA,V TIM BOŠ IMEL VSE LISTY INU PISMAtih jogrou, s kratkimi inu zastopnimi izlagami, zdaipervič iz mnogoterih iezikov v ta slovenski,skuzi Primoža Truberia Crainca,zveistu preobernen.Der ander halb Theil des newenWindiſchen Teſtaments / darinn werden ſein alleEpiſteln vnd Geſchrifften der H. Apoſteln / mit Summarienvnd kurtzen Außlegungen.Ro. 10. Psal. 19 49Atqui in omnem terram exiuit sonus eorum, et in finesorbis terrarum uerba illorumV TibingiV tim leitu po Kristusovim roystvuM.D.L.X.49. Rim 10,18: Sprašujem:mar niso slišali? O, pač! Povsej zemlji se je razlegalnjihov glas in do koncevsveta njihove besede (poLuthru).Ps 19,5: Po vsej zemlji grenjihov val, do konca svetanjihove besede. Na njih jepostavil šotor soncu.69


Presvetlemu knezu in gospodu,gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu,nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu,zgornje in spodnješlezijskemu, grofu moravske marke,grofu tirolskemu itd. 50 Milost, mir in vsedobro od Boga skozi Jezusa Kristusa,našega Gospodain odrešenika.Milostni gospod kralj. Kaj me je pripraviloin spodbudilo k temu, da sem pred nekajleti začel tudi slovenski jezik pisati zlatinskimi in nemškimi črkami ter vomenjenem jeziku dal natisniti nekaj krščanskih bukvicin o čem v njih piše, lahko vaše kraljevsko dostojanstvojasno in točno spozna iz priloženega natisnjeneganemškega predgovora k slovenskemu Novemutestamentu in iz kopije mojega pisma presvetlemu, visokorodnemukrščanskemu knezu würtemberškemuitd. Ker je začeto delo med slovenskim ljudstvom vednobolj priljubljeno, saj ljubi mladini in preprostim ljudem,ki ne znajo nobenega drugega jezika razen slovenskega,omogoča temeljito spoznavanje za dušni50. Kralj, pozneje cesarMaksimilijan II. (1527–1576) na pisma Primoža<strong>Trubarja</strong> nikoli neposrednoni odgovoril, je paTrubarjevo in Ungnadovodelo leta 1562 podprl s400 renskimi goldinarji.O tem M. Rupel - B. Saria,Primus Trüber, München1965 (v nadaljevanjuRupel-Saria), 124;Th. Elze, Primus TrubersBriefe, 35–43; J. Rajhman,Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>,38–43.71


51. Štefan Konzul, italijanskegaporekla, iz Buzeta,je bil zaradi protestantizmapregnan. Leta 1557 jezačel prevajati Trubarjevespise v hrvaški jezik. Leta1560 je bil sprejet kotprevajalec v Ungnadovoslovensko, hrvaško, ciriličnotiskarno v Urachu, kjerje zaradi svojega častihlepjapovzročal Trubarjunemalo preglavic.Predgovorblagor najvažnejših poglavij stare, prave krščanske vere,uči pa jih tudi, kako naj se tolažijo, da bi, kadar jihujamejo in odvlečejo Turki, ostali trdni ter iz obupa nebi postali mameluki. Ker so me mnogi od njih pa tudištevilni nemški pobožni in učeni možje prepričali, danadaljujem s prevajanjem drugega <strong>dela</strong> novega testamenta,pa tudi zato ker je bogaboječ duhovnik, rojeniIstran, po imenu gospod Štefan Konzul, 51 začel iz slovenskihbukvic v preprost, razumljiv hrvaški jezik prevajatiin tiskati štiri evangeliste, apostolska <strong>dela</strong> indruge zgodbe. Ta jezik in pisavo uporabljajo vsiHrvat je, Dalmatinci, Bošnjaki, Srbi in Turki tja doKonstantinopla. To, moja služba in poklic ter dejstvo,da sedaj ni nikogar drugega, ki bi hotel to delo opravljati,me je ponovno spodbudilo in prisililo, da sem vGospodovem imenu začel prevajati drugi del novegatestamenta.Ker pa so pisma apostolov, posebno Rimljanom, nanekaterih mestih v besedah in sentencah zaradi hebraizmovin okrajšav težko razumljiva, sem vsa poglavjarazdelil na odstavke ter vse, kar se v posameznem najpomembnejšeganahaja in uči, strnil v kratkih utemeljitvahin komentarjih, ki sem jih postavil pred poglavja72


Predgovorali na rob. To bo Slovencem in Hrvatom napotek invelika pomoč za pravilno razumevanje apostolskih pisem.O piscu, vsebini in o neizmerni koristi apostolskihpisem Rimljanom, ki jih vsi pravi verniki in učenjakivisoko cenijo, saj menijo, da so to najvažnejša poglavjaNovega testamenta ter čisti evangelij, nadalje o tem,kako je treba razumeti besede postava, greh, milost,vera, pravičnost, meso in duh, sem v sledečem slovenskemdolgem predgovoru k pismom, še prej pa vpredgovoru k Novemu testamentu, obširno razlagalin poročal. Da bodo torej naš Gospod Jezus Kristus innjegovi apostoli poslej v slovenskem in hrvaškem jezikugovorili in oznanjali prav tako jasno, glasno in razumljivokakor v latinskem, nemškem, italijanskem aličeškem jeziku, Bogu našemu Gospodu čast in hvala navekomaj. Amen. Prav nič ne dvomim, da bo Kristus,Gospod, skozi to naše delo s svojim duhom in besedoponovno širil in utrjeval svoje kraljestvo proti Orientuter slabil moč Mohamedovega in Antikristovega carstva,saj Pavel na začetku teh pisem pravi, da so evangelijibožja moč. 52 David jih v psalmu 45 53 imenuje ostrepuščice, katerim se morajo predati ljudstva, ki živijo52. Rim 1,16.53. Ps 45 (44),6.73


54. Ps 110,2.55. Heb 4,12.56. Iz 55,6–11.57. Mt 24,14; 2 Tes 2,14;Ezk 39,6–8.58. Hudič.59. Gog in Magog,[sumer. gug »tema«,ma (tu) »dežela«] Starazaveza, po Ezekielu knezin njegova dežela; po JanezovemRazodetju simboličniimeni za zadnjeKristusove sovražnike.Predgovormed sovražniki Kristusa. V psalmu 110 54 pa pravi: »GospodaKristusa žezlo, to je njegov evangelij, bo vladalomed njegovimi sovražniki.« V Heb 4 55 piše apostol, daje božja beseda živa in močna ter ostrejša od vsakegadvoreznega meča, zareže globoko, dokler ne loči telesaod duha pa tudi mozeg od kosti. Izaija 55 56 pravi,beseda božja sporoča, kaj je Bogu všeč in zakaj jo jerazglasil. Tako prerokujejo Kristus, Matej 24, Pavel 2Tes 2, in Ezekiel 39, 57 da se mora evangelij izpolnitipred sodnim dnem, tako kot pred uničenjem Jeruzalema,in oznanjati po vsem svetu. Hudobnež, 58 Gog inMagog, 59 prikrit in odkrit antikrist pa morajo biti razgaljeniter z duhom besede Gospoda Kristusa pokončani.V teh naših zadnjih časih vidimo in spoznavamo,kako učinkovito moč ima pisana ter oznanjana božjabeseda, ko po vsej Evropi vse bolj razkriva in uničujeprikritega antikrista in njegovo cesarstvo. Sam sem odmnogih Turkov slišal, da jim je bilo prerokovano (brezdvoma od kristjanov), da bosta njih vera in cesarstvokmalu v zatonu in propadla, medtem ko bo krščanstvoobstalo.Ker je pri vseh pisateljih stara navada, da svoja <strong>dela</strong>in knjige posvečajo ter pošiljajo visoki gospodi in74


Predgovoroblastnikom, ali sicer uglednim in razumnim osebam(česar sam doslej nisem počel) ter iz nekaterih drugihrazlogov, predvsem pa zato, ker je vaše kraljevsko dostojanstvopo posebni božji volji kralj Češke ter slovenskihin hrvaških kraljestev, kneževin in dežel, katerihprebivalci uporabljajo slovanske jezike in se medseboj po potrebi razumejo, pravičen dedni gospodar,vojvoda in knez. Ker je vaše kraljevo dostojanstvoBog, naš Gospod bogato obdaroval z mnogimi velikimiodlikami in darovi, z znanjem mnogih jezikov in spravo vnemo, za razumevanje božje besede preko vasrazsvetlil tudi druge kralje in kneze, sem ta drugi delslovenskega Novega testamenta (čeprav so bila sedaj vnaglici — iz razlogov, o katerih tukaj ni umestno govoriti— natisnjena samo ta pisma, ostalo pa bo, če Bogda, kmalu sledilo) hotel posvetiti in pokloniti vašemukral jevskemu dostojanstvu ter v vašem imenu izdati sponižno in vdano prošnjo, da bi vaše kraljevsko dostojanstvoskupaj s pobožnimi in razumnimi Kranjci,Spodnještajerci, Korošci, Krašovci, Istrani in SlovenciSlovenske marke (kajti ljudstva teh dežel razumejomoj jezik in pisanje) bili tega in vsega mojega <strong>dela</strong>, kije že in še bo izšlo, milosten zaščitnik, pospeševalec75


Predgovorter nepristranski razsodnik in sodnik. In če sem semorda kje v pisavi, prevajanju ali razlagi zmotil ali storilnapako (kar se lahko zgodi, ker nimam nobenegavzornika pa tudi ne pomočnika), si bom to krščanskovzel k srcu ter se o napakah in pomanjkljivostih pustilopomniti, podučiti in kaznovati. Prisežem in obljubimpa, da bom vse nesprejemljive, zmotne in zavajajočemisli, v kolikor bi bile v mojih spisih resnično prisotne,v javnem tisku v slovenskem in nemškem jeziku predvsemi priznal in preklical.Vsemogočni večni Bog, oče našega Gospoda JezusaKristusa, naj v imenu in po volji svojega ljubega sinu,našega zveličarja, presvetlemu, mogočnemu rimskemucesarju itd., vašega kraljevega dostojanstva ljubemugospodu očetu, našemu milostnemu gospodu indeželnemu knezu, nadalje vašega kraljevega dostojanstvapresvetlemu, visokorodnemu in krepostnemu avstrijskemunadvojvodi in nadvojvodinji itd., vašegakraljevega dostojanstva bratom in sestram podari pravoin zveličavno spoznanje božje resnice in volje, zvestoboin moder nasvet, pobožne in razumne cerkveneslužabnike, poslušne in bogaboječe podložnike. Varujenaj jih pred vsem zlom. Amen. Vsem njim se poniž-76


Predgovorno priporočam. Dano v Tübingenu, prvega dne mesecajanuarja leta 1560.Vašemu kraljevemu dostojanstvu 60vdani kaplanPrimož Trubar KranjecPastor krščanske cerkvev Kemptenu.60. Eurer KöniglichenWürde.77


ARTICULI OLIDEILI, TE PRAVE STAREVERE KERSZHANSKE, IS S. PYSMApo redu poſtauleni inu kratku ſaſtvpnu islosheni. Kateri ſo tudi taku, utim1530. leitu, nashimu nermiloſtiuishimu Goſpudi Ceſſaryu Carolu tigaImena Petimu, ranicimu, inu potle utim 1552. leitu, timu Concilyu Vtrienti,od enih uelikih Nembshkih Vyudov, Meiſt inu Pridigarieu, napreipolosheni inu dani, Sdai peruizh is Latinskiga inu Nembshkiga Ieſyka,uta Slouenſki ſueiſtu iſtvlmazheni. Odſpreda uti SlouenskiPredguuri ſe praui, katera Vera ie, od S. Troycepoſtaulena, ta ner prauishi inunerſtarishi, skuſi,Primosha TruberiaCrain za. 62Drey Criſtliche Confeſſionen /nämlich Augſpurgiſche / Wirtembergiſche vn[nd] Sächſiſche /wie die eine dem Großmächtigſten Römiſchen Keiſer Carolo demfünften / etc. Hochloblicher Gedächtnuß / im 1530. Jar / vnd dieanderen zwo dem Concilio zu Trient Anno 1552, von ettlichenvon Gott erleuchten / Chur / Fürſten / Stett vnd Theologenüberantwort / auß Latein vnd Teutſch / in dißWindiſch Buch zuſamengezogen.V TIBINGI.Vtim leitu po Chriſtuſeuim Roiſtuu. 63M.D.L<strong>XI</strong>I62. Artikel oder Stückedes rechten altenchristlichen Glaubens ausder Heiligen Schrift derOrdnung nach aufgestelltund kurz und verständlichausgelegt. Welcheauch da mals im Jahre1530 unserem allergnädigstenHern Kaiser, Karlseines Namens, demFünften weiland und daraufim Jahre 1552 demKonzil zu Trient von einigengroßen deutschenHerzogen, Städten undPredigern vorgelegtund übergeben wurden,jetzt zum ersten Mal ausder lateinischen unddeutschen Sprache in dieslowenische Spra che getreulichverdolmetscht.Vorneweg im slowenischenVorwort wird gesagt,wel ches der Glaube ist,der nach der heiligenDreieinigkeit aufgestelltder richtigste und ältesteist, durch Primus Truber,dem Krainer.63. In Tübingen nachChristi Geburth 1562.79


Dem Durchleuchtigen /Hochgebornen / Chriſtlichen Fürſtenvnnd Herren / Herrn Chriſtoffen / Hertzogen zuWürtemberg vnd zu Teckh / Grauenzu Mumpelgart / etc.Gnad vnd Frid / von Gott dem Vatter / durchJeſum Chriſtum vnſern Herrnvnd Heiland.Dvrchleuchtiger Fürſt / GnädigerHerr / ſeitmals die rechte / alteChriſtenliche Religion / wie dieſelbigin der heiligen Bibliſchen Geſchrifftgegründet vn[nd] verfaBt iſt / außſonderlichen Gnaden vnd SchickungenGottes / bey diſen vnſern letſten zeiten widerumban das Liecht kom[m]en / vnd ſich durch die predigtendes H. Euangelij vnd Dolmetſchungen der Bibel vndanderer Gottſeliger Bücher / überal in der Welt / widerden willen vn[nd] die macht der Hellen Pforten /je lenger je mehr offenbart vnnd außbreit / alſo / dasſie auch in den Windichen vn[nd] Crobatiſchen Ländern/ jetzundt offenlich gepredigt / vnd von jren vilendaſelbſt / hohes vnd nideren Stands / Mans vnd WeibsA ij Perſonen81


Vorred.Perſonen / mit groſſer begird / frewden vnd hertzlichemſeufftzen vnd danckſagung / angenommen vndbekennt würdt. Gleich wol vnder jnen noch vilſchwach vnd einfeltige Chriſten ſind / die ſich zur obgemeltenrechten Religion / ſo bald nicht ſchickenkünden / fürnämlich darumb / dieweil dieſelbig demBeuelch Gottes nach / vnd jnnhalt der H. BibliſchenGeſchrifft / alle Mißbreüch in der Kirchen / wie alt /vnnd dem Volck ſie angenem ſind / als nämlich diePäbſtiſche Meß / der Heiligen anruffen / Walfarten /der newen Kirchen Gebew vn[nd] das vertrawen ineigne Werck / tadelt / vernicht vnd gar abthut / auchdie heilige Sacrament on Saltz / Kath / Speichel / öll /Kertzen / Glocken vnd Meßgewandt zuraichen vndaußzutheilen lehret. Das dunckt ſie frembd / ſeltzam /new vn[nd] vnrecht. Zu wölcher vnrichtigkeit jnenauch verhelffen ettlich vermeint Geiſtlichen / die auffden Cantzlen / Höhinen vnd beim Wein außgeben vndaußschreien / der abtrinnige Truber mit ſeinenGeſellen / wöllen mit jren Lutheriſchen Predigenvn[nd] Büchern / in den Windiſchen vn[nd]Crabatiſche[n] Ländern / ein andern / newen /falſchen / verfüriſchen Glauben vnnd neweGotsdienſten / die zuuor in der Chriſtenheit niegeweſt / vn[nd] die kein Chriſtlicher noch WeltlicherPotentat in ſeinem Land nicht dulden noch annemenwill82


Vorred.will / auffbringen vnd anrichten. Es ſind auch etlichdarunder ſo vnuerſchampt / das ſie offentlich außgebenvnd außbreiten / es ſey allein der newen EuangeliſchenLehr vnd Religion ſchuld / das die jetzige Welt ſo bößiſt / das die Thewrung in allen dingen / die Türcken vndalle Plagen überall überhand nemen. Vermanen vnd bittender halben das Volck mit groſſem ernſt gantz andächtig/ das ſie ſich vor den newen Predigern vn[nd]Büchern hütten / vnd bey dem alten jrer Elteren Glauben/ dabey die Leut frum[m] vnd gute Jar geweſt / veſtvnd bestendig bleiben.Derhalben ſolches der obgemelten vermeintenGeiſtlichen falſch vn[nd] Heuchleriſch / außgeben vndaußschreien von der rainen Lehr des H. Euangelij /vnd die vnwiſſenheit vn[nd] einfalt in Glaubens Sachen/ des armen Windiſchen vnd Crbbatiſchen gemeinenVolcks / haben mich verurſacht vnd dahin gezwungen/ das ich jetzund in der eil neben anderenmeinen Geſchäfften / dolmetſchen vnd Predigen /auch die Augſpurgiſche Confeſſion in die WindiſcheSprach hab gebracht / vnnd mit lateiniſchenBuchſtaben trucken lassen (wie ſie dann auch bald mitCrobatiſchen vnd Cyruliſchen Buchſtaben getruckt werdenſoll) Auff das obgemeltes gemein einfältig Völckleindarauß grundtlich bericht würde / das ſolcher rechterA iij Chriſt=83


64. Eure Fürstliche Gnad.65. Königliche Maestät.Vorred.Chriſtlicher Glaub mit allen ſeinen Artikkeln / nicht beyjnen allein / ſonder auch in ettlichen Künigreichen / invilen Fürſtenthumben / Ländern vnd Stetten würdt gepredigtvnd angenom[m]en / Vnd das ſie wißten / wasdoch die Teutſchen vn[nd] andere Völcker / wölche mandie Lutheriſchen nennt / für ein Religion haben / vndwas ſie verurſacht / das ſie zur ſolchen Religion getretten/ vnd der Bapſtiſchen vrlaub geben. Denn in volgenderWindiſchen Vorred / ſage vnnd erzele ich jnen außdem Sleidano vnd anderen newen Hiſtoriographis ordenlich/ was den Man Gottes Doctor Martin Lutherſeligen bewegt / das er alſo wider des Bapsts Ablaß /ſein Lehr / falſche Gottes Dienſten vnd Abgöttereyenhab geſchriben / Vnd warumb / durch wen / wo vnd zuwölcher zeit die drey Confeſſionen / nämlich dieAugſpurgiſche / E. F. G 64 . vnd der Sächſiſchen Theologen/ dermaſſen geſtelt vnd überantwort worden. Ich erzelejnen auch daneben vn[nd] zeig an lauter vnnd außfürlich/ in wölchen Artickeln des ChriſtlichenGlaubens / wir Euangeliſche Prediger vns mit denBäpſtiſchen / nicht mögen noch ſollen vergleichen. Ebenauff dieſe weiſe vnd form / wie ichs in der TeutſchenVorred an die Kün. May 65 . zu Behaim / etc. über dieCyruliſche locos Theoligicos gethon habe.Vnd84


Vorred.Vnd nach dem in der Augſpurgiſchen Confeſſion derTitel / ettlich Sententz vnd Artickel / mit wenig vndkurtzen lateiniſchen vnnd teutſchen Worten / werdenangezeigt vnd außgeſprochen / die ich alſo mit derogleichenvnd wenig Worten / das es die einfeltigen inder H. Geſchrifft vnbeleßnen Windiſchen vnnd Crobatengründtlich verſteen möchten / nicht hab mögenverdolmetſchen. Derhalben hab ich den Titel / ettlichArtiekel vnd Sententz in der obgemeltenAugſpurgiſchen Confeſſion / mit anderen vnnd mehrerenWorten / Sprüchen / Zeugnuſſen vnnd Exempel/ auß jrer Apologia / auß E. F. G. vnnd derSächſiſchen Theologen Confeſſionen / Paraphraſiert /außgefürt vnd außgelegt. Ich hab aber damit keinenArtickel oder Sententz was benommen / auchdieſelbigen in jren meinungen vnd verſtandt nichtverendert. Denn ich wende meine Gedancken / meineArbeit vnnd Fleiß in diſen dolmetſchen fürnämlichdahin / damit die guthertzigen Windiſchen vnndCrobaten neben den locis Theologicis auch in diſemBüchlin das recht Fundament vnnd das gantz Corpusder Chriſtlichen Lehr / fein kurtz / clar / einfeltigvnnd verſtendig bey einander haben vnnd grundtlichverſteen möchten. Vnd das darwider zu ewigenzeiten / kein künfftiger Windiſcher Staphylus,Oſius85


Vorred.Oſius, Aſotus, oder jemandt jres gleichen GottloſerSophiſt mit der Wahrheit etwas reden / predigen /ſchreiben noch dieſelbig vmbſtoſſen möcht. Vnnd ichzweiffel gar nicht / Gott der Him[m]liſch Vatter / vmbChriſti Jeſu ſeines liebſten Sons willen / mit dem H.Geiſt / werde auch durch diſe AugſpurgiſcheConfeſſion / die Gottſeligen verſtendigen Windiſchenvnd Crobaten in jrem rechten Chriſtlichen angenormnenGlauben / in Gottgefelligen Dienſten / vnnd inallen guten Wercken / ſtercken vnd befeſtigen / Vnddie Vnwiſſenden / ſchwachen / verfürten vndaberglaubiſchen / von jren falſchen Gottsdienſten /von jren vnnutzen Walfarten vnnd Kirchen Gebewabfüren / vnd zu der rechten Religion / ſäliglichen fürenvnd laiten / Amen.Vnd dieweil auß ſonderlichem wunderparlichemverordnen Gottes / durch E. F. G. gnädigevergünſtigung / vnderhaltung / hülff vnnd fürdernuß/ neben anderen Chriſtlichen Künigen / Churvnnd Fürſten / Grauen / Herren / Landleuten vndStett / diſe zwo dolmetſchungen vnnd dreierley Truckder Bibel vnd anderer Gottſeliger Bücher / in E. F. G.Landen vnd Gebieten wol vnd glücklich / dem Allmächtigenſey lob / angefangen ſind. Vnnd E. F. G. vonGott dem Allmächtigen dermaſſen erleucht / mit hohenGaben86


Vorred.Gaben vnd verſtand begabt / vn[nd] dahin genaigt /dz ſie nichts höhers achten / kein mühe / fleiß nochvncoſten ſparen / auch ab keiner gefährligkeitenſchewen tragen / damit die rechte ſeligmachende / Religion/ ware Liebe / Chriſtlicher Frid / Zucht / Gottesforchtvnd Erbarkeit in der Chriſtenheit bey mäniglichengepflanzt / angericht vnnd erhalten wurden.Deßwegen zu einer vnderthäniger Danckbarkeit / dergnädigen Vnderhaltung vn[nd] befürderung / diß angefangnenGottſeligen dolmetſchens / truckens vndWercks / hab in E. F. G. Namen ich diſe offtgemelteParaphraſierte Augſpurgiſche Confeſſion in derWindiſchen Sprach / in truck geben vnnd außgehnlaſſen wöllen / ſonderlich auch darumb / auff das E. F.G. ſampt jren Hochuerſtendigen Räthen vnd HochgelertenGottſeligen Theologen / dardurch vergwißtvnnd verſichert wurden / das vnſer der TolmetſcherGenädiger Herr / trewer Patron vnd Befürderer diſesWercks / Herr Hans Vngnad / Freyherr / etc. nichts /das der Augſpurgiſchen Confeſſion zuwider / oder waszanckiſch vnd vnnöttig zutrucken geſtatte / vnnd ichſampt meinen Gehülffen / ſolches nicht dolmetſchen /noch änderen / ſouil an vns ligt / zulaſſen wöllen.Der Allmächtig / öwig / güttig Gott vnndB Vatter87


Vorred.Vatter vnſers Herren Jeſu Chriſti / wölle jm E. F. G.ſampt jrem vilgeliebten Gemahel vnd Fürſtlichen Sünenvnd Töchteren / vnnd das gantz Hauß vndFürſtenthumb Würtemberg / in ſeine ewige hülffe vndſchutz gnädiglich laſſen beuolhen ſein / alle ſeligeWolfart vnd glückſelige Regierung verleihen. Vn[nd]hierauff E. F. G. thut ſich der Chriſtlich Herr vnſer trewerPatron / Herr Hans Vngnad / etc. ich ſampt meinenGehülffen vnnd dem gantzen Werck / gantz vnderthäniglichvnd trewlich beuelhen. Datum Vrach amerſten tag May. imM. D. L<strong>XI</strong>I. Jar.E. F. G.VnderthänigerDienerPrimus Truber /der zeitPfarher zuVrach88


ARTIKULI OLIDEILI TE PRAVE STAREVERE KERSČ ANSKE, IZ S. PYSMApo redu postavleni inu kratku zastupnu izloženi. Kateri so tudi taku,v tim 1530. leitu, našimu nermilostivišimu gospudi cessaryu Karolu, tigaimena petimu, ranikimu, inu potle v tim 1552. leitu timu concilyu v Trientiod enih velikih nembških vyudov, meist inu pridigariev napreipoloženi inu dani, zdai pervič iz latinskiga inu nembškiga iezyka v taslovenski zueistu iztulmačeni. Od spreda v ti slovenskipredguvuri se pravi, katera vera ie od S. Troycepostavlena, ta ner praviši inu nerstariši, skuziPrimoža Truberia Krainca.Tri krščanske veroizpovedi,in sicer augsburška, württemberška in saška,kot so bile predložene in podane od nekaterih od Boga razsvetljenihvolilnih knezov in knezov, mest in teologov. Prva leta 1530mogočnemu rimskemu cesarju velecenjenega spomina KarluPetemu itd., drugi dve pa koncilu v Tridentu leta 1552, sedajprevedene iz latinskega in nemškega jezika terpovzete v tej slovenski knjigi.V TÜBINGENU,leta 1562 po Kristusovem rojstvu.89


Presvetlemu, visokorodnemu,krščanskemu knezu in gospodu, gospoduKrištofu, vojvodi würtemberškemu in teškemu, 66grofu mömpelgardskemu 67 itd.Milost in pokoj od Boga Očeta po JezusuKristusu, našem Gospoduin zveličarju.Presvetli knez, milostni gospod, odkarse je po posebni božji milosti in preudarnostiv teh naših poslednjih časihzopet uveljavila prava, stara krščanskavera, kot je utemeljena in napisanav Svetem pismu, ter se zoper voljoin moč pekla povsod po svetu vse dalje ter močnejerazodeva in širi z oznanjanjem svetega evangelija,tolmačenjem Biblije in drugih nabožnih knjig, sesedaj tudi v slovenskih in hrvaških deželah javnooznanja. Z veliko strastjo, veseljem, srčno radostjoin zahvalo jo sprejemajo možje in žene tako nizkegakot visokega stanu, a je med njimi vendar šemnogo šibkih in preprostih kristjanov, ki dvomijoter se ne morejo hitro odločiti za omenjeno pravo66. Teck, majhno švabskovojvodstvo. Višavje naSV Švabske z razvalinov kmečkih vojnahporušenega gradu teškihvojvod.67. Mömpelgard, Montbeliard.Upravno, okrajnomesto v departementuDoubs ob Alaini, spretežno protestantskimprebivalstvom.91


68. Prim. Jn 9,6.69. »Vrhovi«, poganskakot pozneje krščanskakultna mesta (Jer 19,5), vTrubarjevem času pogostomesta za zidanje romarskihcerkva in včasihrazuzdanih ter dvomljivihpraznovanj.Predgovorvero. To pa zato, ker le-ta po božji volji in naukuiz Svetega pisma graja in odpravlja vse zlorabe vCerkvi ne glede na to, koliko so stare in ljudemvšečne, kot so papistične maše, priprošnje svetnikom,romanja, nova cerkvena poslopja in vera vlastna početja, pa tudi zato, ker uči, da se morajosveti zakramenti podeljevati brez soli, blata, 68 sline,olja, sveč, zvonov in mašnih oblačil. To se jim zdituje, nenavadno in napačno. K temu napačnemurazumevanju jih zavedejo tudi nekateri dom nevniduhovniki, ki na lecah in vrhovih, 69 ob vinu pogostorazglašajo in vpijó, češ, da želi Trubar s svojimipomočniki, luteranskimi pridigami in knjigami vslovenskih ter hrvaških deželah razglasiti in vzpostavitinovo, krivo in zapeljivo vero ter nove službebožje, ki jih poprej v krščanstvu nikoli ni bilo terjih noben krščanski ali svetni vladar v svoji deželine želi sprejeti ali trpeti. Nekateri med njimi so celotako nesramni, da javno razglašajo in razširjajolaž, da sta samo novi evangelijski nauk in vera kriva,da je sedanji svet tako hudoben, da so vse stvaritako drage, Turki in vse tegobe pa povsod takonadležni. Zato zelo resno in z vso pobož nostjosvarijo in prosijo ljudstvo, naj se varuje novih pridigarjevin knjig ter se trdno in stanovitno drži stare92


Predgovorvere njihovih prednikov, ko so bili ljudje bogaboječiin letine dobre.To lažnivo in hinavsko razglašanje ter vpitje nekaterihomenjenih duhovnikov o čistem naukusvetega evangelija ter nevednost in preprostostubogega slovenskega in hrvaškega ljudstva v verskihzadevah so me spodbudili in prisilili v to, dasem sedaj v vsej naglici poleg svojega ostalega <strong>dela</strong>,prevajanja in oznanjanja prevedel v slovenski jezikter dal natisniti z latinskimi črkami tudi augsburškoveroizpoved (kmalu bo natisnjena tudi vhrvaški in cirilični pisavi). S tem bo omenjenomajhno preprosto slovensko ljudstvo temeljito seznanjenos tem, da ta prava krščanska vera z vsemisvojimi nauki ni oznanjana in sprejeta samo prinjih, temveč tudi v nekaterih drugih kraljestvih termnogih kneževinah, mestih in deželah. Tako bodovendar vedeli, kakšno vero imajo Nemci indrugi narodi, ki jih imenujemo luteranske, zakaj sopristopili k tej veri, papeževo pa zapustili. V sledečemslovenskem predgovoru jim pripovedujem inpošteno razlagam iz Sleidana 70 in drugih zgodovinopiscev,kaj je pokojnega božjega služabnikadoktorja Martina Luthra spodbudilo, da je pisalzoper papeške odpustke, njegov nauk, krive služ-70. Johannes Sleidanus,(1505–1556), rojen vSchlei denu (Eifel), jeavtor na osnovi arhivovstrogo kronološkepredstavitve dogodkovv času od 1517 do 1555De statu religionis et reipublicaeCarolo V. caesarecommentarium libri XXVI.O. Sakrausky, n. d., 161.93


Predgovorbe božje in malikovanje ter zakaj, po kom, kje in vkaterem času so bile tri veroizpovedi, namrečaugs burška, ta, vaše knežje milosti ter saksonskihteologov v tej obliki predstavljene in uveljavljene.Enako obširno — kot sem to storil v nemškempredgovoru, posvečenem njegovemu veličanstvučeškemu kralju itd. o ciriličnih Locis theologicis — jimgovorim in razlagam tudi o tem, v katerih poglavjihkrščanske vere mi, evangeličanski duhovniki,ne moremo in ne smemo soglašati s papeškimi.Medtem ko so naslovi, nekateri izreki in poglavjav augsburški veroizpovedi napisani in povedanile z nekaj kratkimi latinskimi in nemškimi besedamijih, zaradi tega da bi jih preprosti, branja Biblijenevajeni Slovenci in Hrvatje dobro razumeli, nisemmogel prevesti z enakimi ter malo besedami.Zato sem naslove, nekatere izreke in poglavja vomenjeni augsburški veroizpovedi napisal in dopolnilz več drugimi ter preprostejšimi besedami,izreki, pričevanji in primeri iz apologije augsburšketer vaše knežje milosti in saksonskih teologovveroizpovedi. S tem pa nisem nobenega poglavjaali izreka okrnil niti mu spremenil pomena alismis la. Vse svoje misli, delo in trud pri tem prevajanjuusmerjam izključno v to, da bi dobrosrčni94


PredgovorSlovenci in Hrvatje poleg Locis theologicis tudi s toknjižico dobili na enem mestu na kratko, preprostoin razumljivo združene prave temelje ter celotnovsebino krščanskega nauka. Da nikoli več nobenslovenski Staphylus, Hosius, Asotus 71 ali njimpodoben brezbožen sofist z govorom, pridigo, pisanjemin podobnim ne bi mogel potvarjati resnice.Prav nič ne dvomim, da bo Bog, naš nebeškioče, zaradi Jezusa Kristusa, njegovega ljubega sinu,in s Svetim Duhom tudi s to augsburško veroizpovedjopobožne in razumne Slovence in Hrvateutrdil ter okrepil v njihovi sprejeti krščanskiveri, Bogu všečnih službah in vseh dobrih delih.Nevedne, omahujoče, zapeljane in praznoverne paodvrnil od njihovih grešnih božjih služb, nekoristnihromanj in cerkva, ter jih s Svetim Duhom vodilin privedel k pravi zveličavni veri. Amen.Po posebni, čudežni božji volji ter milostni podpori,pomoči in spodbudi vaše knežje milosti indrugih krščanskih kraljev, volilnih knezov inknez ov, grofov, gospodov, deželanov ter mest,smo, hvala Vsemogočnemu, to dvojno prevajanjein tiskanje Biblije ter drugih nabožnih knjig v trehpisavah, v deželi in pokrajini vaše knežje milostiuspešno in srečno začeli. Ker je vašo knežjo milost71. Friedrich Staphylus,1512 v Osnabrücku,lektor protestantsketeologije v Königsbergu,se ponovno usmeri krimskokatoliški Cerkvi tertako postane uporabnoorodje protireformacije vjužni Nemčiji.Stanislav Hosius, 1504 vKrakovu, 1560 apostolskilegat na Dunaju, občasnopredsedujoči tridentinskegakoncila, nasilnopreganjal protestante.Pedro de Soto, okrog leta1495 v Alcali, pomembendominikanski borec protireformacije.SpovednikKarla V. V letu 1555 objavilspis pod naslovomAssertio catholicae fideiproti württemberškiveroizpovedi, v kateremwürttemberškemu knezuodreka pravico izrekanjalastne veroizpovedi.95


Predgovorvsemogočni Bog v toliki meri razsvetlil in obdarilz razumom in mnogimi velikimi darovi ter usmerilk temu, da ničesar bolj ne ceni, s trudom, prizadevanjemin stroški ne varčuje, pa se tudi nobeni nevarnostine izmika, da bi prava, zveličavna vera,prava ljubezen, krščanski mir, vzgoja, bogaboječnostin poštenje mnogim v krščanskem svetu bilozasejano, dano in ohranjeno, sem iz vdane hvaležnostiza milostno podporo in pospeševanje tegazačetega pobožnega prevajanja, tiskanja in <strong>dela</strong> vimenu vaše knežje milosti želel to večkrat omenjenoparafrazirano augsburško veroizpoved natisnitiin izdati v slovenskem jeziku. Posebej pa sem hotelvaši knežji milosti, vašim razumnim svetovalcem inzelo učenim, pobožnim teologom zagotoviti, današ, nas prevajalcev milostni gospod in zaščitnikter podpornik tega <strong>dela</strong> gospod baron Ivan Ungnaditd. ne bi dovolil tiskati ničesar, kar bi bilosporno, nekoristno ali v nasprotju z augsburškoveroizpovedjo. Tudi sam in moji pomočniki kaj takegane bi prevajali, pa tega tudi drugim, v kolikorbi to bilo odvisno od nas, ne bi dovolili.Vsemogočni, večni dobri Bog in oče našegaGos poda Jezusa Kristusa naj vašo knežjo milost,vašo ljubljeno soprogo, knežje sinove in hčere ter96


Predgovorcelotno hišo in kneževino Württemberg vzamepod svoje okrilje in milostno zaščito. Naj vam podelives dušni blagor in srečno vladanje. Na koncuse vam, vaša knežja milost, naš krčanski gospod inzvesti zaščitnik gospod Ivan Ungnad itd., jaz sam ssvojimi pomočniki in celotnim delom vdano inzvesto priporočamo.V Urachu, prvega dne v maju leta 1562.Vaše knežje milosti vdani služabnikPrimož Trubar, sedajžupnik v Urachu97


Ta Celi Pſalter Davidou,V TIM SOVSI SHLAHT VISSOKI B OSHYNauuki, Troshti, Pryteshi, Prerokouane, te Ieſuſeue inu negaSuete Cerque, Molytue, Proshne, Huale inu Shuale, etc. Sdaiperuizh vta Slouenski Ieſik Iſtolmazhen,inu kratku ſaſtopnu Iſloshen, skuſiPRIMOSHA TRVBERIACrainza. 72Der gantz Pſalter / in die WindiſcheSprach zum erſten mal verdolmetſchet / vnndmit kurtzen verſtendigen Argumentenvnd Scholien erklärt.Psal. 68.Increpa feram arundinis, congregationem tauroruminter vitulos, populos conculcantespropter Argentum, Diſsipa gentes quae bellavolunt. 73V TIPINGIM. D. LXVI.72. Der ganze PsalterDavids, in dem alleeinfachen hohen Lehren,Trostungen, Klagenund ProphezeiungenJesu und seiner heiligenKirche Gebete, Bit ten,Lobpreisungen undDanksagungen etc. undnunmehr zum er stenMal in die slowenischeSprache übersetzt sind,und kurz und verständlichausge legt sind,durch Primus Truber, denCrainer.73. Psalm 68, 31: Bedrohedas Tier im Schilf, die Rotteder Mächtigen, die Gebieterder Völker, tritt nieder,die das Silber liebhaben,zerstreue die Völker, diegerne Krieg führen.O. Sakrausky, PrimusTruber Deutsche Vorreden,338.99


Den Wolgebornen /Edlen / Geſtrengen /Ehrnueſten / Erbaren vn[d]Weiſen Herren / Grauen / Freyherren / Rittern / Edelleüten/ Burgern / vnd allen Gottſeligen Chriſten / imFürſtenthumb Crein / in Vnderſteüer vnd Karenten / inder Grauenſchafft Görtz / Windiſchen Marck / Metling/ am Kharst vn[d] in Hiſterreich geſeſſen / derAugſpurgiſchen Confeſſion verwandten Gnadvnd Frid von Gott dem Vatter durchJeſum Chriſtum.Gnädig / Gebietende vn[d] günſtiglieb Herren. Die heilig Chriſtlichvnnd Catholiſch Kirch / wölchewir auff gut einfaltig Teütſch mögennennen / ein allgemeineVerſamlung der recht Gleubigen/ oder wie ſie die Apoſtel injrem Symbolo außlegen / die Gemeinſchafft derHeiligen / hat in der heiligen Schrifft vil ſchöneherrliche Namen / vnd holdſelige /a ij tröst100


Teütsche Vorredtröſtliche Gleichnuſſen. Sie würdt von den Propheten/ Apoſteln / vnd von Chriſto ſelbſt offt genannt /die Kinder Gottes / Kinder des Liechts / Kinder / derSame / vnd Geſchlächt Abrahe / Jacobs vnndIſraels / Kinder der Verheiſſung. Item / das außerwölt/ prieſterlich / küniglich/ heilig vnnd ehrlichVolck. Item / die Herde / Schaffe / Lämmer / Hauß /Hütten / Vorhoff / Schaffſtal / Leüchter / Tempel /Statt / Wohnung / Burger / Haußgenoſſen / Freundtvnd Erben Gottes. Item / der Leib vnd GeſponsChriſti / das Weib des Lambs / Pfeiler vnd Grundfeſtder Wahrheit / Berg Sion / Jeruſalem / das ReichGottes vnd Chriſti / das Himmelreich / etc. Vnd ſievergleichens den Künigin / der Künigin Töchtern /den reinen klügen Jungfrawen / den trewen frommenMüttern / Haußhaltern / Kauffleütten / fruchtbarenBawmen / der Sonnen / dem Mon / den Sternen/ der Morgenrötte / etc.Nun will der heilig Geiſt mit diſen Namen vndGleichnuſſen / der Kirchen gegeben / nichts anders /dan[n] alle menſchen lernen vnd erinneren / wöllenſie in der Zal des Volcks Gottes ſein vnd ſelig werden/ das ſie ſich in diſer ſeiner Kirchen / mitGlaubenGen. 6;Ro. 8; 9;Luc. 16; 12;17; Ac. 3; 20;Gal. 4;Exo. 19;1 Petro 2; 5;Eſa. 40; 2;Eze. 34;Pſa. 74; 95;15; 18;Joha. 1; 10;21; 1 Kor. 3;6; 2 Thi. 2;Ephe 2;Apo. 19; 21;2 Cor. 11; 1Thi. 3;Pſa. 45, 1;Math. 3; 13;22; 24; 25;Cant. 6.101


Joh. 3; 16; 15;20.Ephe. 5.Mat. 10; 1.Petr. 1.Mat. 16; 18;Act. 10.ExtraEccleſiamnon eſtremiſſio peccatorumnecſalus.Pſal. 87; 84;17; 122; 26.Über diſen PſalterGlauben vnd leben zu jeder zeit finden laſſen. Danndiſer Kirchen iſt Gott der Vatter hold / von jretwegenhat er ſeinen lieben Son in diſe Welt zum Seligmachergeſandt. Chriſtus iſt von jretwegen geſtorben / ſie durch ſein eigen Blut geheiliget vnd gereiniget.Der heilig Geiſt hat die Ertzuätter / Propheten/ Apoſtel / Euangeliſten / Hirten / Lehrer /Martyrer vnd alle Heiligen erleucht / durch ſie dieKirchen vnder allen Völckem in der Weltverſamlet / ſie gelehrt / getroſt / erweitert vnd erhalten.Vnd diſer Kirchen allein / vnd ſonſt keinemVolck auff Erden / iſt der himmliſch Schatz / nämlich/ Vergebung aller Sünden / der heilig Geiſt /vnd das ewig Leben verheiſſen vnd gegeben. Vndalle Heiligen haben nichts höhers in diſem Lebenbegert / dann in vnd bey diſer Kirchen vndGemeinſchafft zu ſein / Wie ſolches Dauid in diſemſeinem Buch gar offt bezeugt / da er im Namen allerGleubigen alſo von der Kirchen redet: Du StattGotteſ / herrliche ding werden in dir gepredigt. OHerr Zebaoth / wie lieblich ſeind deine Wohnungen/ Meine Seele verlangt vnd ſehnet ſich nachden Vorhofen des Herren. Eins bitt ich vom Herren/ das het ich geriijne102


Teütsche Vorredne / das ich im Hauſe des Herren bleiben mögemein lebenlang / zu ſchawen die ſchöneGottesdienſt des Herren / vnnd ſeinen Tempel zubeſuchen. Wol denen / die in deinem Hauß wohnen/ die loben dich immerdar / Ich frewe michdeß / das mir geredt iſt / das wir werden ins Haußdes Herren gehn / etc.Diſe kurtze erzölung von den fürnämſten Namenvnd Gleichnuſſen / auch von Lob / Würde /vnnd von der Geiſtlichen Reichthumb vnd Seligkeitder Chriſtlichen Kirchen / thu ich allda nichtallein darum / vns darrnit zu lernen vnd zuerinneren/ was wir von der Kirchen halten ſollen /ſonder vil mehr / das ich darmit die vngegründte/ vnbilliche Aufflagen vnnd Gezücht / dievnſere Verfolger heimlich vnd offentlich vns aufflegenvnd beſchuldigen / mit Grund der Warheitableinen 74 vnd verantworten will. Dann E. G. vndHerr. tragen gut wiſſen / was maſſen von vns Creinernvnd Windiſchen (die wir vnſeren Glaubenvnd allen Gottesdienſt / nach in[n]halt vnd Lehrder heiligen Schrifft / des Catechiſmi / vnd derdreyen Symbolis haben angericht vnd halten / vndvns zu der Augſpurgiſchen Confeſſion gethon) vnſereDie rechtgleubigenvnd warhafftigePrediger/ ſeindallwegen vonder Welt /für Ketzervnd Urſacheralles Vnglücksgeachtetvndverfolgt worden.74. Ablehnen.103


Über diſen Pſalterſere Widerwertigen / der vermeint GeiſtlichHauff / überall / in vnd auſſerhalb des landts /vnnd fürnämblich der vngelert Münchs Clamantim Thumb zu Labach / außgeben / außſchſreyenvnd von vns ſchreiben / Nämlich: WirLutheriſchen / ſagen ſie / ſein Ketzer / der Kirchenfeind / von jr abtrünnig / abgeſchnittne faule Glider/ vngehorſam / Auffrürer / Wir haben einneuwen verfüriſchen ſchädlichen Glauben auffgebracht/ von dem vnd darbey nichts guts zugewarten/ Da[n] von vnſers Glaubens vnd Lehr wegen /iſt die jetzige Welt ſo boß / vntrew / vnd darvonkommen die Thewrungen / Sterben / Krieg vndalle Plagen. Mehr ſagen ſie / Wir vnehren dieJungfraw Maria / die lieben Heiligen / Wir habenden H. Geiſt nicht / noch einig recht Sacrament /Die Kinder von vns getaufft werden GottesAngeſicht nicht ſehen / etc. Vnd gemelte vnſereWiderwertigen / wollen auch der Chriſten Leich /die das heilig Sacrament von vns empfangen / injren Kirchen vnd Kirchhöfn nicht begrabe[n] / nochvns darbey predigen laſſen. Solche vnd dergleichenSchmach / ergerliche vnd falſche Bezüchtigung vndLöſterung / geben vnſere Widerſacher von vnsa iiij auß104


Teütsche Vorredauß / vnd außruffen nicht allein bey dem Wein vndauff der Cantzel vor dem gemeinen vnuerſtendigenBawrſman vnd Pöfel / den ſie gern wider vns zurAuffrür auffwickleten / Sonder ſie vnd jre Vorſteherſampt anderen / die es mit jnen / von jres eignenNutz wegen halten / haben auch ſolches von vns /anſehenlichen Teutſchen Potentaten vnnd Weltweisenzum offtermal geſchriben / vnd bey jnen angehalten/ vns zuuerfolgen. Vnd mit dem vnwarhafftigenvon vns außgeben / bereden ſie dieeinfältigen / wölche vnſere Predigen nicht hören /wir weren ſolche Leüt / Gottes vnd aller HeiligenFeind / vnd Vrſacher alles Vnglücks. Was ſie abermit dem vns zuzurichten gedencken / das würdt /nach Weiſſagung des gantzen Pſalters vn[d] dergantzen Kirchen Gebett / an jren Köpffen außgehn.Auch haben ſie ettlich Bawren Weiber überredt /das ſie jre Kinder / ſo ſie von vns erſtlich getaufft /widerumb zum andern mal von jnen haben tauffenlaſſen / Alſo gelehrt ſeind die Leüt / in jren eignenDecretis, Concilijs, vnd Patribus / die das Widertauffenauffs höchſt verbieten.Vn[d] verhoffen hierauff / die guten Herrnvn[d] Potentaten / auch alle from[m]e Teutſchen /wasPſal. 7; 10;26; 27; 74; 79;80; 83; 137;140.Wölchejre[n] Glaubenmit105


lauterenSprüche[n]auß der heiligenSchrifftvndCatechiſmobezeugenvnd verthädigenſeindnicht Ketzer.An der Lehr /Glauben /Gottesdienſt/ amleben.Über diſen Pſalterwas Stands oder Glaubens ſie ſein / die vnſereWindiſche Sprach vn[d] Bücher nicht verſtehn /vnſere Predigen nicht gehört / noch vnſereGotteſdienſt nicht geſehen / werden auß oben erzeltenNamen vnnd Gleichnuſſen / vom Lob /Würde / vn[d] Reichthumb der rechtenChriſtlichen Kirchen / auch was wir hernach weitterſagen / ſovil Gegenberichts haben empfangen /das ſie grundtlich wiſſen / vnd leichtlich abnemenvnd vrtheilen / warauff vnſer Glaub gegründetſey / vnd das vns die Widerſacher größlich vnrechtthun / das ſie vns für Ketzer vnd Feind der Kirchenangeben vnd außschreyen. Vnd das wir obgemelteCreiner vnd Windiſchen / auß dem Wort Gottesauch ſouil / Gott lob / haben gelernt vnd Verſtandüberkommen / das wir verſtehn vnd wiſſen / welcherder alt recht ſeligmachend Glaube / was vndwo die recht Apoſtoliſch vnd Catholiſch Kirch /was von jr zuhalten / vnd bey jr zuſuchen ſey.Vnd es erfordert gleichwol allda die notturfft /das ich jetzund mit vnſerem vnd vnſers GegentheilsGlauben / Lehr / Bücher / Gottesdienſt / lebenvnd thun lauter anzeigete vnd bewiſe / Daswir / die man vns Lutheriſch vnd Ketzeriſch ſchilt /a ii die106


Teütsche Vorreddie rechte Kinder vnd Glider der Chriſtlichen Kirchen/ vnd ſie die rechte Feind / abtrinnige / etc.ſeind. Dann wir glauben allein / was Gottes Ehr /vnd vnſer Seelen Heil belangt / der heiligenBibliſchen Schrifft vnd dem Catechiſmo. Was aberdiſen zweien Büchern zuwider / es rede / ſchreibe /lehre / ſchlieſſe / oder beuelhe wer da will / dashalten wir für Anathema. Wir ſuchen Gnad / Vergebungaller Sünden / vnd das ewig Leben / alleinbey Chriſto / durch den rechten lebendigen Glaubenan jn. Wir dienen Gott / betten / brauchen dieH. Sacrament / warten vnſers Beruffs / vnnd förenvnſeren Wandel nach Gottes beuelch. Vnd alſo habenalle Heiligen / Ertzuätter / Propheten /Apoſtel / Martyrer / die hochgebenedeiete 75 JungfrawMaria / vnd alle außerwölte Gottes / wölchedie erſte rechte Sewlen vnd Heupter der Kirchengeweſen / geglaubt / Gott gedient / jn angerufft /Vnd ſie haben vns dermaſſen zu glauben vnd Gottzudienen / mundtlich vnnd ſchrifftlich gelernetvnd beuolhen. Sie aber vnſer Gegentheil / glaubenvnd volgen nit der H. Schrifft noch dem Catechiſmo /Sonder ſie glauben jren Legentbüchern /Roſarjis, Hortulis, Conformitatibus Fran=ciscivn[d] thun /mag / ma[n]erken[n]en /wo vnd wölcheGottesoder desTeuffelsKirch ſey.75. Morda hochbeneidete.107


Pſal. 26.Mat 4;1.Cor. 10;1. Joh. 5.Allein durchdie PredigÜber diſen Pſalterciſci / den Menſchen Lehren vnd Satzungen. Sieſuchen Gnad vnd Vergebung aller Sünden / nichtbey Chriſto allein / ſonder bey anderen Creaturen /bey jnen / von jren ſelbſt erdichten Wercken vndGottesdienſten / bey jren Bullen / Ablas vn[d]Stifftbriefen. Sie mißbrauchen die H. Sacrament /treiben offentlich Abgötterey vnd Zauberey / lebenin aller Vnzucht vnd Füllerey / vervolgen die rechtGleubigen / etc. Auß diſem iſt leicht zuurtheilen /das ſie die heilige Chriſtliche Kirch noch jre Glidernicht ſeind / ſonder Eccleſia Malignantium / dieKirch der Boßhafftigen / wie ſie Dauid in diſemBuch nennet / vor der jederman ſich hütten / vnndkein Gemeinſchafft mit jren Gottesdienſten habenſoll / nach dem ernſtlichen Beuelch Gottes: Fliehetalle Abgötterey. Ein mehrers von diſem Streit /vnderſcheid vnd zeichen der rechten vnd falſchenKirchen / will ſich allda in diſer Vorred zuſchreibennicht gebüren. So ſeind auch zuuor von denvnſern / Lateiniſche vnd mehr Teutſche Bücher /von diſem Handel / mehr dann zuuil außgangen.Vnd nachdem der gütig Gott/ auß ſonderenGnaden vn[d] Würckung des heiligen Geiſts /auch E. G. vnd Herr. ſampt jrenGott108


Teütsche VorredGottſeligen Gemahlen / Sönen vnd Töchtern / nebenandern vilen Gottſförchtigen / jung vnd alt / Manvnd Weibs Perſonen / durch die Predig des H. Euangelij/ vnd durch die Bibliſche vnd andereGottſelige Bücher / in den dreyen Sprachen zu derrechten Erkanntnuß des wunderbarlichen Weſensvnd verborgnen Willens Gottes / vnd zum rechtenVerſtand des gantzen Catechiſmi / darinn alle nottwendige/ ſeligmachende Artickel des ChriſtlichenGlaubens / fein kurz / lautter vnd ordenlich begriffen/ hat gnädiglich kom[m]en laſſen. Das alſo auchin vnſerem lieben Vatterland / ein rechte Chriſtliche /Apoſtoliſche vnd Catholiſche Kirch iſt durch GottesWort erbauwet / die Gott den Vatter / ſampt ſeinemSon / in Krafft des heiligen Geiſts / recht erkennt /bekennt / jn anrufft / lobet / vn[d] dienet jm außhertzlicher Liebe on Forcht / in aller Demut / in Heiligkeitvnd Gerechtigkeit / Darumb wir billichvnſerem lieben Gott dancken vnd jme ſchöne Cantate,Confitemini, Laudate, vnd Alleluia, außdem Pſalter / mit Verſtand vnnd im Glauben ſingenſollen.Vnd dieweil gemelte vnſer Kirch / den Pſalter injrer Sprach bißher nicht ge=haptdes h. EuangelijwürdtdieChriſtlicheKirchen erbawt.Der rechtenKir=109


che[n] TroſtSchutzSchirm /ſeind GottesWort /Glaub / vndGebett.Über diſen Pſalterhabt / vnd ſie jetzundt nicht allein mit gemeinenBeſchwärungen vnd allerley Widerwertigkeiten /wie andere Kirchen vnd Nationen beladen / Sonderſie würdt auch vom Türcken / mit täglichem Einfal/ Rauben / Brennen / vn[d] Wegfürung vilerMenſchen in erbärmliche Dienſtbarkeiten / vnddarneben von dem genachbawrten anderemAntichriſt vnd ſeinem Anhang / heimlich vnd offentlich/ mit Mord vnd Lügen / mit falſcher Lehrvnd Verfolgung / ſchwärlich angefochten. Deßwegenſie auch ein mehrern Bericht / ein höhere Lehrvnd Vnderweisung / vnd ein gewiſſen Troſt / außdem lautteren Wort Gottes / jetzund in jremSchwären Creütz bedarffe. Vnd ſeitemal die rechteKirch Gottes / von anfang der Welt / in allen jrenAnfechtungen / die jr vom Teüffel / von der Welt /oder von jrem eignen Fleiſeh ſeind zugeſtanden /ſich mit nichts anders / dann allein mit demſtarcken Glauben an die reiche / gewiſſe vn[d] gnädigeVerheiſſung Gottes / vnnd mit empſigemernſtlichem Gebett vnd Anruffen zu Gott / erhalten/ getröſt / vnd alle jre böſe argliſtige vnd gewaltigeFeind / von jr getriben / geſchlagen vndüberwunden / Wie ſolches durchauß in denBibliſchen /auch110


Teütsche Vorredauch in der Kirchen Hiſtorien vnd Cronicken / vndſonderlich in dieſem Pſalmenbuch zuſehen iſt.Vnd wiewol die gantz H. Schrifft / ſonderlich desPropheten Eſaie / Euangeliſten Johannis / vnd derApoſtel Bücher / deren wir nun auch etlich invnſerer Windiſchen vnd Crobatiſehen Sprach vndSchrifften haben / ſeind vom heiligen Geiſt durchſie / der Kirchen zur Lehr vnd Troſt / wie Paulusſagt / fürgeſchriben. Yedoch ſo iſt der Pſalter jhevnd allweg in der Kirchen / jha 76 von Chriſto /Apoſteln / vnd von andern Lerern / auch von demgemeinen Man / wie ich hernach in der Windiſchenlangen Vorred genügſam wil beweiſen / am meiſtengeleſen / geſungen / gebetten vnd gebraucht worden.(Darauß im Bapſtumb die vnnütze Batologia 77vnd Geplerr entſtanden) Dann in den Pſalmen ſeindſtarcke Wort / heilſame Lehr / gewaltige vnd warhafftigeVerheiſſungen / vnd derſelben vil / die Gottmit der Kirchen geredt / ſie gelehrt / jr geweiſſaget /ſie getröſt / vnd was maſſen jr geholffen / etc. Entgegenſeind auch in den Pſalmen / der Kirchen /das iſt aller recht Gleubigen / Martrer vnd außerwöltenGottes / jha auch Chriſti des Sons Got=tesDer pſalteriſt dz rechtwarhafftigLegentbuchaller Heiligenvnd Martrer/ ſagt D.Luther inPrologo.76. Jha - ja.77. Batologia - gr. Paralogia,lažnjivo govorenje.111


Die rechtenChriſtenſeind aucheins im Gebett/ etc.Creütz erfarenheitmacht.Über diſen Pſaltertes ſelbſt / jr inbrünſtige ernſtliche Reden /Geſpräch / Gebett / Seufftzen / Klagen / vnd Anruffen/ die ſie Gott in jrem Geiſtlichen vnd leiblichenObligen / wider jre heimliche vnd offentlicheFeind haben fürgetragen / Vnd wann jnen Gottwunderbarlich auß jren Nötten geholffen vnd erlößt/ wie ſie darumb Gott gelobet vnd gedancket /etc. Jha das alles iſt in dem Pſalter gar fein / lauttervnnd überflüſſig begriffen.Derhalben ſo hab ich diſen Windiſchen Pſalter /wölchen ich vor zweyen Jaren gar verfertigt / jetzundtin den Truck geben. Auff daß vnſer Kirch(darinn der gröſte Hauff von anſehenlichen Manvn[d] Weib / Jung vnnd alt Perſonen / die keinandere Sprach / dan[n] die Windiſche verſtehn)auch darauß / in jrer Angſt vnd Nott / vnd wan[n]jr wol iſt vnd Frid hat / ſampt allen Außerwölten /in gleichem Sinn / Geiſt / Verſtand vnd Glauben /mit Gott reden / jn anruffen / jn loben / und daraußjren Glauben ſtercken / vnd ſich in allerleyAnfechtungen tröſten würdt wiſſen.Vom Authore aber / Innhalt / Nutz vndBrauch diſes köſtlichen Bibliſchen Buchs / Item /auß was Dolmetſchung ichs ver=dolmetschet112


Teütsche Vorreddolmetſchet / etc. Jha alles / was in einem Argumentanzuzeigen gebürt / würdt hernach in derWindiſchen langen Vorred / vn[d] im Argumentweitleuffig außgefürt. Ich hab den Pſalter / Gottlob / nicht allein auß dem täglichen Gebett / leſenvnd ſingen / vnd auß den alten vnd newen darüberaußgangen Commentarijs (dann ich hab den gantzenPſalter eilff 78 Jar nacheinander / zu Kempten /Aurach vnnd Labach teütſch gepredigt) ſonder auchauß der täglichen erfarung vnd Verfolgungen / diemir in meinem Predigampt die ſechs vnd dreiſſigJar / an manchen Orten / von heimliche vnnd offentlichenFeinden zugeſtanden / zimlich gelemtzuuerſtehn. Das ich verhoffe / der Pſalter / on irthumzureden / ſey wol ſo lauter vnd recht in vnſererwindiſche Sprach / als in die Lateiniſche oderTeütſche verdolmetſchetſchet. / Chriſto dem Herrenſey darumb Lob vnd Danck geſagt. Vnnd ich zweifelgar nicht / diſe ſchwäre / langwirige Arbeit / werdevnſerer Kirchen / neben anderen Windiſchen vndCrobatiſchen Büchern dienſtlich ſein / vnd zu gutemkommen.Das ich aber diſen Pſalter in E. G. vnd Herr. Namenlaſſe außgehn / vnddenſelbenDieCreineriſch78. Eilff = elf.113


vn[d]WindiſcheKirch iſt jetzund Gottsförchtig/vnd imGlauben einigvndbeſtendig.Eſa 49.Über diſen Pſalterdenſelben dediciere / thu ich erſtlich darum[m] /Dieweil dieſelbigen durch die Gnad Gottes / derLehr vnd Beuelch des H. Geiſtes / im 2. vnd 24.Pſalmen geglaubt vnd geuolget / vnd vnſeremHerren vnd Seligmacher Jeſu Chriſto / als dem Königder Ehren / dem Starcken vnnd Gewaltigendas Thor auffgethon / jn beherberget vnd geküſſet /vnd ſich von jme / durch ſein gepredigt vndgeſchriben Wort / weiſen vnd züchtigen laſſen. Sohabt jr auch das recht ſeligmachend Predigampt invnſerem Vatterland mit Gottſeligem Eiffer / vndgroſſemVnkoſten nicht on Gefahr / widerumb auffgericht/ vnnd daſſelbig mit der Hilff Gottes zuerhaltenvnderſtanden. Auch neben andern Künigen/ Chur / Fürſten / Land vnd Stetten im H.Reich / trewen Beyſtand / Rhat vnd Hülff gethon /das ettlich Bibliſche vnd andere Gottſelige Bücher /in vnſerer Windiſchen vnnd Crobatiſchen Sprachſeind verdolmetſchet vn[d] gedruckt / dardurch dieKirch Gottes nicht allein bey vns / ſonder auch inCroatien vnd Türckey zunimpt / das jr alſo dierechte Pfleger vnd Seugammen / nachWeiſſagung Eſaie / vn ſerer armen Kirchen ſeidt.Zum andern / das E. G. vnd Herr. als vil derſelbenvonb Grauen /.114


Teütsche VorredGrauen / Freyherren / Herren / vom Adel vndverſtendigen Burgern / in oben gemelten Landengeſeſſen / durchauß ſampt jren Gottſeligen Gemaheln/ Hausfrawen / Sönen vnd Töchtern / wasden Glauben / nach jnnhalt der AugſpurgiſchenConfeſſion belangt / einig / eintrechtig / gleichgeſinnet vnd bekanntlich / vnd des ernſtlichenVorhabens ſeyen / ſolchen Glauben / auch inſchwären Verfolgungen / vor jederman zubekennen/ vnd darbey / im Leben vnd im Todt / bißauffs Ende / mit hilff des Allmächtigen zubleiben /vnd denſelbigen zuuerthädigen / wie den Chriſtengebürt / vnd zufürderen. Deßwegen von euch ſowoll Gott lob / als von Philippern Paulusſchreibt / mag mit Warheit geſagt werden: Euch iſtnicht allein gegeben an den Herren Chriſtum zuglauben / ſonder auch von ſeinetwegen zu leiden.Diſe vnd dergleichen mehr von Got euch gegebeneGaben / vnd ewere Chriſtliche Tuge[n]den / ſo vonwegen der Nachkommenden vnd anderen Nationenzum Exempel vnd Nachfolgung nichtzuuerſchweigen ſeind / haben mich zu diſem dedicierenverurſacht. Item das ich mich darmit gegenE. G. vnnd Herr vmb alle Wolthaten / die mir inderGemein /Phil. 1.115


RechtgleubigeChriſtenſeind außgeiſt wortvnd waſſer /zum anderngeboren /vnd GottesKinder worden./darum[m]ſeind ſieſchuldig imnewen / heiligen/ vndhimmliſchenlebenzuwandle[n].Über diſen PſalterGemein / vnd von einem jeden inſonderheit bewiſen /danckbar erzeige / auch darneben zuuerſtehn gebe /das ich E. G. Herr. vnnd vnſrer Kirchen / in diſemmeinem anderen Pathmos / keins wegs vergeſſe /ſonder für ſie ſorge / arbeite vnd bete.Auff ſolches nun vnd zum Beſchluß diſer Vorred/ die ſich wider meinen Willen ſo weit erſtreckthat / E. G. vnd Herr. auch die gantze Kirchen / Bitteich durch Gott / vnd ermane ſie trewlich / ſiewöllen ſich gegen Gott dem Herren / vmb die vonjme empfangne groſſe Gaben vnd Wolthaten / dasſie zu dem rechten alten Chriſtlichen CatholiſchenGlauben / wie obgemelt / durch ſein Gnad kommen/ vnd die rechte lebendige Glider Chriſti desHerren / vnd ſeiner Kirchen / himmliſche Erbenvnnd Burger worden / nun hinfür in allen dingenvnd zu jeder zeit / gehorſam vnd danckbar / wieGottes Kindern gebürt / erzeigen / ewern Glaubenmit ſeinen Früchten vnd Zeichen vor allenMenſchen / böſen vn[d] guten / gleubigen vndvngleubigen / Gott zu Ehren / vn[d] erbawung derKirchen / mit hertzlicher / brüderlicher / vngeferbterLieb vnder einander / vnd gegen jederman bezeugen/ ſcheinen vnd ſehen laſſen. Vertrage vnd verge=b ij be116


Teütsche Vorredbe einer dem andern ſeine Fähl vnd Mängen /gleich wie Gott euch vergeben hat vm[m] Chriſtiwillen. Vnd leget nun von euch ab / nach dem vorigenWandel / den alten Menſchen / der durchdie Lüſte vnd lrrthumb ſich verderbet / Ernewerteuch aber im Geiſt ewers Gemüts / vnd ziehet denneuwen Menſchen an / der nach Gott geſchaffeniſt / in rechtgſchaffner Gerechtigkeit vn[d] Heiligkeit.Seid fleißig vnd trew in eweren Beruff vndAmpt / haltet ein gleiches Recht / dem Armenvnnd Einfaltigen ſo wol / als dem Reichen / vnddem der wol reden kann. Straffet mit ernſt alle grobenLaſter vnd Sünden. Laſſet den Neid / Zorn /Feindtſchaft / Hoffart / eittel Ehr / vnd den Geitz /in vnd bey euch nicht herrſchen.. In ſumma / Hüteteuch vor allen den Sünden / mit wölchen man denH. Geiſt / den Glauben / gute fröliche Gewiſſen gegenGott / die liebe Engeln verleirt vnnd von ſichvertreibt / wie Paulus vnd Johannes Romano 1; 1Cor. 6; Gal. 5; Ephes. 4; 5; 1 Johan. 2; 3; 5; Apoc.22 nacheinander erzölen. Gebt niemandt vrſachſich am Euangelio vnd vnſerem ſeligmachendenGlauben zu ergeren / oder denſelben zu löſteren /auff das Gottes Zorn / von wegen vnſer Vn=bußfertigEph. 4.CoL. 3.117


1. Cor. 9;GaL 6;1 Thes. 5;Hebr. 13.Über diſen Pſalterbußfertigkeit vnd Vndanck / über vns nicht falle.Laßt euch die fleiſſige Schulmeiſter / trewe vndwarhafftige Prediger / vm[m] Chriſti vnd ſeinerKirchen willen / trewlich beuolhen ſein. Haltet ſiein ehren / thut jhnen guts / ſeidt fridſam mit jnen /von wegen jres hohen Ampts / von dem ſie ſchwäreRechenſchafft geben müſſen / auff das ſie mit Liebvnd Luſt / die liebe Jugendt vnd EinfaItigen dengantzen Catechiſmum lernen / der Kirchen mitdem Wort vnd Außtheilung der H. Sacrament /vnd mit beſuchen vnd tröſten die Krancken vndBetrübten fleißig vorſtehn vnnd dienen / das Volckzur Buß vnd Gebett vermanen / vnd durch dieWürckung des H. Geiſts / jr vil zum rechten Glauben/ vnd Chriſtlichem / Gottſeligen Wandel / etc.pringen mögen. Wann wir vns dermaßen in derKirchen / in dem Landthauß / im Rhathauß / vndin vnſerem Hauß mit vns ſelbſt halten / die EhrGottes / der Kirchen Wolfart / den gemeinen Nutzfürderen vnnd erhalten / ein Gottſeligs leben füren/ vnd zu Gott durch Jeſum Chriſtum im Glaubenvnd in der Buß / nach jnnhalt vnd Lehr desheiligen Vatter vnſer vnd der Pſalmen / on vnderlaßſchreyen vn[d] betten / So ſollen wir nichtb iij zweiff118


Teütsche Vorredzweiffeln / vnſer himliſcher Vatter / von wegen ſeinsSons / werde vns alles das / was er vns im Vattervnſer vnnd im Pſalmen zubitten beuolhen vnnd zugeben verſprochen gnädiglich mittheilen / den zeitlichenvnnd ewigen himmeliſchen Segen verleihen.Dadurch werden wir vor Teüffel anlauff / derTürcken grauſamen Tyranney / des Bapſts argliſtigePracktiken / durch vnſern Herren vnd SeligmacherJeſum Chriſtum / bewart vnd erhalten zum ewigenleben Amen. Vergeſſet mein nicht in ewerem Gebet /wie ich ewer nicht vergeſſen kan. Geben auß meinemanderen Patmos im Monat Januario nach ChriſtiGeburt im 1566 Jar.E. G. vnd Herr.Vndertheniger trew DienstwilligerPrim. Truber Creiner.119


Ta celi psalter Davidov,V TIM SOVSI ŽLAHT VISSOKI BOŽYnavuki, trošti, pryteži, prerokovane, te Jezuseve inu negasvete Cerqve molytve, prošne, hvale inu zahvale etc.,zdai pervič v ta slovenski iezik iztolmačeninu kratku zastopnu izložen, skuziPRIMOŽA TRUBERIAKrainca.Celi Psalter, prvič prevedenv slovenski jezik, s kratkimi, razumljivimi dokaziin komentarji za razumevanje.Psal. 68. 7979. Prim. Ps 68,31.Zagrozi zverinam v trstju, čredibikov s teleti ljudstev; poteptajtiste, ki hlepijo po srebru, razkropinarode, ki se radi vojskujejo!V TÜBINGENU,1566121


Blagorodnim, plemenitim,žlahtnim, častitim, spoštovanimin modrim gospodom, grofom, baronom,vitezom, plemičem, meščanom in vsem vernim kristjanom,naklonjenim augsburški veroizpovedi, kiprebivajo v deželi Kranjski, na Spodnještajerskemin Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki,Metliki, na Krasu ter v Istri, milostin mir od Boga Očeta poJezusu Kristusu.Milostni, vladajoči, naklonjeni dragigospodje. Sveta krščanska inkatoliška Cerkev, ki bi jo v preprosti,dobri nemščini lahko imenovalitudi obča skupnost pravovernihali skupnost svetnikov, kotjo v svoji veroizpovedi razlagajoapostoli, ima v Svetem pismu mnogo lepih, čudovitihimen ter milih, tolažečih prispodob. Preroki, apostoli,pa tudi Kristus sam jo pogosto imenujejo otroci božji,otroci luči, otroci, seme in rod Abrahama, Jakoba 80 inIzraela, otroci obljube, pa tudi: izvoljeno, posvečeno,1 Mz 6;80. Prim. 1 Mz 6,2;Rim 8; 9;Rim 8,14; 9,8; Lk 12,32;Lk 12; 16;16,8; 17; Apd 3,25; 20,28–17; Apd 3;29; Gal 4,28; 2 Mz 19,7;20; Gal 4; 1 Pt 2,5; 5,2; Iz 40,1–2;2 Mz 19; 2,3-6; Ezk 34,1–29; Ps1 Pt 2; 5; 15,1; 18,7; 74,1–2; 95,7; JnIz 40; 2; 1,12; 10,1-6; 21,15–17; 1Ezk 34; Kor 3,9; 6,15; 2 Tim 2,20;Ps 15; 18; 74; Ef 2,19–22; Raz 19,7; 21,3;95; Jn 1; 10; 2 Kor 11,1; 1 Tim 3,15;21; 1 Kor 3; Ps 1,3; 45; Mt 3,9; 13,38;6; 2 Tim 2; 22,32; 24,24; 25,33–34.Ef 2; Raz19; 21;2 Kor 11;1 Tim 3; Ps1; 45; Mt 3;13; 22; 24;25. 80123


81. Jn 3,16-17; 16,27–28;15,9; 20,21; Ef 5,1–2; Mt10,20; 1 Pt 1,2–12.82. Mt 16,27; 18,35; Apd10,43.83. Prim. Ps 87,3; 84,2–3;27,4; 122,1; 26,8.Jn 3; 16; 15;20; Ef 5; Mt10; 1 Pt 1. 81Mt 16; 18;Apd 10. 82Extra Ecclesiamnon estremissio peccatorumnec salus.Ps 87; 84;27; 122; 26. 83Predgovorkraljevsko, sveto in pošteno ljudstvo. Tudi čreda, jagnje,ovčice, hiša, šotor, veža, ovčja staja, svetilnik,tempelj, mesto, bivališče, družina, prijatelji in božjidediči, pa še Kristusovo telo, žena jagnjetova, temeljin opornik resnice, gora Sion, Jeruzalem, božje inKristusovo kraljestvo, nebeško kraljestvo itd. Primerjajojo s kraljico, kraljevimi hčerami, nedolžno modrodevico, zvestimi pobožnimi ženami, gospodinjami,trgovcem, plodnim drevesom, soncem, luno, zvezdami,jutranjo zarjo itd.Sveti Duh pa ne želi s temi imeni in prispodobami, skaterimi se slavi Cerkev, nič drugega kot vse ljudipodučiti in opomniti, da morajo, če žele biti del božjegaljudstva in zveličani, vsak čas s svojo vero in življenjemprisotni v tej njegovi Cerkvi, kajti tej Cerkvi 81jeBog Oče naklonjen. Zaradi nje je svojega ljubega sinaposlal na svet za zveličarja. Zaradi nje je Kristus umrlin jo s svojo krvjo posvetil in očistil. Sveti Duh je očake,preroke, apostole, evangeliste, pastirje, učitelje,mučence in svetnike razsvetlil, po njih Cerkev pri vsehnarodih sveta poenotil, jo učil, tolažil, razširil in ohranil.Samo 82 tej Cerkvi in nobenemu drugemu narodu nasvetu je obljubljen ter poklonjen nebeški zaklad, namrečodpuščanje vseh grehov, Sveti Duh in večnoživljenje. Tudi vsi svetniki si v tem življenju niso želeliničesar bolj, kot pripadati tej Cerkvi in njeni skupnosti,kot to pogosto v svoji knjigi izpričuje David, ko vimenu vseh vernikov tako govori o Cerkvi: »O, 83 božje124


Predgovormesto, čudovite stvari se v tebi oznanjajo. O, gospodZabaoth, kako ljuba so tvoja bivališča, moja duša hrepeniin medli po Gospodovih dvorih. Eno prosimGospoda, rad bi do smrti prebival v Gospodovi hiši,da bi občudoval lepa Gospodova bogoslužja in smelobiskovati njegov tempelj. Blagor tistim, ki prebivajov tvoji hiši, hvalili te bodo na veke. Veselim se tega, karmi je bilo rečeno, da pojdemo v hišo Gospodovo itd.«To kratko pripoved o najimenitnejših imenih in primerjavah,o hvali, dostojanstvu ter duhovnem bogastvuin spokojnosti krščanske Cerkve ne pripovedujemzgolj zato, da bi nas s tem učil in opominjal, kako najCerkev cenimo, temveč mnogo bolj zategadelj, daneutemeljene, neresnične očitke in obtožbe, s kateriminas zahrbtno pa tudi javno obrekujejo in obtožujejonaši preganjalci, z resnico ovržem ter zagovarjam. Sajvaša milost in gospostvo dobro vedo, kaj so o nasKranjcih in Slovencih (ki zvesti augsburški veroizpovedisvojo vero in vse službe božje opravljamo v skladuz vsebino in naukom Svetega pisma, katekizma in trehsimbolov) naši zoprniki, dozdevno duhovniško krdelo,še posebej pa neuki kričavi menih v ljubljanski stolnici,84povsod doma in na tujem razglasili, razkričali inrazpisali, da smo mi luteranci krivoverci, sovražnikiCerkve, odpadniki, od nje odrezani gnili udje,neposlušni hujskači, da smo uvedli novo goljufivo inškodljivo vero, od katere ni pričakovati nič dobrega.Da je sedanji svet tako zloben in nezvest zaradi našePravoverniin pravi pridigarjisobili na svetuvednorazglašeniza krivoverceinpovzročiteljevsegazla ter preganjani.84. Frančiškan JurijBravšić, rojen Istran, ki gaje zaradi pritožb deželnihstanov, da v Ljubljanini pravega, resnegaduhovnika, za stolnegapridigarja v Ljubljaniimenoval nuncij CornelioMusso na cesarskemdvoru.125


85. Prim, Ps 7,17; 10,15;26,9–11; 27,12–13; 79,10–12; 80,2–3; 83,12–19;137,2–19; 140,2–9.Ps 7; 10; 26;27; 74; 79;80; 83; 137;140. 85Predgovorvere in nauka, od tod da izvirajo draginja, kužne bolezni,vojne in vse nadloge. Še to govore, daonečaščamo devico Marijo in ljube svetnike, da nimamoSvetega Duha niti nekaterih pravih zakramentov,da otroci, ki jih krstimo, ne bodo videli božjega obličjaitd. Prav tako omenjeni naši zoprniki v svojih cerkvahin na svojih pokopališčih nočejo pokopavati preminulihkristjanov, katerim smo podelili sveti zakrament,nam pa ne puste, da bi ob tem pridigali. Takšne in podobneneslanosti, zlonamerne in krivične obtožbe terobrekovanja širijo in razglašajo naši nasprotniki o nas,ne samo po krčmah in na prižnicah pred preprostimi,neukimi kmečkimi ljudmi ter nerazsodno množico, kibi jo radi naščuvali proti nam, temveč so skupaj s svojimipredstojniki in drugimi, ki zaradi lastnih koristidržijo z njimi, večkrat take grdobije pisali uglednimnemškim mogočnežem in svetovno znanim modrijanomter od njih zahtevali, naj nas preganjajo. Zneresničnimi izjavami nagovarjajo preproste ljudi, kinaših pridig ne poslušajo, da smo sovražniki Boga insvetnikov ter povzročitelji vsega zla. Toda vse, karželijo s tem početjem prizadejati nam, se bo po prerokbiknjige psalmov in vseh cerkvenih molitev zgrnilonad njihove glave. 85 Pregovorili so celo nekaj kmečkihžena, da so svoje otroke, ki smo jih mi že krstili,pustile ponovno krstiti njim. Tako so torej ti ljudjepoučeni o svojih lastnih odlokih, priporočilih inmnenju cerkvenih očetov, ki prekrščevanje najstrožjeprepovedujejo.126


PredgovorZatorej upam, da bodo plemeniti gospodje in oblastniki, pa tudi vsi verni Nemci kateregakoli stanu aliveroizpovedi so ter naše slovenske govorice in knjigne razumejo, naših pridig ne slišijo ter našegabogoslužja niso videli, kot sem prej pripovedoval,imen in primerov o čaščenju, dostojanstvu in bogastvuprave krščanske Cerkve pa tudi iz tega, kar bomo šepovedali, dobili toliko nasprotnih dokazov, da bodolahko temeljito spoznali ter presodili, na čem je utemeljenain osnovana naša vera, ter da nam naši nasprotniki<strong>dela</strong>jo veliko krivico, ko o nas širijo laži inrazglašajo, da smo krivoverci ter sovražniki Cerkve.Spoznali bodo, da smo omenjeni Kranjci in Slovenci izbožje besede, Bog bodi zahvaljen, toliko sprejeli ter senaučili, da dobro vemo, katera je prava stara zveličavnavera, katera ter kje je prava apostolska in katoliškaCerkev, kaj predstavlja in kaj od nje pričakujemo.Sedaj pa čas in potreba zahtevata, da s primerjavonašega in naših nasprotnikov verovanja z naukom,knjigami, božjimi službami, življenjem in dejanjiraz ložim ter dokažem, da smo mi, ki nas prikazujejokot luteranske in krivoverne, pravi otroci in udjekrš čanske Cerkve, oni pa resnični sovražniki,odpad niki itd. Kajti mi verjamemo, kar se božje slavein blagra naših duš tiče, samo Svetemu pismu in katekizmu.Kaj pa zapisanemu v teh dveh knjigah nasprotuje,naj to govori, napiše, uči, sklepa alizapoveduje kdor koli, je za nas anatema. Milost, od-Tisti, kisvojo verodokazujejoter branijoz izreki izSvetega pismain katekizma,nemorejo bitikrivoverci.Po nauku,veri, božjihslužbah,življenju indejanjihspoznamo,katera jebožja in katerahudičevaCerkev.127


86. Knjige legend so vsrednjem veku imenovalizbirke pripovedi iz življenjain trpljenja svetnikov, ki sojih na svetniške praznikebrali pri maši. O. Sakrausky,n. d., 343, op. 10.87. Rozarij (Rosarium),rožni venec, za branjenamenjene pesnitve oživljenju Marije ali o Kristusovemtrpljenju. »Ni šepojasnjeno, ali jo je vpeljalustanovitelj dominikancev,sv. Dominik iz Španijeali kartuzijanski menihDominik iz Prusije …Rožni venec Device Marije(Rosarium Virginis Mariae),ki se je postopoma razvilv drugem tisočletju obnavdihovanju BožjegaDuha, je priljubljena molitevmnogih svetnikov injo je priporočalo cerkvenoučiteljstvo.« Janez PavelII., Apostolsko pismo Rožnivenec Device Marije (CD 98),Ljubljana 2002, 5, 15.88. Molitvenike so v 16.stol. imenovali tudi »Hortulusanimae«. Izraz duhovnezbranosti primerjanz vrtom duhovnosti jeprevzel tudi J. Arndt ssvojim Paradiesgärtleinaller christlichen Tugenden.SPP, 423, op. 179.89. Frančišek Asiški,Frančiškove legende so kotmotiv Kristusovega nasledstvav pravi manierističniobliki širili mnogisrednjeveški pisci, posebejrazločno Bartholomäus deRionico (pred 1390) v Liberde conformitate vitae beatiFrancisci ad vitam DominiJesu. Prav tam.90. Prim. Ps 26,5; Mt 4,7; 1Kor 10,14; 1 Jn 5,21.Ps 26; Mt 4;1 Kor 10; 1Jn 5. 90Predgovorpuščanje vseh grehov in večno življenje iščemo samopri Kristusu skozi pravo živo vero vanj. Služimo Bogu,molimo, delimo in sprejemamo svete zakramente,opravljamo svoj poklic ter vodimo svoje bivanjepo božji zapovedi. Tako so torej vsi svetniki, očaki,preroki, apostoli, mučenci, blagoslovljena devicaMarija ter vsi božji izbranci, prvi stebri in starosteCerkve verovali, služili Bogu in se nanj obračali, naspa z govorom in s pismi učili ter nam zapovedali,kako naj verujemo ter služimo Bogu. Naši nasprotnikipa ne verjamejo ter ne sledijo temu, kar je zapisanov Svetem pismu in katekizmu. Verjamejo svojimknjigam legend, 86 rozarijem, 87 hortulijem 88 in Frančiškovimconformitates, 89človeškim naukom in postavam.Milosti in odpuščanja vseh grehov ne iščejopri Kristusu, temveč pri drugih kreaturah, pri njihter od njih samih izmišljenih delih in bogoslužjih, vnjihovih bulah, odpustkih in nadarbinskih pismih.Zlorabljajo svete zakramente, javno zganjajo malikovanjein čarovnije, živijo v razvratu in lakomnosti,preganjajo pravoverne itd. Iz vsega tega je mogočepresoditi, da oni niso sveta krščanska Cerkev, nitinjeni udje, temveč Ecclesia malignantium, cerkevhudobnežev, kot jo imenuje David, 90 ki naj se je vsakvaruje ter se izogiba njenim božjim službam, kot jezapovedal Bog: »Bežite od malikovanja.« Da bi vtem predgovoru govoril kaj več o tem sporu ter razlikahv razpoznavanju med pravo in nepravo Cerkvi-128


Predgovorjo, ni primerno, saj je o tem že pred našimi izšlo večkot dovolj latinskih ter več nemških knjig. 91Potem ko je dobrotljivi Bog po posebni milosti spomočjo Svetega Duha tudi vašo milost in gospostva,skupaj z vašimi pobožnimi soprogami, sinovi in hčeramiter mnogimi drugimi bogaboječimi starimi in mladimimožmi in ženami, z oznanjanjem svetega evangelijapreko svetopisemskih in drugih nabožnih knjigmilostno privedel k pravemu spoznanju čudežnega bivanjain skrite božje volje ter k pravemu razumevanjucelega katekizma, v katerem so razumljivo in na kratkozajeti vsi potrebni zveličavni nauki krščanske vere,bo mogoče tudi v naši ljubi domovini s pomočjo božjebesede v treh jezikih graditi pravo krščansko, apostolskoin katoliško vero, ki Boga Očeta in njegovega sinas pomočjo Svetega Duha, prav spoznava, izpoveduje,k njemu moli, ga hvali in mu iz srčne ljubezni brezstrahu v vdanosti in pravičnosti služi. Zato se našemuGospodu zahvaljujmo ter mu iz hvaležnosti, z razumomin vero zapojmo lepe kantate, konfitemine, laudatein aleluje iz psalterja.Ker pa naša Cerkev doslej ni imela psalterja v svojemjeziku in jo sedaj obremenjujejo ne le običajne težavein vsakovrstne zoprnosti kakor druge Cerkve in narode,temveč je težko prizadeta tudi od stalnih vpadovTurkov, ki ropajo, požigajo, ugrabljajo in vodijo mnogoljudi v suženjstvo, poleg tega pa ji še antikrist iz sosedstvain njegovi priveski tajno in javno, z umori,Le z oznanjanjemsvetegaevangelijaje močpovzdignitikrščanskoCerkev.Tolažba,obrambater zaščitapraveCerkve sobožja beseda,vera inmolitev.91. Martin Luther, Decaptivitate babylonicaecclesiae praeludium,1520, Wittemberg;M. Luther, Wider dasPapst tum zu Rom vomTeufel gestiftet, 1545, Wittemberg.O. Sakrausky,n. d., 344, op. 12.129


92. Batologija = paralogija,gr. lažnivo govorjenje.Knjigapsalmov jeresničnoprava knjigalegend osvetnikih inmučencih,piše dr. Luthervpredgovoru.Predgovorlažmi, krivimi nauki in preganjanjem <strong>dela</strong>jo velikoškodo. Zato naša Cerkev potrebuje v teh časih, da bilažje prenašala težki križ, več sporočil, obširnejši podukin razlago ter tolažbo čiste božje besede. Odkar seod samega začetka sveta prava božja Cerkev v vsehnapadih, ki so jo doleteli s strani hudiča, sveta ali lastnegamesa brani samo z močno vero v veliko milost inobljubo božjo, je s trajno in vneto molitvijo k Boguobstala, se tolažila ter premagala, potolkla in pregnalavse svoje zle in silne sovražnike. O vsem tem nam vseskozigovorita svetopisemska kakor tudi cerkvenazgodovina in kronika, še posebej pa ta knjiga psalmov.Čeprav so celotno Sveto pismo, še posebej pa <strong>dela</strong>preroka Izaija, evangelista Janeza in pisma apostolov,od katerih imamo sedaj kar nekaj spisov tudi v našemslovenskem in hrvaškem jeziku ter pisavi, kot praviPavel, po Svetem Duhu napisana Cerkvi v pouk in tolažbo,so vendar knjigo psalmov v cerkvah, celo Kristuster apostoli, drugi učitelji pa tudi preprosti vernikiod nekdaj in povsod najbolj brali ter uporabljali zapet je in molitev, kot bom pozneje v slovenskem dolgempredgovoru dovolj prepričljivo dokazal (papeštvojo je izkoristilo za nekoristno batologijo 92in javkanje).Iz psalmov vejejo močne besede, poživljajoči nauki,silne resnične obljube in mnogo drugega, o čemer jeBog govoril s Cerkvijo, jo poučeval, ji prerokoval, jotolažil ter ji pomagal itd. Po drugi strani pa so v psalmihtudi goreči govori, pogovori, molitve, vzdihovan-130


Predgovorja, tožbe in zaklinjanja božje Cerkve, to je vseh pravihvernikov, mučencev in božjih izbrancev, celo samegaKristusa, božjega Sina, ki so jih le-ti v svojih telesnihali duševnih stiskah zoper svoje znane ali neznane sovražnikenaslavljali na Boga, pa tudi, kako so Boga častiliin se mu zahvaljevali, kadar jim je čudežno pomagalter jih rešil iz tegob itd. Ja, vse to je v Psalterjulepo, razumljivo in v zadostni meri predstavljeno.Zategadelj sem ta slovenski Psalter, ki sem ga dokončalpred dvema letoma, sedaj dal v tisk. Tako bodotudi udje naše Cerkve (v kateri največji del uglednihmož in žena ter starih in mladih ne razume drugegajezika kot slovenskega) v svoji stiski in strahu, tudi takrat,ko jim bo dobro in bo mir, skupaj z vsemi izbranimiv istem duhu in veri, istih misli in razuma govoriliz Bogom, k njemu molili, ga hvalili in s tem krepilisvojo vero, da bodo vedeli, kako se tolažiti v vsakovrstnihskušnjavah.O piscu, vsebini, koristi in uporabi te dragocenebib lijske knjige, o tem, katere prevode sem pri prevajanjuupošteval, ter vse drugo, kar je v nekem argumentu93treba predstaviti, bo pozneje v slovenskemdolgem predgovoru in argumentu obsežno povedano.Psalter sem, hvala Bogu, precej dobro spoznal in se ganaučil razumeti ne zgolj zaradi vsakodnevnih molitev,branja in petja, tudi iz starih in novih, o Psalterju izdanihkomentarjih (saj sem celoten Psalter enajst let zaporedomav nemškem jeziku pridigal v Kemptenu,Pravi kristjaniso tudiv molitvienotni itd.Križ prineseizkušenost.93. Erazem je v svojiNovi zavezi izpustilpredgovore iz Vulgate innamesto njih sam napisalArgumente, pod katerimirazume »neko trditevponazarjajoč dokaz«.Argument je razjasnitevin razlaga vsebine neketrditve, torej prinašamnogo zgodovinskihpodrobnosti (Maurice E.Schild, AbendländischeBibelvorreden bis zurLutherbibel, v: Qellenund Forschungen zurReformationsgeschichte,zvezek 39, Heidelberg1970), nav. O. Sakrausky,n. d. 346, op. 16.131


94. Rupel o tem prevodusodi nekoliko drugače,ko pravi, da je sicer nekajpsalmov užitnih tudi zasodobnega bralca, primnogih pa da Trubar nibil dorasel nemški alilatinski predlogi, saj joje preveč suženjsko posnemalv konstrukciji inbesednem zakladu, zatoje šlo v izgubo mnogopesniških fines starodavnegateksta. Rupel - Saria,228.Kranjska inslovenskaCerkev jebogaboječater v verienotna instanovitna.PredgovorUrachu in Ljubljani), pa tudi zaradi vsakodnevnihizkušenj in preganjanj, ki sem jih v svojih 36 letihslužbovanja kot pridigar na raznih krajih bil deleženod prikritih in odkritih sovražnikov. Zato upam, brezlastne hvale, da je Psalter preveden v naš slovenski jezikprav tako pravilno in razumljivo kot v latinski alinemški jezik. 94Kristusu, našemu Gospodu, bodi za točast in hvala. Prav nič tudi ne dvomim, da bo to težkoin dolgotrajno delo, ob drugih slovenskih in hrvaškihknjigah, naši Cerkvi dobro služilo in v korist.Da sem to knjigo psalmov izdal v imenu vaše milostiin gospostva ter jo vaši milosti tudi posvetil, sem storiliz dveh razlogov: Prvič, zato ker ste po božji milosti,nauku in zapovedi Svetega Duha verjeli in sledili 2. in24. psalmu ter našemu Gospodu in zveličarju JezusuKristusu kot mogočnemu in silnemu kralju časti odprlivrata, ga sprejeli pod streho, poljubili ter sledili njegovigovorjeni in pisani besedi. Tako ste s pobožnovnemo, ne brez nevarnosti ter z velikimi stroški zablagor vernikov v naši domovini ponovno vzpostaviliin z božjo pomočjo ohranili pridigarsko službo. Kotnekateri kralji, volilni knezi, knezi, dežele in mesta vSvetem cesarstvu ste z zvesto podporo, nasveti in pomočjoomogočili, da je bilo več bibličnih in drugihknjig verske vsebine prevedenih in natisnjenih v našslovenski in hrvaški jezik. S tem pa se božja Cerkev nekrepi samo pri nas, temveč tudi na Hrvaškem in v Turčiji.Torej ste, kot je v svoji prerokbi oznanil132


PredgovorIzaija, 95 pravi skrbnik in dojilja naše uboge Cerkve.Drugič: Ker ste vaša milost in gospostvo z mnogimienako mislečimi grofi, baroni, gospodi iz plemstva inmeščanstva s svojimi soprogami, sinovi in hčerami, kiprebivajo v omenjenih deželah, kar zadeva vero invsebino augsburške veroizpovedi, vseskozi složni,enakih misli in izpovedi trdno odločeni to vero, kot jeto dolžnost vsakega kristjana, kljub surovemu preganjanjupred vsakomer zagovarjati ter v življenju in smrti,s pomočjo Vsemogočnega v njej do konca vztrajati, jobraniti in širiti. Ker se o vas, hvala Bogu, lahko upravičenogovori enako, kot je Pavel zapisal o 96 Filipjanih:»Vam je bilo namreč milostno dano, ne samo da v Kristusaverujete, ampak da zanj tudi trpite.« Zaradi tehin drugih darov, ki ste jih obilo sprejeli od Boga, kakortudi vaših krščanskih kreposti, ki jih kot vzor drugimnarodom ter potomcem za zgled ne kažezamolčati, sem se odločil, da napišem to posvetilo.Prav tako se vaši milosti in gospostvu na ta način želimzahvaliti za vso dobroto, ki sem je bil deležen odskupnosti in vsakega posameznika posebej. Rad pa bitudi povedal, da v tem svojem drugem pregnanstvunikakor nisem pozabil na vašo milostno gospostvo innašo Cerkev, temveč me zanju skrbi, zanju <strong>dela</strong>m inmolim.Na koncu tega predgovora, ki se je proti moji voljitako razvlekel, v imenu Boga prosim in spodbujamvaše milostno gospostvo in celotno Cerkev, da se zaIz 49. 95 95. Prim, Iz 49,23.Flp 1. 96Pravi kristjaniso izbesededuha in vode,ponovnorojenipostalibožji otroci.zato jenjihdolžnost,da v novemživljenjuživijo posvetih innebeškihzakonih.96. Prim. Flp 1,1.29.133


97. Ef 4,22–24.98. Kol 3,5–10.Ef 4. 97Kol 3. 98Predgovorbogate darove in dobrote, prejete od Boga, Bogu našemuGospodu, ki vas je po svoji milosti privedel vpravo krščansko in katoliško vero, da ste postali pravi,živi udje Kristusa gospodarja in njegove Cerkve ternebeški dediči in državljani, vseskozi v vseh stvareh,kot se za božje otroke spodobi, izkažete pokorni inhvaležni. Prosim vas, da svojo vero z vsemi njenimi sadoviin znamenji pred vsemi ljudmi, dobrimi in hudobnimi,vernimi ali nevernimi, v slavo Boga in širitevCerkve s srčno, bratsko in iskreno ljubeznijo med sebojter do drugih izpričujete, osvetljujete in predstavljate.Bodite drug drugemu strpni do napak in pomanjkljivostiter jih 97 odpuščajte, kakor je Bog po voljiKristusa odpustil vaše. Odložite sedaj človeka s stariminavadami, ki je zaradi poželenja in zablod pokvarjen,obnovite pa se v duhu svojega uma in si nadenite novegačloveka, ki je ustvarjen po božji podobi v pravičnostiin svetosti. Bodite marljivi in zvesti v svojem poklicuter službi, bodite pravični do vseh, 98 preprostih inrevnih enako kot do bogatih in tistih, ki znajo lepogovoriti. Kaznujte po pravici vse surove razvade inpregrehe. Ne dovolite, da bi v vas in vaši okolici vladalijeza, sovraštvo, napuh, častihlepnost in skopost.Skratka, varujte se vseh pregreh, zaradi katerih zanikamoin odganjamo od sebe Svetega Duha, vero, mirnovest do Boga in ljube angele, kot o tem govoritaPavel in Janez v Rim 1; 1 Kor 6; Gal 5; Ef 4; 5; 1 Jn 2; 3;134


Predgovor5; Raz 22. 99 Ne dajajte povoda nikomur, da bi se lahkoznašal nad evangelijem in našo zveličavno vero ali jusramotil, da ne bi zaradi nespokorjenosti in nehvaležnostibožja jeza za<strong>dela</strong> nas vseh, za voljo Kristusa innjegove Cerkve milostno sprejmite priporočilo vsehmarljivih učiteljev in 100 zvestih, pravih pridigarjev, izkazujtejim čast, bodite do njih dobrotljivi ter zaradi njihoveodgovorne službe prizanesljivi, da bi z ljubeznijoin veseljem učili ljubo mladež in preproste ljudi veskatekizem, da bi z besedo in podeljevanjem svetih zakramentovter obiskovanjem in tolaženjem bolnih intrpečih zvesto stali na čelu ter v službi Cerkve, da biopominjali ljudi k spokornosti in molitvi ter mnoge spomočjo Svetega Duha privedli v pravo vero inkrščansko pobožno življenje itd. Če se bomo sami vcerkvah, v deželni, v mestni in lastni hiši tega držali,božjo slavo, blaginjo Cerkve in splošno korist širili invarovali ter pobožno živeli po Jezusu Kristusu, v veriin spokori po izročilu in nauku svetega očenaša terpsalmov molili in vzklikali k Bogu, ne smemo dvomiti,da nam bo nebeški oče zaradi svojega sina milostnoizpolnil vse, kar nam v očenašu in psalmih ponuja inobljublja, ter nam podelil sedanji in večni nebeški blagoslov.Tako bomo, po našem Gospodu in zveličarjuJezusu Kristusu varni in zavarovani pred napadihudiča, pred brezobzirnim nasiljem Turkov terzahrbt nimi naklepi papeža, za večno življenje. Amen.99. Prim. Rim 1,18–32;1 Kor 6,9–11; Gal 5,16–21;Ef 4,25–31; 5,6–20;1 Jn 2;16–17; 3,4–9;5,16–17; Raz 22,11–14.Kor 9;100. Prim. 1 Kor 9,13–19;Gal 6;Gal 6,10; 1 Tes 5,12–14;1 Tes 5; Heb 13,7.17.Heb 13. 100135


PredgovorNe pozabite name v svojih molitvah, kot jaz ne morempozabiti vas. Napisal v svojem drugem pregnanstvu,meseca januarja leta 1566 po Kristusovem rojstvu.Vaši milosti in gospostvuvdani in zvesti služabnikPrimož Trubar Kranjec136


TA CELI CATEHISMVS,SKRATKO SASTOPNO ISLAGOVZHETERTYZH, SKUSI PRIMOSHA TRUBERIA,iſtolmazhen, inu ſdai Slouenski inu Nemshki vkupe drukan.Is tiga ſe ty Mladi, vſe shtuke te praue ſtareKerſzhanske Vere, inu ta Nemshki Ieſyk,mogo nauuzhyti. 101Catechiſmus / mit des HerrnJohan[n]is Brentzij kurtzen Außlegung /in Windiſcher vnd TeutſcherSprach zuſamengetruckt.Matth. 21; Pſal. 8Nunquam legiſtis: Ex ore infantium & lactantiumperfeciſti laudem. 102DRVKAN VTIBINGI,MDLXVII101. Der ganze Katechismus,kurz, verständlichzum vierten Malausgelegt, durch PrimusTruber verdolmetschtund jetzt Slowenisch undDeutsch gedruckt. Auswelchem die Jugend alleStücke des wahren altenchristlichen Glaubensund die deutscheSprache lernen können.102. Mt 21,16: Jesus sprachzu ihnen: Ja! Habt ihr niegelesen: "Aus dem Mundeder Unmündigen undSäuglinge hast du Lobzugerichtet"?Ps 8,2: Aus dem Mundeder jungen Kinder undSäuglinge hast du eineMacht zugerichtet umdeiner Feinde willen, daßdu vertilgest den Feindund den Rachgierigen.137


Des Edelgebornen vnndGeſtrengen Ritters, HerrenJobſten von Gallenberg, weilundt der Rö. Kei. Ma. vnd derF. Durch. Rhat vnnd Landtuerweſer in Crein etcſeligen, jüngſten Sohn, JunckherrnGabriel von Gallenberg etc.Gnad vnd Frid von Gott durchJeſum Chriſtum.Gott gebeut ernſtlich vnd offt durch Moiſen / Salomonem/ Paulum / vnd andere / die Jugendt einWort fleiBig zu lehren / vn[d] drowet grawſamlichdenen / die ſie ergeren / vnd den Nazareis Weinzutrincken geben vnd zupredigen verbietten / dasiſt / die Jugendt in der Lehr des Göttlichen Worts verſaumen /vn[d] die Predigſtul zerſtören. Dann ein Jüngling / ſagt Dauid /kan ſeinen Weg / ſein Glauben / Leben vnd Thun / anderſt rein vndvnſträfflich nicht machen / er halte ſich dann nach Gottes Wort.Darumb haben die Ertzuätter jrer Jugendt vnd dem Haußgeſindtbey jren Altaren vnnd im Hauß ſo fleißig geprediget / wie Gottſelbt von Abraham zeuget: Er werde ſeinen Kindern vnd Hauſebeuelhen / das ſie des Herren weg halten / vnd thun was rechtvnnd gut iſt. Die Propheten haben jre Schüler gehabt Jo=a ij hannesGen. 4; 6; 11.Pro. 13; 23; 29.Ephe. 6;Eccl. 30;Mat. 18;Amos 12.Pſal. 119.Gen. 35.Gen. 1.4 Re. 5; 6.139


2 Joh. 2.Acto. 20;Euſe. lib. 6.cap. 5, 12, 15.Gen. 22; 37;39; 1 Re. 2; 3;Dani. 1; 3; 6;13; 2 Maccha.7.Teütschehannes der Apoſtel vnd Euangeliſt / hat den Jünglingen vn[d]Kindern zugeſchriben. Die erſten Chriſten haben jre Kinderauch bey der nacht zur Predig gefürt / vnd jnen beſondereSchulmeiſter / als Panthenum / Originem vn[d] andere verordnet/ die ſie den Catechiſmum gelehret Die alten Keiſer /König vnd Fürſten / haben die hohen vnd andere Schulen /Collegia / Thum[m] vnd Klöſter geſtifft / das darinn die Jugendtin Gottes Wort gelehrnt vnd vnderricht ſolt werden.Vnnd was ſolche Lehr bey der Jugendt für Frucht gebracht /iſt nit allein am Iſaac / Joſeph / Samuel / Tobias Son / am Daniel/ ſeinen dreyen Geſellen / an Suſanna / der Machabeerinſiben Sönen / vnd hernach an vil tauſent jungen Märterernzuſehen / die ſich in ſchwären Anfechtungen wider des Teuffels /eigen Fleiſch vnd der Welt wütten vnd toben / im leiden vndſterben gegen Gott gehorſamlich gehalten / im Glauben / infreyer offentlicher Bekan[n]tnuß beſtendig beliben / Sonder wirſehen vnd erfaren auch zu diſer vnſer zeit taglich / was derCatechiſmus in allen Landen / bey jungen vnd alten guts außrichte.In erwegung diſes alles / hab ich den Catechiſmum mitdes D. Lutheri vnd Herrn Brentij kurtzen Außlegungenabermals vnderſchidlich trucken laſſen. Wölchen ichdarum[m] Teutſch vnd Windiſch (vnangeſehen / das dieConſtruction nicht vberal ſich vergleichen will) zuſame[n]geſtelt /140


Vorred.geſtelt / auff das vnſere Jugendt / auch die Teutſche Sprach daraußleſen vnd verſtehn lernete. Vom nutz des Catechiſmi / würdtin dem anderen Catechiſmo in Windiſcher Sprach weitleuffigergeredt.Vnd nachdem / mein in Gott ſtarcker geliebter Gabriel / deinliebſter / frommer Herr Vatter ſeliger / von der Lehr desCatechiſmi vil gehalte[n] / der auch zu erhaltung vnnd außbreittungder reinen Lehr des Euangelij offtmals in groſſe Gefahrſich begeben (von ſeinen Gaben / Tugendten / Empternvnd Beruff / wie er dieſelbigen Gottſeliglich gebraucht / vn[d]was gemeinlich eruolgt / wann ſolche Leut auß einem Landoder Statt werden auffgerafft / will ſich allda nicht gebüren einmehrers zureden) dergleichen dein liebe Fraw Mutter / hatkein gröſſere freud auff Erden / dann Gottes Wort zuhören /zuleſen / Haußarmen vnd verfolgten Chriſten guts zuthun /vn[d] dich / dein chweſterlin / vnd Haußgeſind / denCatechiſmum recht zuuerſtehn / mit vorleſen vnd ſingen zulehren.Vnnd dieweil du auß den Creineriſchen Patritijs / von altemehrlichen Adel / Ritter vnnd Herren Geſchlecht / von Vattervnd Mutter geboren / vnd nun deines Alters das ſibend oderachteſt Jar erreicht / vnd in die Schul zugehn angefangen / derhalbenwill ſich dir gebüren / daß du auch in deiner Jugendt amaller erſten / den rechten / alten / ſeligmachenden Glauben mitſeinen Artickeln / wie die im Catechiſmo ſein kurtz begriffen / er=a iij lehrneſtEsa. 57; 26.141


Teütschelehrneſt. Vnd auff das du luſtiger vnd fleißiger werdeſt jn zulehrnen/ hab ich die obgemelten zwen Catechiſmos dir dedicieren /zuſchreiben / vnd in deinem Namen außgehn laſſen wöllen.Vnſer Herr vnd Heiland Jeſus Chriſtus / der auch von vnſertwegen / jung / klein vnd arm war / der tröſte dein liebe FrawMutter / dich / deinen Brudern / Schweſtern / vnnd vns alle injetziger vnd künfftiger Trübſal / mit ſeinen reichen vnnd gewiſſenVerheiſſungen des ewigen Lebens / vnd beware vns von allenſeinen Feinden / Amen. Geſchriben zu Derendingen / im MonatJanuario / im 1567. Jar.Dein trewer vndDienſtwilligerPrimus TruberPfarherr daſelbſt.142


TA CELI KATEHIZMUS,S KRATKO ZASTOPNO IZLAGOV ČETERTYČ, SKUZI PRIMOŽA TRUBERIAiztolmačen inu zdai slovenski inu nemški vkupe drukan.Iz tiga se ty mladi vse štuke te prave stare kersčanske vereinu ta nemški iezyk mogo navučyti.Katekizem, s kratko razlagogospoda Janeza Brenza, natisnjen v slovenskemin nemškem jeziku.Matth. 21; Pſal. 8 103Nunquam legiſtis: Ex ore infantium & lactantiumperfeciſti laudem.DRUKAN V TIBINGI,1567103. Trubar citira izVulgate. Mt 21,16: Da! aliniste nikdar brali: Iz ustotrok in dojencev si sebipripravil hvalo.SSP, Mt 21,16: Seveda! Aliniste nikdar brali: Iz ustotročičev in dojenčkov sisebi pripravil hvalo.Vulgata, Psalm 8,3:Iz ust otrok in dojencev sisi napravil hvalo.SSP, Ps 8,3: Iz ust otročičevin dojenčkov si postaviltrdnjavo.143


Plemenitega, hrabrega viteza,gospoda Jošta Gallenberga od Podpeči, 104nekdaj rimsko cesarskega veličanstva, presvetlega kneza pokojnegasvetnika in deželnega upravitelja na Kranjskem itd,najmlajšemu sinu, plemenitemu gospodičuGabrijelu Gallenbergu itd.104. Podpeč, Gallenstein.Božjo milost in mir poJezusu Kristusu.Bog 105često in resno po Mojzesu, Salomonu, Pavluin drugih opominja, da je treba mladino skrbnoseznanjati z njegovo besedo, strogo pa svari tiste,ki temu nasprotujejo, nazirce napajajo z vinom inprepovedujejo oznanjanje, mladino odvračajo odpouka božje besede in uničujejo prižnice. Kajti 106David pravi,da mladenič svoje poti, svoje vere, življenja in svojegabivan ja neomadeževano in pošteno ne more voditi drugače,kot da sledi božji besedi.Zato 107 so stari očaki po domovih in pred svojimi oltarjimladeži ter hišnim poslom tako vneto pridigali, kot to Bog1 Mz 4; 6; 105. Prim. 1 Mz 4,6–7;11; Prg 13; 6,18; 11,16-31; Prg 13,1;23; 29; Ef 6; 23,12–28; 29,3; Ef 6,1–4;Prd 30; Mt Prd 30; Mt 18,1–5;18; Am 2. 105 Am 2,12.Ps 119. 106106. Prim.Ps 119,9.1 Mz 35. 107 107. Prim. 1 Mz 35,1–5.145


108. Prim. 1 Mz 18,19.109. 1 Mz 18,9: Izbral semga, da bo zapovedal svojimsinovom in svoji hiši za njim,naj se držijo gospodovepoti in ravnajo v skladu spravičnostjo in pravico; takobo Gospod izpolnil Abrahamu,kar mu je obljubil.110. Prim. 2 Kr 5,23;2 Kr 6,22–23; 2 Jn 2,1–28;Apd 20,20–28.111. Sveti Evzebij iz Ercellija,škof (ok. 283–371). Doma jebil iz otoka Sardinije, a je žev mladih letih odšel v Rim.Tam je bil krščen in posvečenv duhovnika ter bil lektorrimske duhovščine. L. 340 jepostal škof v mestu Vercelli,kjer je bilo močno razširjenoarijanstvo, ki je Kristusuodrekalo resnično in popolnobožjo naravo. Boril se jeproti temu nauku, zato so gapregnali v Malo Azijo. Takratse je srečal s sv. Atanazijem,ki je bil odločen nasprotnikarijanstva. Cesar JulijanOdpadnik je l. 361 vsemizgnanim škofom dovolil, dase vrnejo domov. Računalje na njihovo medsebojnoobračunavanje. Vendar se jemotil, saj so na sinodi l. 362obsodili arijanstvo.112. Pantaenus, Clemens,Origines, Eraclos in Dionisiosso delovali proti koncu 2.in v začetku 3. stoletja naverski šoli v Aleksandriji kotvodje in učitelji, prim.M. Rupel, SPP, 422.113. Prim. 1 Mz 22,6–8; 37,10;39,7–11; 1 Sam 2,12–28; 3,1-20; Dan 1,8–9.17; 3,16–18;6,11–12; 12,2–3;2 Mkb 7,1–42.114. Glej O. Sakrausky,n. d. 364, op. 5.1 Mz 18. 1082 Kr 5; 6;2 Jn 2;Apd 20; 109Evz., knj. 6,pogl. 5, 12,1.5. 1101 Mz 22; 37;39; 1 Sam 2;3; Dan 1; 3;6; 13; 2 Mkb7. 113Predgovorgovori o Abrahamu: 108 »Zapovedal bo svojim otrokom in hiši,naj ne zapustijo Gospodove poti ter ravnajo tako, kot jepravično in dobro.« 109Preroki so imeli svoje učence, apostolin evangelist Janez je pisal za 110otroke in mladostnike. Prvikristjani so svoje otroke tudi ponoči vodili k pridigam terjim najemali posebne učitelje, kot so 111Panten, Origin indrugi, ki so jih poučevali o katekizmu. 112Stari cesarji, kraljiin knezi so ustanavljali visoke in druge šole, vzgojne zavode,stolnice in samostane, da bi v njih mlade poučevali in jihseznanjali z božjo besedo.Kakšne 113sadove je pri mladini obrodilo to poučevanje, nividno le pri Izaku, Jožefu, Samuelu, Tobijevem sinu Danijeluin njegovih treh tovariših, Suzani in Makabejinihsedmerih sinovih, za njimi pa pri mnogo tisočih mladihmučencih, ki so se trpljenju in smrti navkljub upirali strašnimskušnjavam hudiča, lastnega mesa, posvetnemu pustošenjuin divjanju ter so po svobodni volji vztrajali v veri inzvestobi Bogu. Kakšno korist ter koliko dobrega ima poznavanjekatekizma za mlade in stare v vseh deželah sveta,pa vidimo ter spoznavamo vsak dan tudi v teh naših časih.Po temeljitem preudarku vsega tega sem dal katekizem skratkimi razlagami doktorja Luthra in gospoda Brenza 114ponovno natisniti v različnih oblikah. Da pa bi se našamladina iz njega naučila tudi brati in razumeti nemški jezik,sem ga sestavil (ne glede na to, da se zgradba povsod146


Predgovorpopolnoma ne ujema) v slovenskem in nemškem jeziku. Okoristnosti katekizma bo obširneje govorjeno v drugem,slovenskem katekizmu.Moj ljubi, Bogu vdani Gabrijel, kakor je tvoj ljubi in pobožnipokojni gospod oče močno zaupal v nauk katekizmain se za ohranitev ter širjenje čistega evangeljskega naukatudi mnogokrat podal v veliko nevarnost (o njegovih darovih,krepostih, položajih in poklicu, 115kako je iste Bogu v častuporabljal in opravljal, ter kaj vse se dogodi, če se v neki deželiali mestu povzdignejo takšni ljudje, se na tem mestu nespodobi obširneje govoriti), tako tudi za tvojo ljubo gospomater ni večjega veselja na svetu, kot je poslušanje in branjebožje besede, nudenje pomoči brezdomnim in preganjanimkristjanom ter tebe, tvojo sestrico in hišne posle z branjemin petjem naučiti pravilnega razumevanja katekizma. Ker sipo očetu in materi potomec patricijske, stare in poštenekranjske plemiške rodbine vitezov ter gospodov in boš sedajv starosti sedmih ali osmih let začel obiskovati šolo, sespodobi, da že v svoji mladosti najprej spoznaš pravo, starozveličavno vero z vsemi njenimi nauki, kot so na kratko zapisaniv katekizmu. Da pa se boš katekizma učil z večjim veseljemin marljivostjo, sem oba omenjena katekizma posvetiltebi in ju želel izdati v tvojem imenu.Naš Gospod in zveličar Jezus Kristus, ki je tudi zaradi naskot mladenič bil ponižen in ubog, naj tvojo ljubo gospoIz 57; 26. 115115. Prim. Iz 57,2; 26,7.147


Predgovormater, tebe, tvojega brata, sestro ter vse nas v sedanjih invseh bridkostih, ki še prihajajo, tolaži s svojimi obilnimi inresničnimi obljubami o večnem življenju ter nas obvarujepred vsemi svojimi sovražniki. Amen. Napisano v Derendingenu,meseca januarja leta 1567.Tvoj zvestiin vdaniPrimož Trubartukajšnji župnik148


SVETIGA PAVLALYSTVVI, HTIMEFESERIEM, FILIPERIEM,COLOSSERIEM, TESSALONIHERIEM TImoteu,Titu inu Filemonu, piſſani, ſdai peruizh vtaSlouenski Ieſyk tolmazheni, inukratku ſaſtopnu iſlosheni, skuſiPrimosha TruberiaCrainza 116 .Des Heiligen Pauli Epiſteln / die er an die Epheſer / Philipper /Coloſſer / Theſſalonicher / Timotheum / Titum vnnd Philemonemgeſchriben / zum erſtenmahl in die Windiſche Sprachverdolmetſcht / vnd mit kurtzen verſtändigen Argumenten vndScholien erkläret.Eſa. 52 Rom. 15Quibuſ non eſt annuntiatum de eo, videbunt:Et qui nun audierunt de eo, intelligent. 117V TIBINGI,M. D. LXVII.116. Des heiligenPaulus Briefe an dieEpheser, Philipper,Kolosser, Thessalonicher,Timotheus,Titus und Philemongeschrieben, jetztdas erste Mal in dieslowenische Spracheverdolmetscht undmit kurzen verständigenAuslegungendurch Primus TruberKrainer.117. Iz 52,15: Dennwelchen nichts davonverkündigt ist, diewerden's mit Lust sehen;und die nichts davon gehörthaben, die werden'smerken.Rim 15,21: Welchen istnicht von ihm verkündigt,die sollen's sehen, undwelche nicht gehört haben,sollen's verstehen.149


Den Hoch vnd Wolgebornen /Edlen Ehrnueſten / Erberenvnd Gottſeligen Frawen / Wittiben vndJungfrawen / in den Fürſtenthumben Crein / Vnterſteyr / Kärndten/ vnnd in der Graueſchafft Görtz / etc. geſeſſen /Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter /durch Jeſum Chriſtum vnſernHerrn vndHeilandt.In dieſen jetzigen höchſten Nötten vnndTrübſalen / die vnſerm lieben Vatterlandt / fürandere Nationen von Türcken vnd jres gleichesFeinden zuſtehn / vnnd ſchon / Gott erbarmſ /am Halſ ligen / hab ich euch meinen inn Chriſtogeliebten Frawen / Schweſtern / Tochtern / vndallen Gottſeligen / vnſerer Windiſchen SprachVerwandten / kein beſſere Lehr / Troſtpredig oderTroſtſchriffte[n] / nach dem Pſalter / wölchen ich euch vor einemJar vberſendt / nicht gewißt zuſchicken / dann eben diſeEpiſteln des H. Pauli / die bißher in vnſere Sprach nichtverdolmetſchet worden.Dan[n] die des H. Pauli Schrifften offt mit Ver ſtand vnd fleißigdurchleſen / dieſelbigen vberkommen durch Würckung des H.Geiſts / nicht allein den rechten Verſtand des Geſetzes vnd Euengelij/ was die Sünde ſey / wie der Menſch widerumb vor Gott from /heilig / gerecht / vnd ewig ſelig werden möge / ſonder ſie erlehrnenauch darauß zuerkennen / die rechte Haupturſachen / vnnd könnenA ij recht151Die KirchGottes würdtüberal angefochten.Paulus iſtder heilige[n]Schrifft rechterAußleger/ vnd allerChriſtentröſter.


Was dieVätter vndjetzige Lehrerrechtgut / tröſtlichgeſchribendas haben ſieauß dem heiligenPaulo.Vorred.recht vrtheilen / warumb Gott die Kirch vnd ſein Volck / ſo wolals die Gottloſen / mit dem Pabſt / falſehen Lehrern / Türcken /Thewrungen / Peſtilentz / vnd anderen Plagen heimſucht vndſtraffet. Vnd ob die Päbſtiſchen oder Lutheriſehen an diſem allem/ vnnd an jetzigem Vnglück / das der Türck alſo obſiget /ſchuldig / Wiſſen ſich alſo in euſerlichen vnd jnnerlichen Anfechtungenzuſchicken vnd zutröſten. Dann was Moiſes / Dauid/ alle Propheten vnd Euangeliſten / vom Zorn vnnd GütteGottes / wie er die Iſrealiten / Juden / Heiden / heuchleriſchevnd böſe Chriſten / von wegen jhrer Abgötterey / Vngehorſam /Vnzucht vnd Tyränney hab geſtrafft / vn[d] hergegen der reehtBußfertigen vnd Gleubigen Gebett erhört / auß aller jhrer Notwunderbarlich geholffen / etc. Item / was ſie von derMenſchwerdung Chriſti / von ſeinem Verdienſt / vnd was ſichvor dem jüngſten Tag zutragen werde / geweiſſaget / vnnd weitleufftighiſtoriſeher weiß haben beſchriben / das alles hat der H.Paulus in ſeinen Schrifften und Predigen / fein kurtz vndverſtändtlich zuſammengezogen / vnd mit wenig Worten außgelegt.Eſ rede einer oder frage von wölchem Artickel desChriſtlichen Glaubens er wölle / ſo mag er denſelben mit desHeiligen Pauli Schrifften bezeugen / erklären vnd verthädigen.Derwegen / haben alle Gottſelige / alte vnd newe Lehrer / desH. Pauli Epiſteln on vnderlaß geleſen / für hoch / lieb vn[d]werd gehalten / vn[d] was ſie in rechtem Verſtand vn[d]Gottſeliglich / von der Erbſünd / von der Rechtfertigung / vomfreyen Willen / vom Göttlichen Weſen / von beiden Naturen vndWoltha-152


Vorred.Wolthaten Chriſti / von Zeichen des jüngſten Tags / vomAntichriſt / von der Aufferſtehung / von gut ten Wercken/ etc.wider die Pelagianer / Papiſten / vn[d] andere Ketzer vnd Sectirergeſchriben / oder Troſtpredigen geſtelt / das alles haben ſieauß des Johannis Euangeliſten vnd Pauli Schrifften genommen.Darumb wölcher die gantze heilige Schrifft recht verſtehnwill / in allen Artickeln des Chriſtlichen Glaubens verſichert /vnd vor falſcher Außlegung vnd verfüriſcher Lehr bewart ſein /auch in allen Anfechtungen / Trübſalen / vnnd in Todtsnötten /gewiſſen Troſt überkommen / das er mit ruwigem Gewiſſen / inſtarckem Glauben / vnd gewiſſer Hoffnung / mit Gedult / auffdie herrliche Erſcheinung vnnd Widerkunfft vnſers groſſen GottesJeſu Chriſti frölich warten / vnd die ewige Seligkeit erlangenWill / der leſe offt mit fleiß vn[d] Verſtand des H. Pauli Schrifften.Vom jnnhalt vnd groſſen Nutz ſeiner Schrifften / hab ich zuuorin der langen Windiſchen Vorred / über die vorigen ſeineEpiſteln zu Römern / Corinthiern / vn[d] Galatern ein mehrersgeredt / vnd hernach auch ettwas ſagen will.Solcher vnaußſprechlicher Him[m]liſcher Schatz / der indes H. Pauli Epiſteln ligt / vnd die groſſe gefahr / angſt vndnot / darinn vnſer lieb Vatterland / wie obgemelt / jetztſtekket / haben mich verurſacht / das ich diſe ſeine Epiſteln /wie die vorige[n] / mit kurtzen Argumenten vnnd Scholien(in denen ich / was er nach Hebräiſcher art finſter redet /erkläre / vnd die fürnembſten Lehr / Tröſtungen vnd Weis=A iij ſagungenS. Paulmacht gutPrediger /klug freidig /vn[d]. geduldigChriſten.Alle Chriſtenſollen jrenGlaube[n]mit demCatechiſmovnd heiligenSchrifftwiſſen zuuerthädigen.153


Suchet inderGeſchrifft /ſagtChriſtusJoh. 5. Sieiſt die zeugetvonmir / vndjr habt dasewig lebendarinnen.Vorred.ſagungen anzeige) in Druck geben. Vnnd ich wolt gern / das ſievon vnſern Creinern vnd Windiſchen offt durchgeleſen / auff dasſie / wie die alten reden / güt Biblici / in der Bibel bekant /beleſen vnnd verſtendig wurden / damit ſie vnſern rechten /ChriſtIichen Glauben mit allen ſeinen Artickeln / nicht nur außden Poſtillen vnnd langen Außlegungen / ſonder auß demBrunnen / mit lauterm Text vnd Sprüchen der heiligenGeſchrifft / vnnd mit dem Catechiſmo / bezeugen vnnd verthädigen/ auch in allen Anfechtungen vnd Diſputationen möchtenbeſtehn / obſigen vnd ſich zutröſten wiſſeten.Vnnd nach dem jhr / Hoch vnnd Wolgebome / Edle /Tugentſame vnd Gottſförchtige Frawen / Wittiben vn[d]Jungfrawe[n] / auß ſonderlichem Trib vnd Gnad des heiligenGeiſts / ein groſſen Eyffer / lieb vnnd gunſt zum Wort Gottes traget/ wölches ich geſpürt vnnd erfahren / erſtlich auß dem / daßjhr auff allen eweren Schlöſſeren / Hofen vnnd Heuſern Bibliſchevnd andere Gottſelige Bücher / in Teutſcher vnnd Windiſcherſprach habt / vnnd dieſelbigen nicht / wie etlich thun / auff denBencken im ſtaub vngeleſen ligenlaßt / ſonder darauß mit vorleſenvnnd ſingen ewer liebe Kinder / Haußgeſind vnd vil Vnderthonen/ zum alten / ſeligmachenden Glauben / vnd zum rechtenVerſtand / des gantzen Catechiſmi gebracht / Auch ettlich außeuch / die in Oeſterreich / Oberſteyr vn[d] in Tyrol geborenſeind / die Windiſche Sprach darauß / vnd diſelbige andere zuleſengelehrnet. Zum andern / ſo iſt wiſſend / das jhr nicht die wenigſtenVrſacherin ſeiet / das ich auß meinem erſten Pathmos ins Vatter=land154


Vorred.land widerumb bin berufft / vn[d] das recht Chriſtlich Predigamptzu Labach / vnd an anderen Orten iſt auffgericht worden /wölches jr von weitem vn[d] mit ſchwere[n] vncoſte[n] / mitverlaſſen ewer groſſen Haußhalten vnnd mit beſtellung der newenHerbergen / fleißig mit luſt vnd frewd / auch in der Verfolgungbeſucht haben. Zum dritten / Vber das / ſo habt jhr euch nicht alleingegen vns Kirchendienern / in vnſern nöten vn[d] Verfolgungen/ gleich wie das Sunamitiſch Weib gegen dem Elizeo / dieSareptaniſch Witib gegen dem Elia / die Gottſelige Weiber außGalilea gegen dem Herrn Chriſto / vnd die frume Pheben / Lydiavnd andere Gottſförchtige Weiber gegen dem Paulo / gantzChriſtlich gehalten / ſonder jhr habt auch zu anordnung vnd erhaltungder armen Seckel vnd Caſten mit trewlicher hilffe vnndſtewr dermaſſen euch erzeigt / daß neben vnſerer Kirchen vndGlaubens genoſſen armen / auch die außlendiſchen verfolgtenChriſten vnnd Prediger / auch die / ſo vnſer Chriſtlicher Religionzuwider ſein / in jhren noten / alter / Kranckheiten vnd ſterbendenleuffen verſorget vnd erhalten worden / etc. Diſe vnd dergleichenGottes Gaben vn[d] Gottſelige Tugenden in euch / ſeind die rechtenFrücht vnd gewiſſe anzeigungen deſ ernſtlichen verſtändigenEyffers zum Wort Gottes. Derhalben in bedenckung diſes alles /auch daß ich mich gegen euch vmb die an mir erzeigte Wolthaten/ danckbar erzeige / hab ich diß Buch euch ſamentlich vnndſonderlich wollen zuſchreiben / vnd in eweren Namen außgehenlaſſen / daneben bittend / jr wollet / wie jhrs angefange[n] GottesWort zuhören vnd zuleſen nicht auffhören /dadurch4 Reg. 4; 1Reg. 17; Luc.8; Rom. 16Im alten vndnewen Testamenthabenfrum[m]e Weiber ander Kirchenvil gutsgethon.155


Rom. 15;Jac. 1.Die Weiberſeind MiterbenderGnade[n]des Lebens, 1Pe. 3, Warumbverbeutman dannjnen die heiligeSehrifftzuleſen?Vorred.dardurch werdet jr von Gott in allen ewern ſchwären Anfechtungenvnd hohen trübſalen getroſtet / vnd endtlich ewer Selenheil/ in der Gedult erlangen.Den Löſterern aber vnd Gottloſen vnwarhafften Clamanten / diemich abermals von newem / beim Wein vn[d] auff jhren Cantzelenauffs heßlichſt außſchreien werden / darumb daß ich die oberzelteGottes Gaben in euch / ſo offentlich in diſem ſchreiben / andernzum Exempel vnd nachuolgung / wie Paulus der Philipper vndTeſſalonicher / rhüme / vn[d] diſes Buch den Weibern dedicirevn[d] zuſchreibe / will ich die obgenannten Propheten / Apoſteln /jha vnſern Herrn Chriſtum ſelbſt vn[d] ſeine Engel / darnach Tertullianum/ Hieronymum vnd andere alte vnd newe GottſeligeLehrer vnd Scribenten die bey ehrlichen Weibern jr Herberg gehabt/ jnen gepredigt / Bücher vnnd Epiſteln zugeſchriben / jhrenGlauben / Gottſeligkeit vnd Tugendt / offentlich in jren Geſchrifftenvnd Predigten gerhümbt vnd gelobt haben / antworten / vnd michverſpreche[n] laſſen. Der ewig Gott vn[d] Vatter vnſers Herren JeſuChriſti / erhalte euch durch ſeinen Geiſt vnd Wort / bey ſeiner vndſeines Sons erkan[n]tnuß / vnd freyer bekanntnuß biß ans ende.Geſchriben zu Derendingen / im Monat Januario / Anno 1567.E. Gnaden / Ehrnueſtenvnd TugendtGehorſamer / trewerCaplanPrimus Truber / Pfarherr daſelbſt.156


SVETIGA PAVLALYSTUVI H TIMEFESERIEM, FILIPERIEM,COLOSSERIEM, TESSALONIHERIEM,Timoteu, Titu inu Filemonu pissani, zdai pervič vta slovenski iezyk tolmačeni inu kratkuzastopnu izloženi, skuziPrimoža TruberiaKrainca.Pisma, ki jih je sveti Pavel pisal Efežanom, Filipjanom,Kološanom, Tesaloničanom, Timoteju, Titu in Filemonu, skratkimi, razumljivimi razlagami in opombami prvič prevedenav slovenski jezik.Isa. 52 118 Rim. 15 119Quibuſ non eſt annuntiatum de eo, videbunt:Et qui nun audierunt de eo, intelligent. 120118. Iz 52 ,15.119. Rim 15,2.120. Trubar je uporabilverz iz Vulgate.V TIBINGI,1567157


Visoko in blagorodnim,plemenitim, častitim in pobožnim ženam,vdovam ter devicam, ki prebivajo v kneževinahKranjski, Spodnještajerski in Koroški, v Goriški grofiji itd.,milost in mir od Boga Očeta po JezusuKristusu, našemu Gospoduin odrešeniku.Vteh najhujših težavah in tegobah, ki tudi zaradivarnosti in obrambe drugih narodov pred Turkiin podobnimi sovražniki, ki nam, Bog se usmili,že čepe na vratu, pretijo naši ljubi domovini,vam, mojim v Kristusu ljubljenim ženam, sestram,hčeram ter vsem pobožnim ljudem našegarodu, po Psalterju, ki sem ga izboljšal pred enimletom, nisem znal ponuditi koristnejšega nauka, tolažilne besedeali tolažilnega pisanja kot prav ta pisma svetega Pavla, kidoslej še niso bila prevedena v naš jezik.Vsakdo, ki z razumom in skrbno prebira spise svetega Pavla,bo s pomočjo Svetega Duha spoznal ne samo vso resnico postavein evangelijev, kaj je greh, kako si je moč pred Bogomponovno pridobi vero, svetost, pravičnost in večno zveličanje,temveč bo iz njih tudi spoznal in se naučil pravilno soditi, kajje glavni vzrok temu, da Bog Cerkev in njeno ljudstvo enakokot brezbožnike kaznuje in preizkuša s papeško krivo vero,Cerkevbožja jepovsodnapadana.Pavel jeresnični oznanjevalecSvetega pismatertolažnikvseh kristjanov.159


121. 2 Tes 2,11.12.122. Pripadniki nauka,ki ni priznaval izvirnegagreha in učil, da se človeklahko zveliča brez božjemilosti. Po irskem menihuPelagiju iz 5. stoletja.Vse, kar soočetje insedanjiučiteljidobrega,tolažilneganapisali, sopovzeli odsvetegaPavla.Kdor poznapismasvetegaPavla, jedober pridigar,moder,zadovoljeninpotrpežljivkristjan.PredgovorTurki, draginjami, kugo in drugimi nadlogami. 121Podučila nasbodo tudi o tem, kdo je kriv za vse sedanje nesreče in turškezmage, papežniki ali luteranci, in nas tolažila v vseh notranjihin zunanjih skušnjavah. Nadalje nam govore o tem, kaj o božjijezi in dobroti, o tem, kako je Bog Izraelce, Jude in poganezaradi malikovanja, neposlušnosti, nečistovanja in tiranstva patudi licemerske in hudobne kristjane kaznoval, tistim, ki so seresnično pokesali in živeli v veri, pa uslišal njih molitve ter jimčudežno pomagal iz stiske, govore David, evangelisti in vsipreroki. Nadalje nam povedo, kaj so David, evangelisti inpreroki napovedovali in zgodovinsko daljnosežno zapisali oučlovečenju Kristusa, o njegovih zaslugah in o tem, kaj se bodogodilo pred sodnim dnem. Vse to je sveti Pavel zbral ter vsvojih pismih in pridigah lepo na kratko ter razumljivo zapisal.Naj kdorkoli govori ali sprašuje karkoli o katerem koli poglavjusvete krščanske vere, za vsako vprašanje najdemo odgovor,zagovor in razlago v pismih svetega Pavla.Vsi pobožni, nekdanji in sedanji učitelji so zato brali in vztrajnobero pisma svetega Pavla ter jih, ker so priljubljena in koristna,visoko cenijo. Vse, kar so prav, razumno in v pobožnosti napisalio izvirnem grehu, opravičenju, svobodni volji, božjem bivanju,obeh naravah, o Kristusovih dobrih delih, o prihodu sodnegadne, o antikristu, vstajenju, dobrih delih itd. ter proti pelagijancem,122 papistom in drugim krivovercem in sektašem, so povzeli izJanezovih evangelijev in Pavlovih pisem.Zatorej, naj vsakdo, kdor želi Sveto pismo z vsemi nauki krščanskevere dobro razumeti, se zavarovati pred napačno razlagoin zavajajočim naukom, si v vseh skušnjavah, tegobah insmrtnih težavah dobiti primerno tolažbo ter z mirno vestjo v160


Predgovormočni veri in velikim upanjem, s potrpljenjem in radostjodočakati čudovito pojavo in povratek našega mogočnega BogaJezusa Kristusa ter doseči večno blaženost, ta naj pogosto,marljivo in z razumom bere spise svetega Pavla. O vsebini inveliki koristi njegovih spisov, o njegovih prejšnjih pismihRimljanom, Korinčanom in Galačanom sem več govoril že vdolgem slovenskem predgovoru, 123nekaj pa nameravam povedatitudi pozneje.Ta nepojmljivi nebeški zaklad v pismih svetega Pavla ter velikanevarnost, strahota in stiska, v katerih se, kot sem žeomenil, sedaj nahaja naša ljuba domovina, so me spodbudili,da sem ta Pavlova pisma tako kot prejšnja s kratkimi razlagamiin opombami (v katerih tista mesta, kjer po hebrejski navadipiše skrivnostno, razjasnil ter najpomembnejše nauke, tolažbein prerokbe posebej označil) dal natisniti. Zelo si želim, da bijih naši Kranjci in ostali Slovenci često prebirali, da bi postalirazgledani, dobri poznavalci Biblije ali, kot pravijo starejši,dobri biblicisti. Da naše prave krščanske vere z vsemi nauki nebi izpričevali samo z vedenjem iz postil in dolgih razlag, temvečbi oznanjali iz samega izvora besedil in pregovorov Svetegapisma in katekizma ter v vseh preizkušnjah in razpravah v njihvztrajali, jih branili in zmagovali ter v njih našli tolažbo.Zato 124pa, visoko in blagorodne, plemenite, krepostne terbogaboječe žene, vdove in device, ker po posebnem navdihuin milosti Svetega Duha kažete posebno vnemo, ljubezen innaklonjenost do božje besede, v kar sem se prepričal prvičpredvsem iz tega, ker na vseh svojih gradovih, dvorih ter domovihhranite biblične in druge nabožne knjige v nemškem inslovenskem jeziku ter jih ne puščate tako kot nekateri ležatiVsi kristjaninaj znajosvojo verobraniti skatekizmominSvetim pismom.123. Tiga Novigatestamenta ena dolgapredguvor 1557,42. poglavje, 4b.Iščite v pismih,pravi124. Jn 5, 39.40:Kristus, Jn5, onapričajo omeni in vnjih bostenašli večnoživljenje. 124Preiskujete Pisma, kermislite, da imate v njihvečno življenje, a prav tapričujejo o meni. Toda vinočete priti k meni, da biimeli življenje.161


125. Patmos, majhen neplodenskalnat otok predzah. obalo Male Azije. PriTrubarju sinonim za njegovoizgnanstvo (Raz 1,9: Jaz, Janez, vaš brat in zvami soudeležen pri stiski,kraljestvu in stanovitnostiv Jezusu, sem bil zaradiBožje besede in zaradiJezusovega pričevanjana otoku, ki se imenujePatmos.).126. Prim. 2 Kr 4,8; 1 Kr 17,8–10; Lk 8,2–3, 43–48;Rim 16,1–2.6.12–15;Apd,16,40.2 Kr 4;1 Kr 17;Lk 8;Rim 16;Apd 16. 126V stari innovi zaveziso ženskeza cerkevstorilemnogodobrega.Predgovorneprebrane in zaprašene po klopeh, temveč ste z branjem inpetjem iz njih svoje ljube otročiče, služinčad in prenekateregapodložnika privedle v objem stare zveličavne vere in do pravegarazumevanja celotnega katekizma. Tudi ste se mnoge odvas, ki ste bile rojene v Avstriji, na Zgornjem Štajerskem inTirolskem, iz njih naučile slovenskega jezika pa tudi drugetega naučile brati. Drugič, kot je znano, vaša zasluga, da sembil iz svojega prvega Patmosa 125 ponovno poklican v domovino,ni neznatna tudi za to, da je bila v Ljubljani in v drugihkrajih ponovno vzpostavljena prava krščanska božja služba, kiste jo marljivo ter z zadovoljstvom in veseljem, zapuščajočsvoja velika, na novo osnovana gospodinjstva, 126 od daleč z velikimistroški obiskovale tudi med pregnanstvom. Tretjič, kerste ne samo nam, cerkvenim služabnikom, v naših stiskah inpreganjanju resnično kot prave kristjanke, tako kot šunemskavdova Elizeju, pobožna vdova iz Sarepte Eliji, pobožne ženeiz Galileje Gospodu Kristusu ter Fojba, Lidija in druge bogaboječežene Pavlu, nudile pomoč in zatočišče, temveč ste zustanav ljanjem in vzdrževanjem darilnikov in svojimi nesebičnimiprispevki tako izkazale, da so poleg siromašnih udov našeCerkve in veroizpovedi v svojih boleznih, stiskah, starostiin smrtnih urah bili pomoči in tolažbe deležni tudi tujipregan jani pridigarji in kristjani, pa tudi pomoči potrebninas protniki naše krščanske vere itd. Taki in njim podobnibožji darovi ter pobožne kreposti, ki jih posedujete, so resničnisadovi in znamenja vaše goreče vneme za božjo besedo innjeno razumevanje. Za vse to in iz hvaležnosti za vso dobroto,ki ste jo izkazale tudi meni, sem to knjigo želel posvetiti vam162


Predgovorvsem in vsaki posebej ter v vašem imenu izdati. Ob tem pa bivas rad prosil, da tako kot do sedaj, 127 še naprej poslušate in beretebožjo besedo in tega nikdar ne opustite. S tem boste vsvojih najtežjih skušnjavah in tegobah deležne božje tolažbe spotrpežljivostjo pa boste dosegle blagor svoje duše.Bogokletnežem 128 in brezbožnim lažnivim kričačem, ki mebodo ob vinu ter s prižnic ponovno na najodvratnejši načinobrekovali, ker omenjene vaše božje darove — tako kot Pavellastnosti Filipljanov in Tesaloničanov — v tem pisanju javnočas tim kot posnemanja vreden vzgled ter to knjigo posvečamin namenjam ženam, pa bom v zagovor odgovoril s preroki,apostoli, z našim Gospodom Kristusom samim in z njegovimiangeli. Pa tudi s Tertulianom 129 in s Hieronimom 130 ter z drugimistarimi in novimi pobožnimi učitelji in pisci, ki so našlizatočiš ča pri poštenih ženah, jim pridigali, posvečali knjige inpisali pisma ter njih vero, bogoljubnost in krepost javno slaviliter hvalili v svojih pridigah in spisih. Večni Bog in oče našegaGospoda Jezusa Kristusa naj vas obvaruje s svojim duhom inbesedo v svobodnem spoznanju Boga in njegovega sinu navekomaj. Napisano v Derendingenu, meseca januarja leta 1567.Vaše milosti, časti in krepostiponižni in zvesti kaplanPrimož Trubartukajšnji župnik.Rim 15;Jak 1. 127Ženske sotudi dedinjemilostiživljenja.1 Pt 3. 128Zakaj jimtorej branijobranjeSvetegapisma.127. Prim. Rim 15,4;Jak 1,22–25.128. Prim.1 Pt 3,1–7.129. Tertullian QuintusSeptimus Florens, cerkvenioče, okrog 160 do 220.130. Hieronim iz Stridona,cerkveni oče, okrog 340do 420.163


ENI PSALMI,TA CELI CATEHISMUS,inu tih vegshih Gody, ſtare inu Nouekerszhanske Peiſni, od P. Truberia.S. Krelia, inu od drugih sloshene,druguzh popraulene inupobulſhane. 131Der gantz Catechiſmus /ettlich Pſalm / Chriſtliche Geſäng /die man auff den fürnembſten Feſten ſinget /in der Windiſchen Sprach / zumandern Corrigirtvnndgemehret.Deut. 31Scribite vobis Canticu[m] iſtud, et docete filiosIſrael: ut memoriter teneant et ore decantent,Et ſit mihi Carmen iſtud proTeſtimonio inter filiosIſrael. 132V TIBINGIM. D. LXVII.131. Etliche Psalmen, derganze Katechismus, alteund neue christlicheLieder, di man zu dengroßen Festen singt, vonP. Truber, S. Krell undvon den andren verfaßt,wiederum korrigiert undvermehrt.132. 5 Mz 31,19: So schreibteuch nun dies Liedund lehret es die KinderIsrael und legt es in ihrenMund, daß mir das Liedein Zeuge sei unter denKindern Israel.165


Dem Edlen vn[nd]Ernueſten JunckernGeorgen Kisel zum Khaltenbrunnvnnd Rasbor / Pfandthern zuWeichſelburg / etc.Gnad vnd Frid von Gott durchChriſtum.Wiewol die Muſica mit jrenJnſtrumenten vnnd Orgeln /hat jre[n] Vrſprung von derCainiſchen falſche[n] Kirchen.nämlich vom Jubal /Wie ſie dann hernach vnnd jetzundt am meiſten /vnd mit groſſem vnkoſten bey der Abgötterey /falſchen Gottesdienſten / Weltlichen lüſten vnndfrewden würdt mißgebraucht. So hat doch Gottſelbſt / neben andern Ceremonien vnnd euſſerlichenGottesdienſten / auch die Pſalmen vnd ChriſtlicheLieder in der Kirchen zuſingen beuolhen. VndMoſes vnd ſein Schweſter Maria / ſeind derPſalme[n] die erſte Vorſinger geweſt / Nach ihnenDebora / Barack / Anna / Dauid / ettlichProphete[n] / die Junck=A 2 frawGen. 4.Dan. 3.Esa. 5.Deut. 31.Ex. 15.Jud. 5.1 Reg 2; 16.167


2 Reg. 23.Luc. 1; 2.Matth. 28.Eph. 5.Col. 3.Jac. 5.1. Cor. 14.1. Reg. 16.4. Reg. 3.Vorredfraw Maria / Zacharias / Simeon vnnd andere habenauch Pſalmen / vom heiligen Geiſt darzu getriben/ geſtelt / vnnd in der Kirchen / vor der Gemeingeſungen. Vnnd wie auß dem Euangeliſten Mattheoabzunemen / vnſer Herr Chriſtus ſelbſt hab zuuor/ vnd bey ſeinem letſten Abendmal die Pſalmgeſungen. Paulus vnnd Jacobus wöllen / das dieChriſten mit Hertzen Pſallieren. Vnnd Plihius einHeid ſchreibt / das die erſten Chriſten / ihrem GottChriſto / alle morgen vor tags / Lieder geſungenhaben / (von Authoribus / Jnhalt / Nutz / vndrechtem Brauch der Pſalmen / hab ich vor anderhalbJaren / in der Windiſchen Vorred vber denPſalter / außführlich vnd weitleuffig geſchriben.)Darumb thun die reformirten Euangeliſchen Kirchenrecht / das sie in jren Kirchen / die heiligSchrifft vnd Pſalmen / nach der Lehr vnd Beuelchdes heilige[n] Pauli / in gemeiner verſtendigerSprach leſen vnd ſingen.Dann die Muſica / das Gesang / wenn esrecht vnnd Gottſelig gebraucht würdt / bewegtder Menſchen Hertzen zur Andachtvnnd Geiſtlicher jnnerlicher frewd. Dauid hatmit Pſalmen vnnd Harpffen den Saul inſeinen ſchweren anfechtungen vnnd desTeuffels plagen erquickt. Elizeus iſt durchMuſicam zum Weiſſagen luſtiger worden.Vnd168


VorredVn[nd] wir erfaren / wan[n] man in der Kirchen anoder mit Inſtrumenten vleißig vn[nd] ernſtlichſinget / das wir dardurch vil luſtiger vnd andechtigerwerde[n] / zum Gebett / Gottes Wort zuhören/ zu predigen / vn[nd] die H. Sacrament zuempfahen.Als offt man zu Labach / Nun bitten wirden heiligen Geiſt / oder Ozha / Syn / Duh / nebeskiKral / etc. mit fünff ſtimmen beim Regal /Poſaunen / Zincken / vnnd Scholmaien in der Kirchenhat geſungen / hab ich dazumahl allwegen einſonderliche frewd / andacht / lieb / luſt / vnnd ernſtzum Predigen vnd Gebett in mir empfunden.Jn erwegung ſolches / hab ich vnſere alte vnnd neweWindiſche Geiſtliche Lieder vn[nd] Pſalmen (dadurch/ Gottlob / die vnſere Jugent vn[nd]einfaltige[n] im rechte[n] Glaube[n] / imCatechiſmo / vnd in allen Gottesdienſten ſeind vnderrichtvnd geſterckt worden) widerumb von newenvberſehen / Corrigiert / gemehret / vnnd mit eignennewen Noten trucken laſſen / Vnd bin guter hoffnung/ vnſere Nachkommenden / werdens auchGottſeliglich zu der Ehr Gottes / erbawung vnd außbreittungder rechten Kirchen / ſingen vnd gebrauchen.Vnd nachdem / mein geliebter in Chriſto /Junckherr Jorg / dein Gottſeliger vnndHochverſtendiger Herr Großvatter / der Edel vndEhrnueſt Herr Veit Kiſel / etc. ſeli=A 3 ger169


133. Römisch KaiserlicheMajestät.134. FürstlicheDurchlaucht.Vorredger / zum Gottes Wort / zu allen Tugenten vndfreien Künſten / sonderlich zu der Muſica groſſelieb getragen. Denn als er / der ErſamenLandtſchafft in Crein / Verordneter vnnd Einnemer/ auch darneben der Hauptſtatt LabachBurgermeiſter vil Jar nacheinander geweſt / hat erdie Herrn vnd Landleut / auch die Burgerſchafftdahin beredt / daß ſie den Edlen vnd Hochgelehrten/ in Sprachen vnd freien Künſten / ſonderlich inder Muſica hoch erfaren / Magiſtrum LeonhardumBudinam, meine[n] lieben Herren Geuättern/ zu einem beſondern eignen Schulmeiſter jrenKindern / vnd neben jhme vier kunſtreicher auff allerleyInſtrumenten vnd Seittenſpil / Trommettervnd Turner auffgenommen vnnd proviſionirt.So hat dein lieber Herr Vatter (der von wegenſeiner / von Gott jme gegeben groſſen Gaben vnndTugenten / von der Rö. Kei. Ma. 133/ von Fürſt.Durch. 134vnnd von der Erſamen Landtſchafft inCrein / nun ettlich Jar nacheinander zu hohenämptern / vnnd jetzundt zum Landtsuerweſer Amptgebraucht würt) auch ein groſſen Eiffer GottesWort zuhören vnnd zuleſen / vnd an der Muſicaein ſonders wolgefallen. Darumb er dich ſo garjungen / in des obgemelten Herren BudinaDiſciplin geben / vnnd helt dir ein eignen Pedagogum/ auf das duVon170


Vorredvon jhnen / die Gottſeligkeit / den gantzenCatechiſmum im rechten verſtandt / vnnd die Sprachen/ Muſicam vnnd andere freie Kunſtenerlerneſt. Vnd iſt bey allen / die dich kennen / gutehoffnung / du werdeſt / wie deine Goftſelige Eltern/ vnſern Kirchen vnnd gantzem Vatterlandtdienſtlich vnnd nutzlich ſein. Jn anſehung ſolchesalles / vnd das für die groſſen vilfaltigen wolthatenvon deinem Herrn Großuatter / Frawe Großmütter/ von deinem Herrn Vattern / Frawen Müttern /vnnd von dir / mir / meinem Weib vnnd Kindernbewiſen / ich mich danckbar / vnd derſelben eingedenckerzeige / Hab ich diſe vnſere ChriſtlicheGeſeng vnd Pſalmen / dir dediciren / zuſchreiben /vnd in deinem Namen außgehn wöllen laſſen.Der ewig Gott vnd Vatter vnſers Herren JeſuChriſti / der regiere vnnd führe mit ſeinem heiligenGeiſt durch ſein Wort / deinen Herrn Vattern /dein Fraw Mütter / deine Brüder / Schweſter /dich vnd uns alle / auff ſeinen wegen / vnd brauchevns alleſampt zu ſeiner Ehr vnd GIori / vndbeware vns vor dem zeitlichen vnnd ewigen Verderben/ Amen. Geſchriben zu Derendingen an S.Georgen tag / im 1567 Jar.Dein trewer vnd DienſtwilligerPrimus Truber.171


ENI PSALMI,TA CELI CATEHISMUSinu tih vegših gody stare inu novekersčanske peisni, od P. Truberia,S. Krelia inu od drugih zložene,druguč popravleneinu pobulšane.Celi katekizem, številnipsalmi in krščanske pesmi v slovenskemjeziku, ki se pojo ob najimenitnejših praznikih.Drugič pregledan in dopolnjen. 1355 Ms 31Scribite vobis Canticii istud, et docete filios Izrael:ut memoriter teneant et ore decantent, Et sitmihi Carmen istud pro Testimoniointer filios Israel. 136135. Der gantz Catechiſmus /ettlich Pſalm / ChriſtlicheGeſäng / die man auff denfürnembſten Feſten ſinget /in der Windiſchen Sprach /zum andern Corrigirtvnnd gemehret.136. Prim. 5 Mz 31,19.V TIBINGI,1567173


Plemenitemu in krepostnemujunkerju 137 Juriju Khislu 138 s Fužin 139in Razborja, 140 zastavnemu gospoduv Višnji gori itd.Milost in mir od Boga po Kristusu.Čeprav 141 ima glasba s svojimi glasbili inorglami izvor v Kajnovi krivi cerkvi,namreč od Jubala, 142 in 143 je bila poznejevse do sedaj večinoma in z velikimistroški zlorabljena ob malikovanju,krivih božjih službah, posvetnih nasladah inveseljačenju, je vendar Bog sam ob drugih 144 ceremonijah145 in oblikah 146 božje 147 službe 148 v 149 cerkvahzapovedal tudi petje psalmov in drugih krščanskihpesmi. 150Mojzes in njegova sestra Marijasta prva prepevala psalme, za njima Debora,Barak, Ana in David. Mnogi preroki,devica Marija, Zaharija, Simon in drugi so tudipsalme o Svetem Duhu prepevali v cerkvahpred verniki. Kot lahko izvemo iz Matejevega 151evangelija, je naš Gospod Kristus tako prej kotmed svojo zadnjo večerjo tudi sam prepevalpsalme.137. Juncker, iz sev. nem. junc Herre –mlad plemič, pripadnik fevdalne zemljiškearistokracije predvsem v Prusiji itd. (Velikislovar tujk). Trubar običajno mlade plemičenaziva Junckherr, tako tudi v Katekizmu izleta 1574.138. Jurij Khisel, sin Janeza Khisla je biltedaj še deček, zato ga Trubar v svojempredgovoru k pesmarici iz leta 1567 ogovarjaz zaupnim »ti«, kar pa v predgovorupesmarice iz leta 1574 spremeni v nekolikobolj spoštljivi »vi«. Ta sprememba sodimed najpomembnejše razlike med obemapredgovoroma iz 1567 in 1574. Medtem jeJurij Khisel zasedel v predgovoru iz leta 1574omenjene položaje in dolžnosti. Toda nesamo on, temveč vsa iz Bavarske izvirajočarodbina Khislov je bila velika podpornica1 Mz 4. 141 umetnosti in znanosti na Kranjskem in jeTrubarju že v času, ko je bil še stolni kaplan vLjubljani, enako kot pozneje njegovi družiniDan 3;stala ob strani (O. Sakrausky, n. d., 450).Ezk 5; 142139. Fužine, grad Kaltenbrunn.140. Rasbor, po Pircheggerju, v Die Untersteiermarkin der Geschichte ihrer Herrschaften,Gülten, Städte und Märkte, München1962, 222, naj bi to bila neka posest blizuMaribora. Sicer pa se je Jurij Khisl med2 Mz 15; 144 drugim nazival tudi s »von Kaltenbrunn undSod 5; 145 Gonobitz« – od Fužin in Konjic.1 Sam 2; 146 141. 1 Mz 4,21: Njegovemu bratu je bilo ime1 Sam 16; 147 Jubál in postal je oče vseh godcev na citre2 Sam 23; 148 in flavto.5 Mz 31. 143 142. Dan 3,5–7; Ezk 5,11.Lk 1; Lk 2. 149 143. 5 Mz 31,17.144. 2 Mz 15,20.145. Sod 5,3.12.146. 1 Sam 2: Anina hvalnica Bogu.147. 1 Sam 16,23.148. 2 Sam 23,1.Mat. 28. 151 149. Lk 1,46–55; Lk 2,29–32.150. Prim. Kol 3,16.151. Očitno tisk. napaka. V 1567 Matt 28,v 1574 Matt. 26, pravilno: Mt 26,26–29.175


152. 1 Kor 14, 6.Ef. 5; Kol 3;Jak 5. 152153. Primož Trubar,Ta celi psalter Davidov 1566.154. 1 Kor 14, 6. 1 Kor 14, 6. 154155. 1 Sam 16,17–23.157. Regal, fr. regale, majhneprenosne orgle prodornegazvoka (Veliki slovar tujk).158. Cink, kornet, verjetnoiz Perzije izvirajoč pihalniinstrument. Brockhaus 1974,bd. XX, 695.1 Sam 16. 155156. Kr 3,15. 2 Kr. 3. 156PredgovorPavel 152 in Jakob sta hotela, da bi kristjani izsrca prepevali psalme. Plihij, ki je bil pogan,pa piše, da so prvi kristjani svojemu BoguKris tusu vsako jutro pred nastopom dnevapeli pesmi (o avtorju, vsebini, koristi in pravilnirabi psalmov sem pred poldrugim letomobširno pisal v slovenskem predgovoru hPsalterju). 153Zato 154 imajo reformirane evangeličanskecerkve prav, ko — kot je učil in zapovedalsveti Pavel — v svojih cerkvah bero Svetopismo in pojo psalme v preprostem in razumljivemjeziku. Kajti 155 glasba in pesem, če se pravilnoin pobožno uporabljata, spodbujata človeškosrce k pobožni zbranosti in notranjisreči. David je s psalmi in harfo pomiril terutrdil Savla v njegovi težki skušnjavi in peklenskihmukah. Elizej je ob glasbi dobil preroški156 navdih. Mi pa, kadar brez glasbil ali znjimi v cerkvah vneto in iz srca pojemo, postanemobolj veseli, zbrani in dovzetni za molitevin poslušanje božje besede, za pridige insprejemanje zakramentov.Vsakikrat, ko smo v Ljubljani peteroglasno,ob spremljavi regala, 157 pozavn, cinka 158 in piščalizapeli: Sedaj prosimo Svetega duha ali Oče Sinin Sveti Duh ali Nebeški kralj itd., sem začutilposebno veselje, pobožno zbranost, ljubezen inžel jo po pridiganju in molitvi.176


PredgovorPo presoji vsega tega sem naše stare in noveslovenske duhovne pesmi in psalme (po katerihje naša mladež in preprosto ljudstvo, hvalaBogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, katekizmuin vseh božjih službah) ponovno nanovo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter zlast nimi novimi notami opremil in dal v tisk.Zato resnično upam, da bodo naši naslednikito pesmarico pobožno, Bogu v čast za utrditevin širitev prave Cerkve uporabljali ter po njejprepevali.Moj, v Kristusu ljubi, mladi gospod Jurij,ker je tvoj pobožni in razumni gospod starioče, plemeniti in častitljivi pokojni gospodVid Kisel itd. bil zelo naklonjen božji besedi,vsem krepostim in umetnostim, še posebejpa glasbi, je, ko je bil poslanec in blagajnikčastitljive dežele Kranjske, ob tem pamnogo let zapored tudi župan glavnegamesta Ljubljane, 159nagovoril gospode in deželanepa tudi meščane k temu, da so plemenitegain zelo izobraženega v jezikih inumetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenegain razgledanega magistra LeonhardaBudino, 160mojega ljubega znanca, sprejeliza posebnega osebnega učitelja svojih otrok,poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja naraz ne instrumente, godala in bobne pa tuditelovadbe vešče umetnike.159. Vid (Veit) Khisel je biloče Janeza Khisla in starioče Jurija Khisla, kateremuje bilo namenjeno posvetilopesmaric iz let 1568, 1574,1579 in 1584. Vid Khisel jebil mest ni sodnik in županv Ljub ljani, poslanec inblagajnik kranjskegadeželnega zbora. Zgradilje grad Fužine (Kaltenbrunn),bil lastnik mlina naLjubljanici, tovarne steklain papirja. Pozneje je postalcesarski svetnik, dvornisvetnik nadvojvode in vojniupravitelj na hrvaški injadranski meji, predsednikdvorne pisarne, vitez inbaron. V letih 1566 in 1567je zasedal položaj deželnegaupravitelja na Kranjskem.Bil je velik podpornik inpospeševalec mlade slovenskeknjiževnosti, znanosti inumetnosti (O. Sakrausky, n.d.455, op. 26).160. Leonhard Budina jebil od 1531 latinski šolskiupravitelj v Ljubljani, 1563prvi rektor evangeličanskedeželne šole, po upokojitvi1566 pa prevajalec za latinskijezik. Užival je posebno naklonjenostdružine Khisl.177


161. Janez (Hanns) Khisel.162. Janez (Hanns) Gebhardt,Ljubljančan, ki ještudiral v Tübingenu skupajs Samuelom Budino, poznejepravo v Padovi; postal je predavateljna deželni gimnazijiv Ljubljani, pozneje vojnisekretar kranjskega deželnegazbora, šolski inšpektor indeželni tajnik na Kranjskem,tedaj na položaju deželnegaupravitelja.163. Oče Jurija Khisla JanezKhisel je Trubarju pomagalpri ustanovitvi deželne šole.PredgovorTako je tudi tvoj ljubi gospod oče 161(ki je zaradisvojih od Boga danih številnih odlik inkreposti bil od njegovega veličanstva rimskegacesarja, od presvetlega kneza in častitega deželnegazbora na Kranjskem kar nekaj let zaporedpoklican na visoke uradne položaje, sedajpa na položaj deželnega upravitelja) čutilveliko radost ob poslušanju in branju božjebesede, posebej pa veselje do glasbe. Zato te ješe zelo mladega dal v vzgojo omenjenemugos podu Budini in posebnemu učitelju, 162da bise od njiju naučil pobožnosti, pravega razumevanjacelega katekizma, jezikov, glasbe indrugih umetnosti.Pri vseh, ki te poznajo, vzbujaš veliko upanje,da boš tako kot tvoji pobožni starši našiCerkvi in domovini zvest služabnik in dobrotnik.Glede na vse to in za vsa velika dobra <strong>dela</strong>,ki so jih tvoj gospod stari oče, gospa staramati, tvoj gospod oče, 163gospa mati in ti samizkazali meni, moji soprogi in mojim otrokom,sem želel z dolžno hvaležnostjo ter v večnispomin te naše pesmi in psalme posvetiti tebiter jih izdati v tvojem imenu.Večni Bog in oče našega Gospoda JezusaKristusa naj s Svetim Duhom po svoji besedivodi in usmerja tvojega gospoda očeta, tvojogospo mater, tvoje brate in sestre, tebe in nas178


Predgovorvse po svojih poteh v njegovo čast in slavo ternas obvaruje pred sedanjim in večnim pogubljenjem.Amen. Napisano v Derendingenu,na svetega Jurija dan v 1567. letu.Tvoj zvesti in vdaniPrimož Trubar.179


TA CELICATEHISMVS, ENIpsalmi inu tih vegših godij, stare inuNoue keſzhanske 164 Peiſni, od P. TruberiaS. Kreilia inu od drugih sloshene,tretyzh popraulene inupopulshane. 165Der gantz Catechiſmus /etliche Pſalmen / vnd ChriſtlicheGeſäng / die man auff den fürnem[m]ſten,Feſte[n] ſinget / in der WindiſchenSprach. Zum dritten mal corrigiertvnd gemehrt164. Kerſzhanske.165. Der ganze Katechismus,etliche Psalmensowie alte und neueshristliche Lieder, dieman zu den hohenFesten singt von PrimusTruber, Sebastian Krellund anderen verfaßt,zum dritten Mal korrigiertund vermehrt.Devt.31.Scribite vobis Canticu iſtud. & docete filios Iſrael, vtmemoriter teneant, & ore decantent. Et ſit mihi Carmeniſtud pro Teſtimonio inter filios Iſrael 165V TIBINGI1574.166. 5 Mz 31,19: So schreibteuch nun dies Liedund lehret es die KinderIsrael und legt es in ihrenMund, daß mir das Liedein Zeuge sei unter denKindern Israel.181


Dem Edlen vnndEhrnueſten Junckherrn /Georgen Kiſel zum Kalten-Brunn vnnd Raßbor 167 / Erbtruckseßder Fürſtlichen Graffſchafft Görtz /Pfandherrn zu Weixelburg / etc.Gnad vnd Frid von Gott durch Chriſtum.Die Muſica mit jhren Jnſtrumentenvnnd Orgeln / hat gleichwol irenurſprung / wie Moiſes ſchreibet / vonder Cainiſchen falſchen Kirchen /nämlich von Jubal (wie sie dan[n] hernach vnd jetzundam meiſten / vnnd mit groſſen vnkoſten beyder Abgötterey vnnd falſchen Gottesdienſten / weltlichenLüſten vnd Frewden / würdt mißgepraucht).So hat doch Gott ſelbſt / neben andern Ceremonienvnnd eüſſerlichen Gottesdienſten / auch die Pſalmenvnd Geiſtliche Lieder / in der Kirchen zu ſingenbeuolhen. Moiſes vnd ſein Schweſter Maria / ſeinddie erſten vorſinger der Pſalme[n] geweßt / nach jnenDebora / Barack / Anna / Dauid / ettlich Propheten/ die Jungfraw Maria / Zacharias / Simeon /vnnd andere haben auch Pſalmen)( 2 vndGen. 4.Dan. 5.Deut. 32.Exodu. 15.Jud 5.1. Reg 2.2. Reg 13.3. Luc. 1. 20.167. Težko je določiti,kateri kraj ali graščina jemišljen. Krajev s slovenskimpoimenovanjemRazbor, Rasbor in sličnihizpeljank je v Slovenijiveliko. Pirchegger vUntersteiermark in der Geschichteihrer Herrschaftenund Gülten, Städte undMärkte, Bd 10, München1962, 222, omenja Rasborkot kraj pri Mariboru,lahko bi bilo sedanjeRazvanje.183


Matt 26.Eph. 5.Col. 3.Jac. 5.1 Reg. 16.4 Reg. 3.Vorredvnd Geiſtliche Lieder / vom H. Geiſt darzu getriben/ geſtelt. Zu dem ſo hat vnſer lieber Herr vndHeiland Jheſus Chriſtus / nicht allein ſeine Predigtenmit den Pſalmen bezeugt / ſonder auch / wieauß dem Mattheo abzunemen / zuuor / vnd beyſeinem letſten Abendtmal geſungen. Paulus vnndJacobus wöllen / daß die Chriſten mit hertzen ſollenPſallieren vnd Gott loben. So ſchreibt auch Pliniusein Haid / daß die erſten Chriſten / jrem GottChriſto / alle morge[n] vor tag / Lieder geſungenhaben.Dann die Muſica / das Geſang / wann es rechtvnd GottſäIig gepraucht würdt / bewegt derMenſchen hertze[n] zur andacht / vn[nd]Chriſtlicher innerlicher Frewd. Dauid hat mitPſalmen vnnd Harpffen / den Saul in ſeinenſchweren Anfechtungen vnnd deß Teufels Plage[n] /erquickt. Elizeus iſt durch Muſicam zum Weiſſagenluſtiger worden. Vnd wir erfahren / wann man in derKirchen ohn oder mit Inſtrumenten fleiſſig ſinget /daß wir dardurch vil luſtiger vnnd andachtiger werdenzum Gebett / Gottes Wort zu hören / zu predigen/ vnd das H. Sacrament zu empfahen. Vnd alsofft man zu Laibach: Nun bitten wir den H. Geiſtoder: Ozha, Syn Duh nebeshki kral, etc. mit fünffStimmen beim Regal / Poſaunen / Zincken /vnd184


Vorredvnd Schalmeyen in der Kirchen hat geſungen /hab ich dazumal alwegen ein ſonderliche frewd /andacht / lieb / luſt / vn[nd] ernſt zum Predigenvnd Gebet / in mir empfunden. Darumb thun dieReformierten Euangeliſchen Kirchen recht / daßſie in jhren Kirchen / die H. Schrifft vnd Pſalmen /nach der Lehr vnd Beuelch deß heiligen Pauli / ingemeiner verſtendiger Sprach leſen vnd ſingen.Jn erwegung ſolliches / hab ich vnſere alte vnndnewe Windiſche Geiſtliche Lieder vnnd Pſalmen(dardurch Gott lob vnſer Jugendt vnd einfältigenim rechten Glauben / im Catechiſmo / vnnd in allenGottesdienſten ſeind vnderricht vnd geſtercktworden) widerumb von newem vberſehen / Corrigiert/ gemehrt vn[nd] mit eignen newen Notentrucken laſſen. Vnnd bin guter hoffnung / vnſerenachkom[m]enden / werdens auch Gottſäliglichzu der ehr Gottes / erbawung vnnd außbreittungder rechten Kirchen ſingen vnd gebrauchen.Vnd nachdem / mein geliebter in ChriſtoJungkherr Jorg / ewer Gottſäliger vn[nd]hochuerſtendiger Herr Großuatter / der Edelvnnd Ernueſt Herr Veit Kiſel etc. ſäliger / zumGottes Wort / zu allen Tugenten vnd freyenKünſten / ſonderlich zu der Muſica)( 3 groſſe1 Kor 14.185


168. Hauptstadt.Vorredgroſſe lieb getragen. Dann als er der ErſamenLandtſchafft in Crain verordneter vn[nd] Einnemer /auch daneben der Haupſtat 168Labach / Burgermeiſtervil Jar nacheinander geweßt / hat er die Herren vndLandtleut / auch die Burgerſchafft dahin beredt / daßſie den Edlen vnnd hochgelerten / in Sprachen vndfreyen Künſten / ſonderlich in der Muſicahocherfahrne[n] / Magiſtrum Leonhardum Budinam/ meinen lieben Herren Geuattern / zu einembeſondern eignen Schulmeiſter jren Kindern / vnndneben jme vier Kunſtreicher auff allerleyInſtrumenten / vnd Seittenſpil / Trommeter vnnd Turner/ auffgenommen vnd Prouiſioniert. So hat Ewerlieber Vatter / (der von wegen ſeiner von Gott jmegegebne[n] groſſen Gaben vnd Tugenten von Armenvnnd Reichen / inn vn[nd] auſſerhalb deß Landts /lieb vn[nd] werdt gehalten / auch von der Röm. KayMaieſtät / von Fürſtlicher Durchleuchtigkeit / vn[nd]von der Erſamen Landtſchafft in Crain / nun ettlichJar nacheinander zu hohen Emptern / vnd jetzunderzum Cam[m]errath vnd Landtsuerweſer Ampt gebrauchtwürdt) auch ein groſſen Eiffer Gottes Wortszuhören vnd zuleſen / vnnd an der Muſica einſonders wolgefallen. Darumb er euch ſo jung in deßobgemelten Herren Budinadiſciplin186


Vorreddiſciplin geben / vnnd helt euch ein eignen Preceptorem/ mit dem er euch weit in frembde Lendervnnd hohen Schulen verſchickt / auff das jr vonjnen die Gottſeligkeit / den gantzen Catechiſmumim rechten verſtand / vnd die Sprachen /Muſicam / vnnd andere freye Künſten erlehrnet.Vnnd iſt bey allen die euch können / gutte hoffnung/ jhr werdet / wie Ewere Gottſelige Eltern /vnſern Kirchen vnd gantzem Vatterlandt / dienſtlichvnnd nutzlich ſein. Jn anſehung ſolliches alles / vnddas ich für die groſſen vilfaltigen wolthaten / vonewern Herrn Großuatter / Frawen Großmütter /von ewerm Herren Vattern / Frawen Mütter / vndvon Euch / mir meinem Weib vnd Kindernbewiſen / ich mich danckbar /vnd derſelben eingedenckerzeige / hab ich diſe vnſere ChriſtlicheGeſäng vnnd Pſalmen euch Dedicieren /zuſchreiben / vnnd in ewerm Namen außgehn wöllenlaſſen.Der ewig Gott vn[d] Vatter vnſers Herren JeſuChriſti / der regiere / vnnd führe mit ſeinem heiligenGeiſt durch ſein Wort / ewern Herren Vattern /ewer Fraw Mütter / ewer Brüder / Schweſter /Euch vnnd Vns alle auff ſeinen Wegen / vnnd brauchevns alle sampt zu ſeiner Ehr vn[nd] GIori / vnd)( 4 bewa=187


Vorredbeware vns vor dem zeitlichen vnnd ewigen verderben./ Amen. Geſchriben zu Derendingen an S. Jörgentag / im 1567 Jar.E. Ern.Trewer vnd dienſtwilligerPrimus Truber Crainer /Pfarrherr daſelbst.188


ENI PSALMI,TA CELI CATEHISMUSinu tih vegših gody stare inu novekersčanske peisni, od P. Truberia,S. Krelia inu od drugih zložene,druguč popravleneinu pobulšane.Celi katekizem, številnipsalmi in krščanske pesmi vslovenskem jeziku, ki se pojo obnajimenitnejših praznikih.Tretjič pregledanin dopolnjen. 1695 Mz 31Scribite vobis Canticu istud. & docete filios Israel,ut memoriter teneant, & ore decantent. Et ſit mihiCarmen istud pro Testimonio inter filios Israel 170169. Der gantzCatechiſmus / ettlichPſalm / ChriſtlicheGeſäng / die man auffden fürnembſten Feſtenſinget / in der WindiſchenSprach / zum andernCorrigirt vnnd gemehret.170. 5 Mz 31,19.V TIBINGI,1574.189


Plemenitemu in krepostnemumlademu gospodu Juriju Khislu od Fužinin Razborja, dednemu dvornemu kletarju 171knežje grofije v Gorici, zastavnemugospodu v Višnji gori itd.171. Erbtruchsess, dedniupravitelj dvornegagospodinjstva, strežbe,dvorni kletar.Milost in mir od Boga po Kristusu.Glasba s svojimi instrumenti in orglamiima svoj izvor, kot piše Mojzes, vKajnovi krivi cerkvi, 172 namreč pri Jubalu(pozneje je bila vse do sedajpovečini in z velikimi 173 stroški zlorabljena obmalikovanju, krivih božjih službah, posvetnihnasladah in veseljačenju), vendar 174 je Bog sam,ob drugih ceremonijah in oblikah božje službev cerkvah zapovedal tudi 175 petje 176 psalmov indrugih duhovnih pesmi. 177Mojzes 178 in 179 njegovasestra 180 Marija 181 sta prva prepevala psalme, za njimaDebora, Barak, Ana, David, mnogi preroki,devica Marija, Zaharij, Simon in drugi sododali tudi psalme in duhovne pesmi o SvetemDuhu. Razen tega je naš ljubljeni Gospod inzveličar Jezus Kristus svoje pridige s psalmi nesamo podkrepil, temveč, 182 kot lahko povzamemopo Mateju, pred in med svojo poslednjovečerjo tudi pel.Gen. 4. 172 172. 1 Mz 4,21.Dan. 5;Esa. 5. 173173. Dan 5,3; Ezk 5,11.Deut. 32. 174 174. 5 Mz 32,17.Ex. 15; 175175. 2 Mz 15,20.Jud. 5. 176 176. Sod 5,3.12.177. Kol 3,16.1. Reg. 2. 1781 Reg. 16. 1792. Reg. 23. 180Luc. 1;Luc. 2. 181Matt. 28. 182178. 1 Sam 2: Aninahvalnica Bogu.179. Sam 16,23.180. Sam 22,1.181. Lk 1,46–55: Marijinahvalnica; 68–79 Zaharijevahvalnica; Lk 2,29–32:Simon.182. Očitno tisk. napaka.V 1567 Matt 28, v 1574Matt. 26, pravilno:Mt 26,26–29.191


183. Ef 5,19; Kol 3,16;Jak 5,13.184. 1 Sam 16,17–23.185. 2 Kr 3,15.186. 1 Kor 14: darovi jezikovin prerokovanja.Eph. 5;Col. 3;Jac. 5. 1831 Sam. 16. 1842 Kr. 3. 185PredgovorPavel 183 in Jakob sta hotela, da bi kristjani izsrca prepevali psalme in hvalili Boga. Tako pišePlinius, ki je bil pogan, da so prvi kristjanisvojemu Bogu Kristusu, vsako jutro pred nastopomdneva peli pesmi.Kajti glasba in pesem, ako se pravilno in pobožnouporabljata, spodbujata človeško srce kpobožni zbranosti in notranji sreči.David 184 je 185 s psalmi in harfo pomiril in utrdilSavla v njegovi težki skušnjavi in peklenskihmukah. Elizej je ob glasbi dobil preroški navdih.Mi pa, kadar brez glasbil ali z njimi vcerkvah vneto in iz srca pojemo, postanemobolj veseli, zbrani in dovzetni za molitev inposlušanje božje besede, za pridige in sprejemanjezakramentov. Vsakokrat, ko smo vLjubljani peteroglasno ob spremljavi regala,pozavn, cinka in piščali zapeli: Sedaj prosimoSvetega duha ali Oče Sin in Sveti Duh aliNebeški kralj itd., sem začutil posebno veselje,pobožno zbranost, ljubezen in željo po pridiganjuin molitvi.Zato reformirane evangeličanske Cerkveprav ravnajo, ko po nauku in zapovedi svetegaPavla bero in pojo v preprostem razumljivemjeziku (1 Kor 14) 186v svojih cerkvah Sveto pismoin psalme.Po presoji vsega tega sem naše stare in noveslovenske duhovne pesmi in psalme (po kate-192


Predgovorrih je naša mladež in preprosto ljudstvo, hvalaBogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, katekizmuin vseh božjih službah) ponovno nanovo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter zlast nimi novimi notami opremil in dal v tisk.Zato resnično upam, da bodo naši naslednikito pesmarico pobožno, Bogu v čast, za utrditevin širitev prave Cerkve uporabljali ter ponjej prepevali.Ker je, moj v Kristusu ljubi mladi gospodJurij, vaš pobožni in razumni gospod starioče, plemeniti in častitljivi pokojni gospodVid Khisel itd. bil zelo naklonjen božji besedi,vsem krepostim in umetnostim, še posebnopa glasbi, je, ko je bil častitljive deželeKranjske poslanec in blagajnik, ob tem pamnogo let zapored tudi župan glavnegames ta Ljubljane, nagovoril gospode in deželanepa tudi meščane k temu, da so plemenitegain zelo izobraženega, v jezikih in umetnostih,posebno pa v glasbi zelo izkušenegain razgledanega magistra Leonharda Budino,187mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnegaosebnega učitelja svojih otrok, polegnjega pa še štiri, v umetnosti igranja narazne instrumente, godala in bobne pa tuditelovadbe vešče umetnike.Tako je tudi vaš ljubi gospod oče (ki je bilzaradi svojih od Boga danih številnih odlik187. Leonhard Budina, od1531 latinski šolski upraviteljv Ljubljani, 1563prvi rektor evangeličanskedeželne šole, po upokojitvi1566 pa prevajalecza latinski jezik. Uživalposebno naklonjenostdružine Khisl.193


188. Oče Jurija Khisla,Janez Khisel, je Trubarjupomagal pri ustanovitvideželne šole.Predgovorin kreposti v deželi in zunaj nje priljubljen inspoštovan s strani ubogih in bogatih; njegovoveličanstvo rimski cesar, presvetli knez, inčastiti deželni zbor na Kranjskem pa sta gakar nekaj let zapored poklicala na visokeuradne položaje, sedaj na položaj komornegasvetnika in deželnega upravitelja) čutilveliko radost ob poslušanju in branju božjebesede, še posebej veselje do glasbe, zato vasje še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemugospodu Budini ter posebnemu učitelju inspremljevalcu, s katerim vas je poslal daleč vtuje dežele in na visoke šole, da bi se od njijunaučili pobožnosti, pravega razumevanja celegakatekizma, jezikov, glasbe in drugihumetnosti.Pri vseh, ki vas poznajo, vzbujate velikoupanje, da boste kot vaši pobožni starši našiCerkvi in domovini zvest služabnik in dobrotnik.Glede na vse to in za vsa velika, dobra <strong>dela</strong>,ki so jih vaš gospod stari oče, gospa staramati, vaš gospod oče, 188gospa mati in vi samiizkazali meni, moji soprogi in mojim otrokom,sem želel z dolžno hvaležnostjo in v večni spominte naše pesmi in psalme posvetiti vam terizdati v vašem imenu.Večni Bog in oče našega Gospoda JezusaKristusa naj s Svetim Duhom po svoji besedi194


Predgovorvodi in usmerja vašega gospoda očeta, vašogospo mater, vaše brate in sestre, vas in nas vsepo svojih poteh v njegovo čast in slavo ter nasobvaruje pred sedanjim in večnim pogubljenjem.Amen. Napisano v Derendingenu, nasvetega Jurija dan, v 1567. letu. 189Vaše častitljivostiZvesti in vdaniPrimož TrubarKranjec, tukajšnjižupnik189. Kljub preteku 6 letin spremenjenim odnosomdo Jurija Khisla, kista mu namenjena obapredgovora, iz leta 1567in 1574, se predgovorkonča z letnico 1567. Alije to napaka tiskarja alipa je Trubar namernopustil prvo letnico, dabi s tem poudaril, da senjegov osebni odnosdo naslovljenca ni spremenil,čeprav ga v tempredgovoru za razlikood predgovora iz leta1567 sedaj vika. V tem jetudi glavna razlika medobema predgovoroma,razen nekaj dodanih aliodvzetih misli.195


CATEHISMUSS DVEIMA ISLAGAMA.ENA PRIDIGA OD STAROSTIte praue inu kriue Vere, Kerſtzhouane, Mashouane,zheſtzhena tih Suetnikou, od Cerkounihinu domazhih Boshyh slushbi, Is S. Piſma,ſtarih Cronik inu Vuzhenikou vkupe sbrana,Ta mahina Agenda, Otrozhie Molitue, skuſiPrimosha Truberia. 1901 Pet. 3Sitis parati ad re spondendum cuilibetpetenti rationem eius ſpei, qua in vobis est. 190Catechiſmvs mit des HerrenBrentij vn[d] M. C. Viſchers außlegung / ein Priedigvom Vrſprung vn[d] Alter deß rechten vnd falſchenGlaubens vnd Gotteſdienſts /Die Haußtaffel / vnnd diekleine Agenda.190. Katehismus mitzwei Auslegungen.Eine Predigt über dasAlter des wahren undfalschen Glaubens,über die Taufe, Messe,Verehrung der Heiligen,über den kirchlichen undheimischen Gottesdienstaus der Biebel, altenChroniken und lehrenzusammengezogen. Diekleine Agende und Kindergebetedurch PrimusTruber.191. 1 Pt 3,15: Seid allezeitbereit zur Verantwortungjedermann, der Grundfordert der Hoffnung, diein euch ist.V TIBINGI,M.D.LXXV197


Vorred.Dem Edlenvnnd Ernueſten JunckhernFrantzen Georgen von Rein / zumStermall / rc. Gottes Gnad /Frid / Segen vnd alles guts /durch Chriſtum zuuor.Es haben ettlich gut Chri=ſten vnnd trewe Diener der Kirchen Gottes imLands Crain / nechſten Herbſt des 74. Jars /mir vberſendt / ein newen JeſuitiſchenCatechiſmum / in Windiſcher Sprach getruckt / alſo intitulirt:Compendium Catechismi Catholici in Slauonicalingua, per Quastiones, in gratiam Catholice iuuentutispropositum. Per fratrem Leonhardum Pachenekerum,professum ac Sacerdotem caenobij Victoriensis almiCistiriensis ordinis, Graecij Styrie Metropoli, apud ZachariamBartschium, Anno 1574. In dem der gut Münch /die Bäptiſchen ſiben Sacrament / die ſiben Todſünd / die vierSünde / wölche in die Himmel ſchreien / die ſiben Werck derBarmhertzigkeit / der Heiligen anruffen / das Aue Maria /vnd andere Müßbreuch / verthädigt / vnnd für Catholiſchaußgibt. Es hat auch in diſem Jar zu Grätz in Steyr / nahebey vnſerm Vatterland / ein Jeſuiter einA 2 ſcharpffe /1DieJeſuitiſchenfahen auchan Windiſchzu ſchreiben.199


Die Jeſuiterwöllen SocijChriſti ſein /Similis eroaltiſsimo.Eſa 14.Heuchlerei /falſche Lehr /verführen vilLeüt.2Vorred.ſcharpffe / in ſeinem ſin[n] Diſputation / wider vnſereKirchen vnnd Religion / im Druck außgehn laſſen / Inwölcher er mit verkerte[n] / vngereumbten fälſchlich angezognenSprüchen / Hiſtorien vnnd Exempeln auß derheiligen Gſchrifft / alten Vättern vnnd Concilien /beweiſen will / das die jetzige Bäptiſche Römiſche Kirche/ die rechte / Catholiſche vnd Apoſtoliſche / vnnddie vnſer / vnrechte vnd Ketzeriſche ſey etc.Darauß abzunemen / das diſe newe Hochtituliriſchewölffiſche zunfft mit Schaffſkleidern bekleidet (wölche nichtBrüder deß Herren Jheſu / wie alle gemeine GottſäligenChriſten / Pſal. 22; Matth. 12; Joh. 20; Heb. 2. ſonder ſeineSocij genent wöllen ſein) ſich auch in unſer Vatterland / wiein die andern Nationen / eintringen vnd einniſtern wöllen /vnd mit jhrem Heuchleriſchen gleiſſenden Leben / vndarglüſtigen / prächtigen ſüſſen worten / die einfaltigengutthertzigen Chriſten / vnſers Vatterlands / von dem angezündtemLiecht deß heiligen Euangelij / in die vorigeFinſternuß deß auffgedeckten vnd geoffenbarten Antichriſtszu Rom / abführen vnd ablocken. Denn diſer newe Ordender Geſelſchafft Jeſu / iſt darzu angericht / in alle Länderaußgeſchickt / mit feißten Pfründe[n] an reichen Clöſtern /mit groſſen Freyheiten / Gunſt vnd Schirm der hohen Potentaten/ hochbegabt / auf daß er das verfallen Bapſtumb /vn[d] deß Antichriſts zerſtört Reich / wider auffrichte / erhaltevnd erweittere / wie zu ſehen / das diſe SocijPſeudochriſti, deß Bapſts Tyranney vnd Abgötterey zuerhalten/ nicht allein mit jren falſchen predigen / Geſchrifften200


Vorred.ten vnnd vertünchten leben / ſonder auch mit Schulhalten/ für andere Päpſtiſche Orden / lehrer vnd anhenger /ſich auffs höchſt befleiſſigen. Denn wa 192 ſie junge Knaben /auß was Land ſie ſein / die zum Studieren taugenlich /außkundtſchafften vnd vberkommen / dieſelbigen. ziehenſie an ſich / ohn vorwiſſen vnd widerwillen jhrer Eltern(der obgemelt Münch vnd Reſpondens der Diſputationdes Jeſuiten / ſeind beide vnſere Landſleut / vnd jhreSchüler) lehren ſie fleiſſig / vnnd verſorgens mit aller notturfftvergebens / mit vertroſtungen / wa 193 ſie bey jhremGlauben vn[d] Gehorſam bleibe[n] / werden ſie zu groſſenehren vnd guttem leben kommen. Sie haben auch newlichden Bapſt vberredt / daß er zu Rom ein newe Schul fürdie arme Schüler auß allen Ländern / ſonderlich für dieTeutſchen angericht. / Darinn werden ſie wol gehalten /in Sprachen / Künſten / Diſputieren / vnnd fürnemlich injhrer Sophiſterey vnnd Superſtition / fleiſſig vnderwiſenvnnd gelehret / Die werden alßdann / wann ſie zu jhremalter vnd verſtand kommen / in alle Länder außgetheilt /deß Bapſts Reich zuuerſprechen vnnd zubeſchirmen.Dieweil aber Gott der Herr vns Wächtern vnd Hürtenſeine Herde / die er durch ſein eigen tewres Blut erworbenvnd erlöſet hat / Act. 20. nicht allein auff diegeſunde Waide zuführen / ſonder auch vor den Wölffenzuhütten vnnd zuwarnen / ernſtlich aufferlegt / Darumbwill der heilig Paulus / das die rechten Biſchoffenvnnd Prediger / nicht allein lehrhafftig / ſonder auchmechtig zuvermanen / zuſtraffen vnd zuüberwin-A 3 den2013Jesuiter verführendieliebe Jugendt.Bäpſtiſchenewe Schulzu Rom.Predigermüſſen bawenvndſtreitten. 2.Eſdr. 4.192. Wo.193. Wo.


Bekenne dasRecht frey /wan[n] manden leutte[n]helffen ſoll.Syrach 4.4Vorred.den / die widerwertig ſein / wölches ſich alle Gottſelige /alte vnnd newe Lehrer vnnd Scribenten / fürnemblich aberbey vnſern zeitten / vnſere Teutſche hocherleuchte Theologenbefleiſſen / wölche nicht allein die notwendigeſeligmachende Chriſtliche Artickel / recht lehren / vnnd diegantze heilige Bibliſche Schrifft auſlegen / ſunder auch derSchwermer / Rotten / Secten/ vnd der Jeſuiten falſcheAußlegung des Catechiſmi / jhre verfüriſche Lehr /Geſchrifften vnd Diſputationen / dermaſſen widerlegenvnnd entdecken / das maniglich ſehen vnd greiffen kan /daß ſie der alten großen Schlangen gezücht / die am Landvnnd Waſſer vmbziehen / auß der lieben jugendt Kinderder Höllen zumachen / der armen Witwen Heuserzufreſſen / vnd den Menſchen den den Him[m]elzuzuſchließe[n] / ſeind außgeſchickt. Apoc. 12. Math. 23.Vnd dieweil die Jeſuitiſchen / auch in WindiſcherSprach / wie obgemelt / wider vnſere Euangeliſche Lehrzuſchreiben angefangen / in erwegung ſolches / hab ichauch / vnſer Theologen Exempel nach (vnangeſehen / daßich zuuor in den Außlegungen deſ newen Teſtaments /Catechiſmi / Pſalter / Poſtilien / Locis Theologicis, vnndExamine philippi / in den dreien / Augſpurgiſche[n] /Würtembergiſchen vnnd Sachſiſchen Confeſſionen / derBäpſtler falſche Lehr vnd einreden wider die vnſern /genugſam geantwurt vn[d] widerlegt alſo alt / kranckvnnd lam / diſe nachfolgende lange Predig zuſammencolligiert / Dictiert vnd neben dem Catechiſmo truckenlaſſen / darinn ich vnſer junge einfaltige gutherzige Creinervnd202


Vorred.vnd Windiſchen / auffs allereinfaltigeſt vnd verſtendigeſtvnderrichte / wie ſie mögen vnnd ſollen alle Lehr / Glaubenvnnd alle Gotteſdienſt / auß der heiligen BibliſchenSchrifft / vnd auß dem Catechiſmo vnderſcheiden vnd vrtheilen.Vnd ich ermane ſie die heilige Schrifft fleiſſig zuleſen / damit ſie den Catechiſmu[m] recht lehrne[n]verſtehn / was ein jedes wort in ſich halte / vnnd derſelbigenallein glauben vnd volgen / wie Chriſtus der Herr ſelbſt Joh.5; Luc. 11; 16; 24 vnnd alle Propheten ſonderlich der Dauid/ Pſalm 1; 19; 119 vnnd die Apoſtel gar offt beuelhen.Vnd ich vnderricht ſie mit lauttern Sprüchen vnd Exempelnauß der Bibel vnnd Catechiſmo / wie ſie vnſern widerwertigenauff jhr argliſtig Geſchray /vnnd desvnuerſtendigen groben Pefelſreden / antwurten ſollen /wie ſie ſagen / Wir Catholiſchen / halten / lehren / vndwollen widerumb auffrichten den alten Glauben / vnnddie ſchöne Gotteſdienſt / wölche vnſere Vorelter gehalten /darbey die Leut frumb / trew andechtig / fridlichl einig imGlauben / vnd gutte fruchtbare Jar geweſt / etc. Daß ſieerſtlich von dem Alter des Glaubens alſo antwurten / wiewolvnſer Glaub iſt der elteſt / den Gott / ehe er der Weltgrund gelegt / fürgenommen / das wir durch Chriſtumheilig ſein vor jhme / ſagt Paulus Eph. 1 Jedoch das Alter /groſſer gewalt / ſcheine[n]de heiligkeit / der MenſchenWeißheit / die groſſe anzal des Volcks / langwirigkeit /macht den Glauben nicht recht / vnnd die Menſchenſelig / ſonder das Wort Gottes / wie Paulus ſagt Rom. 10.Der Glaube komme auß der Predig vnnd gehör deßA 4 Worts2035Der PapiſtenGeſchrey widerdieLuteriſchen /newer Glaubböſe Leut /böſe Jar /Templum Domini.Iere. 7.44. iſt falſch.Dz alter / langegewonheit /Gewalt / diemenig desvolcks machen.


Den Glaubennichtrecht vnndniemandeſelig ſonderdas heiligEuangelium.Rom 1.6Vorred.Worts Gottes / vnd Chriſtus ſagt: Wer ſeinem Euangelioglaubt / der würdt ſelig / vnd Paulus ſpricht Rom. 2. Chriſtusder Herr / werde die Welt / nicht nach eines jeden Glauben /er ſey alt oder new / von Bäpſten / Biſchoffen / Pfaffen vndMunchen / lang oder kurtz gehalten / ſonder nach ſeinemEuangelio / richten vnnd vrtheilen / Denn deß Teuffels vnrechterGlaub / iſt auch Alt / denn er hat noch im Himmelden vnrechten Glauben / dem Son Gottes zuwider / auffgebracht/ darnach den Adam / Eua / Cain vnd ſeine nachkommen/ die Heiden / Juden / Türcken vnd Papiſten/ anſich zu ſeinem alten vnrechten Glauben gezogen vn[d] gebracht/ Darumb ſoll ſich niemandt mit dem Wort / derGlaub ſey der Alt / vnangeſehen / das man das Alter lieb vndehren ſoll halten / von dem rechten alten Glauben abführenvnd abwenden laſſen. Deßwegen ſollen die jungen vnd einfaltigenChriſten / gutte achtung haben / vnd wiſſen / das wirzweierley Eltern vnd Vätter in Glaubens ſachen haben / dierecht vnnd vnrecht Glaubigen. Die recht Glaubigen ſeindAdam / Eua / vor vnnd nach dem fahl / da ſie widerumb derGöttlichen verheiſſungen / vom Weibſſamen / das iſt / inChriſtum geglaubt / vnnd nach jhnen Abel / Seth / Enoch /Noe / Abraham / Iſaac / Jacob / die Ertzvätter / Propheten /Apoſtel / vnnd wölche jhr Lehr vnd Glauben nachgefolget.Aber vnſere falſchglaubige Vorelter / ſeind auch Adam /Eua / wie ſie der Schlangen / dem Teuffel / mehr dann Gottgeglaubt vnnd gehorſam geweſt. Gen. 3. Darnach Cain /Cham / alle falſche Propheten / Biſchoffen / Prediger / vndwölche204


Vorred.wölche dem Wort Gottes / dem heiligen Euangelio /vnnd dem Catechiſmo zuwider glauben / Gott dienen /die heiligen Sacrament mißbrauchen / vnd der Lehr deßTeuffels vnnd der Menſchen volgen.Vnd nachdem die offtgemelte Bäpſtiſchen / allenthalbenvon vns außgeben / ſchreiben vnd außſchreien / wirLutheriſchen tauffen nicht recht / verachten die heilige Meß /die Jungfraw Maria vnnd alle Heiligen / verbietten gutteWerck / etc. Auff ſolliches erzele ich / vnd zeige den 194 guttenvnſern frummen Landtſleuten lautter an / wölcher maſſen derH. Johan[n]es der Tauffer / auß beuelch Gottes / Chriſtumden Herren/ vnd allerley Völcker / allein mit Waſſer / imNamen der Dreifaltigkeit getaufft / wie Chriſtus der Herr /den Apoſteln zu tauffen beuolhen / vnnd wie die Apoſtel /die erſten Chriſten getaufft haben. Dergleichen ſag ich jhnenvon deß Herrn Abendmal / wer / wie daſſelbig geſtifft / vndvon den erſten Chriſten gehalten. Item wie man Gott alleinanruffen / die Heiligen recht ehren / wölche Werck Gott gefallen/ Derwegen hab ich den Apoſtoliſchen Glauben / dasVatter vnſer / vnd die gantze Haußtaffel weitleuffig außgelegt/ darauß ſie erlehrnen / vnd wiſſen mögen / wie ein jederChriſt / hohes vnd nideres Stands / in ſeinem Ampt vnndBeruf / nicht allein in der Kirchen oder Cloſtern / ſonderauch auff dem Rathauß / in ſeiner Haußhaltung / vnd auffdem Feld /mit ſeiner Arbeit / recht Gott dienen ſoll vnd mög.Ich verantwort auch jhre alte Jüdiſchen reden /Jerem. 44. Das ſie klagen vber vnſer LehrA 5 vnd7Die Lutheriſche[n]/ dasſie die H.Sacramentmißbrauchen/ dieHeilige[n]entunehren194 / gutteWerckverbiette[n] /ſeind mit vnwarheitbeſchuldigt.Nicht dierecht glaubigen/ ſonder194. Entunehren,verjetno entehren.205


die Abgötterer/vnbußfertige[n]/ſeindſchuldig /das Gott diWelt ſtraffet.8Vorred.vnd ſagen / Seit die Lutheriſchen mit jhrem newen Glaubenauffkommen / ſeind alle Plagen vnnd tewrungenentſtanden / etc. vn[d] beweiſe auß Moiſe vnd allen Propheten/ daß die Papißten mit jhrem newen Glauben /Abgotterey / Tiranniſieren / verfolgungen / vnd vnzüchtigemleben / an allem Vnglück ſchuldig. Denn zur zeit deßAbrahams / Iſaac / Jacob / Joſeph / Moiſe / Dauid / Elie /Eliſei / vnd der Apoſtel ſeind auch groſſe Tewrungen /Krieg / Peſtilentz vnd Hewſchrecken geweſt / Aber an demwaren nicht die Ertzvatter / Propheten vnd Apoſtel / mitjrem Glauben vnd Lehr / ſonder die Cananiter / Egyptier /die vnglaubigen Iſraeliten / Juden vnd Heiden / mit jremAbgöttiſchen Glauben vnd Gottloſen leben ſchuldig.In ſumma / Ich verhoff / der Allmächtig / in krafft ſeinesheiligen Geiſts vnnd Worts / werde vnſere Gottſelige Crainervnnd Windiſchen / mit diſer vnd den vorigen vnſern Predigtenvnd Büchern in der erkan[n]ten vnd angenommenWarheit / deß heiligen Euangelij / im rechten Glauben /Anruffung / vnd bey dem alten rechten brauch der heiligenSacrament / in Chriſtlicher lieb / gedult / einigkeit / vnnd inallen Gottſeligen Dienſten / bekrefftigen / vnnd wider allerleyhölliſche Pforten / Practicken vnnd Tiranney / beſtendigerhalten / ſie vnderrichten / Mund vnnd Weißheit geben /daß ſie alle ſäligmachende Artickel deß Chriſtlichen Glaubens/ wider der Jeſuiter vnnd jres gleiche[n] Fallacien /vn[d] argliſtige Rede[n] / auß dem Catechiſmo vnd klarenSprüchen der H. Schrifft vrtheilen / verthädingen vnndverſprechen werden wiſſen. Das verleihe jhnen Chriſtus derHerr /206


Vorred.Herr / vnſer Seelen rechter Biſchoff vnnd Hirte ſeinemzuſagen nach. / Amen.Das ich aber diſes Büchlein / mein geliebter in ChriſtoSun vnnd Gottl / Juncker Frantz Georg / darinn derCatechiſmus auff zweyerley weiß wurdet außgelegt / vnnddie nöttigiſten Artickel vnſers Chriſtlichen Glaubens /werden auß Gottes wort / klar vnd lautter gelehrnt / bezeugt/verthädigt / vnnd der Päpſtiſchen verfüriſche lehr /leſtern / Aberglaub / Abgötterey / vnnd Mißbrauch antag gegeben vnnd widerlegt / euch zuſchreibe vnnd inewern namen laſſe außgehn / thu ich erſtlich darumb /Nachdem ich vor dreyzehen Jaren zu der zeit / da jr geborn/ vnnd ich der Chriſtlichen Kirchen im Lands Creinperſönlich mit dem Predigampt neben andern gedient /bin ich auß ſunderlicher Schickung Gottes von ewern ehrlichenGottſeligen vnd Chriſtlichen Herrn Vatter vnndFrawen Mutter / zu ewr H. Tauff beruffen / ewr Geuattervnd Zeug / das jr recht nach befelch vnd einſatzungChriſti / im namen der H. Dreyfaltigkeit / vnd mit lauternwaſſer / on ſaltz / khat vn[d] öl getaufft worden. Vnndnachdem einem jeden Chriſtlichen Geuattern gebürt /ſeinem Göttel / was er von Gott in der Tauff für himliſcheGütter empfangen / vnnd was er entgegen Gott dem Herrenbey ſolcher Tauff verſprochen vnnd ſchuldfg zuthun /zuerinnern vnnd zuermanen / vnnd neben ſeinen Eltern /Freunden / Nachpawren / vnnd Schulmeiſtem / denCatechiſmum / zu lehren / Daſſelbig will ich hiemit mitdiſem Büchlin gethon vnd bewiſen haben. Zum ande=ren9Was denTruberſeinem Götteldiß Büchleinzu dedicierenverurſacht.207


10Vorred.ren / zur gedechnuß der Chriſtlichen lieb / trew vndfreundtſchafft / die ich erſtlich mit Ewrn Herren Großvattern/ Herrn Frantzen von Rein / etc. vor viertzig jaren / daer der Erſamen Landtſchafft deß loblichen FürſtenthumbsCrain / vil jar nacheinander / ein Verordneter / Einnemervn[d] Beyſitzer / vnd ich Prediger vnd Thumbherr zu Labachgeweßt / miteinander gehabt / Dergleichen nachmalsmit Ewrm Herrn Vattern / deßwegen vnd in anſehung meinesPredigamptes / wölches er hoch liebet vn[d] ehret / ermich zu Ewrem Geuattern erwölet vnd beruffen. Zum dritten/ hab ich auch wöllen mit diſem Dedicieren / vmb dievilfaltigen wolthaten / von Ewrn Gottſäligen Herrn Großvattern/ Ewren Herren Vattern vnnd Frawen Mutter / mirvnd den meinen bewiſen / durch euch gegen jhnen michdanckbar erzeigen. Zu dem dieweil der Herren von Rein /etc. / jhr alt ehrlich herkom[m]en / Namen / Stammen / vndEdelgeſchlecht / im gantzen Fürſtenthumb Crain / vnd inden vmbligenden Landen / hohes vnnd nidriges StandsPerſonen / bekandt / von jhnen hochgerümbt / lieb / vnd inallen ehren gehalten. / Derhalben verhoff ich / diſes Büchlein/ ſeitmals euch zugeſchribe[n] / werde der Gottſförchtigenlieben Jugendt / vnd guthertzigen Chriſten vnſers Vatterlands/ deſto lieber / angenem ſein / vnnd von jhnen fleiſſiggeleſen. Darzu Chriſtus der Herr vnſer Säligmacher / wölcherdie Jugendt vnd alle Menſchen / ſo hochgeliebet / daß er vonjhrentwegen von Himmel zu vns auff die Erden kommen /ein Kind vnnd Menſch worden / alle zu ſich beruffen / auffſeinen Henden getragen / für jhre Sünd geſtorben / vndvom208


Vorred.vom Todt aufferſtanden / ſie vor Gott frumb / gerecht /vnnd heilig zum Himmelreich taugenlich vnd würdig gemacht/vnnd alſo jnen vnnd allen rechtglaubigen / dieewige Seligkeit verdient vnd erworben / der verleihe vnsallen ſeinen Geiſt / Krafft vnd Segen / daß wir allemdem / was vns die heilig Schrifft vnd Catechiſmus lehret /nachkommen vnd volgen / Amen. Geſchriben zuDerendingen an S. Primi vndFeliciani tag / im1575 Jar.E. Ern,Gehorſamer / Dienſtwilliger vnnd trewerGeuätterPrimus TruberPfarher daſelbſt.11209


CATEHISMUSZ DVEIMA IZLAGAMA.ENA PRIDIGA OD STAROSTIte prave inu krive vere, kerstčovane, mašovane, čestčenatih svetnikov, od cerkovnih inu domačih božyhslužbi iz Svetega pisma, starih kronik inuvučenikov vkupe zbrana, ta mahinaagenda, otročie molitve, skuziPrimoža Truberia.1 Pet. 3 195Sitis parati ad re spondendum cuilibet petentirationem eius ſpei, qua in vobis est.Katekizem z razlagamagospodov Brenza 196 in M. C. Vischerja, 197 pridiga o izvoruin starosti prave in krive vere ter bogoslužja.Hišna tabla in mala Agenda.V TÜBINGENU,1575195. 1 Pt 3,15: GospodaKristusa posvetite vsvojih srcih. Vselej boditevsakomur pripravljeniodgovoriti, če vas vprašaza razlog upanja, ki je vvas. Trubar citira po Luthru(Seid allezeit bereit zurVerantwortung jederman,der Grund fordert der Hoffnung,die in euch ist) nepo Vulgati, kjer se tekstglasi: Sitis parati semperad satisfactionem omniposcenti vos rationem deca, quae in vobis est spe.196. Johannes Brenz,Katechismus, prva izdaja1535.197. M. Christoph Vischer,Auslegung der fünffHeubtstück des heiligenCatechismi …, Schmalkalden1573.211


Plemenitemu incenjenemu mlademu gospoduFrancetu Juriju plemenitemu baronuReinu Strmolskemu itd. 198predvsem milost božjo,mir, blagoslov in vse dobro po Kristusu.198. Pl. Reini, lastniki graduStrmol od konca 15.stoletja (1479 do 1634).Nekateri dobri kristjani ter zvesti služabnikibožje Cerkve v deželi Kranjski so mi v jesenipreteklega 74. leta poslali nov jezuitskikatekizem, natisnjen v slovenskem jeziku,ki je takole podnaslovljen: CompendiumCatechismi Catholici in Slavonica lingua per Quaestiones,in gratiam Catholice iuventutis propositum. Per fratremLeonhardum Pacheneckerum, professum ac Sacerdotem caenobijVictoriensis almi Cistiriensis ordinis, Graecij StyrieMetropoli, apud Zachariam Barthschium, Anno 1574. Vnjem dobri menih sedem papeških zakramentov, sedemsmrtnih grehov, štiri v nebo vpijoče grehe, sedemdobrih del usmiljenja, klicanje k svetnikom,Ave Marijo in druge zlorabe zagovarja ter razglašaza katoliške. Tudi v tem letu je v Gradcu naŠtajerskem, blizu naše domovine, nek jezuit izdaltis kano, po njegovem razumu ostro napisano razpravoproti naši Cerkvi in veri, v kateri hoče znapačnimi, preobrnjenimi in popačenimi zgodo-Tudi jezuitiso začelipisati slovensko.213


199. Ps 22,28.200. Mt 12,49.201. Jn 20,17.Jezuiti biradi biliKristusovidružabniki.Similis eioaltissimo.Iz 14.202. Heb 2,11. Licemerstvoin krivinauk zapeljetamnogoljudi.Predgovorvinskimi dejstvi, primeri in izreki iz Svetega pisma,starih očakov in cerkvenih zborov dokazati, da jesedanja papeška rimska Cerkev prava katoliška inapostolska, naša pa napačna ter krivoverska itd.Iz tega je mogoče razumeti, da se želi to novo, samovšečno,v ovčje kožuhe preoblečeno volčje leglo(katerega udje ne žele, da se kot vsi ostali pobožnikristjani imenujejo bratje našega Gospoda Jezusa,Ps 22; 199 Mt 12; 200 Jn 20; 201 Heb 2, 202 temveč njegovi družabniki)vsiliti in ugnezditi tudi v naši domovini takokot med drugimi narodi ter s svojim licemerskim,opolzkim življenjem in hinavskimi, velikimi ter sladkimibesedami preproste, dobrosrčne kristjane našedomovine odvrniti in zvabiti od plameneče luči svetegaevangelija v prejšnjo temo razkrinkanega inrazgaljenega antikrista v Rimu. Kajti ta novi reddružbe Jezusove je osnovan ter bogato obdarjen zmastnimi nadarbinami, samostani in z velikimisvoboš činami, z naklonjenostjo in pod zaščito visokihoblastnikov poslan v vse dežele zato, da propadlopapeštvo in antikristovo razdejano cesarstvo znovapovzdigne, ohrani in razširi. Kot je videti, se tidozdevni Kristusovi družabniki papeževe tiranije inmalikovanja ne trudijo obdržati zgolj s krivimi pridigami,pisanjem in obsojanja vrednim življenjem,temveč tudi z vzdrževanjem šol za druge papeškeredove, učitelje in privržence. Kajti kjer koli, v kate-214


Predgovorri koli deželi zasledijo za študij sposobne mlade fante,jih pritegnejo, si jih tudi brez vednosti in protivolji staršev podredijo (omenjeni menih in zagovornikrazprave tega jezuita, oba sta naša deželana terjezuitska učenca), 203jih vneto učijo, oskrbujejo z vsempotrebnim ter jim obljubljajo, da bodo deležni velikečasti in dobrega življenja, če bodo vztrajali v njihveri in pokorščini. Pred kratkim so papeža prepričali,da je za revne učence iz vseh dežel, posebej zaNemce, v Rimu ustanovil novo šolo. V njej jih dobrooskrbujejo, učijo jezikov, raznih umetnosti in razpravljanja,predvsem pa jih seznanjajo in poučujejo vnjihovi sofistiki in prazni veri. Ko dosežejo določenostarost in znanje, jih pošljejo v razne dežele, kjerzagovarjajo in branijo papeško cesarstvo. Ker paBog, naš Gospodar, svoje črede, ki jo je pridobil inodrešil z lastno dragoceno krvjo, Apd 20, 204nam varuhomin pastirjem 205 ni zaupal zgolj zato, da bi jo popeljalina dobro pašo, temveč je od nas zahteval, dajo tudi obvarujemo in svarimo pred volkovi. SvetiPavel zato želi, da pravi škofje in pridigarji ne lepoučujejo, temveč tudi resno opominjajo, grajajo inpremagujejo tiste, ki se odvrnejo od prave vere, zakar si vsi pobožni stari in novi učitelji ter pismouki,v sedanjem času zlasti naši nemški razsvetljeni teologi,ki znajo pravilno učiti in razlagati potrebnazveličavna poglavja krščanske vere in celo Sveto pis-Jezuiti zapeljujejoljubo mladino.Papeškanova šola vRimu.203. LeonhardPachernecker in n. n.Pridigarjimorajograditi terse bojevati(Ezr 4). 205 204. Apd, 20,28–29.205. Ezr 4,1–4.215


206. Schwärmer, v dobireformacije so takoimenovali tiste pristašereformacije, ki so želeliKristusovo oblast ustoličitiz zakoni, odnosnoso odklanjali vsakopovezavo med krščanstvomin svetno oblastjo,zavzemali so se zaduhovnost, pobožnost,za krst pri polnoletnosti,cerkveno vzgojo inskupnost dobrin, dabi se tako pripravili nauresničenje božjegakraljestva na zemlji. Prim.Karl Holl, Luther und dieSchwärmer, v: GesammelteAufsätze zur Kirchengeschichte,zv. I: Luther,1932.207. Raz 12,9.208. Mt 23,13.209. Sir 4,25.210. Jn 5,46–47; Lk 11,28;Lk 16,31; Lk 24,44.Če hočešpomagatiljudem odkritopovejresnico(Sir). 209Predgovormo, močno prizadevajo. Prav tako pa švermerjev, 206odpadnikov, sekt in jezuitov napačno tolmačenjekatekizma, njih zavajajoče nauke, spise in razpravetako razlagajo in razkrivajo, da lahko vsi vidijo inspoznajo, da jih zapeljuje stara velika kačja zalega,ki se plazi naokrog po suhem in po vodi, da bi iz ljubemladine naredila otroke pekla, ubogim vdovampožrla hiše in ljudem zapahnila vrata v nebesa (Raz12; 207 Mt 23). 208In 209 ker so, kot omenjeno, jezuiti tudi v slovenskemjeziku začeli pisati proti naši razlagi evangelija, semv odgovor po zgledu naših teologov (ne glede na to,da sem poprej v razlagah Novega testamenta, katekizma,psalterja, postile, Lologicis ter Examine Philippiv treh veroizpovedih, to je: augs burški, württemberškiin saški, na papeški krivi nauk in govorjenjeproti našim zadosti odgovoril ter ju ovrgel), čepravstar, bolehen in hrom, sledečo izčrpno pridigo narekovalin pustil skupaj s katekizmom natisniti. Znjo želim mlade, preproste, dobrosrčne Kranjce inSlovence na preprost in razum ljiv način podučiti,kako naj vse nauke, vero in božje službe iz Svetegapisma ter katekizma pravilno spoznavajo ter presojajo.Opominjam jih tudi, naj vneto prebirajo Sveto pismo,da bodo pravilno razumeli katekizem, kaj vsakabeseda v njem pomeni, ji verjeli in se po njej ravnalitako kot Kristus, naš Gos pod ( Jn 5; Lk 11; 16; 24), 210216


Predgovorvsi preroki, posebej pa David (Ps 1; 19; 119) 211ter apostolipogosto priporočajo.Učim jih, kako naj z izreki in primeri iz Biblije terkatekizma odgovarjajo našim nasprotnikom na njihzahrbtno vpitje ter nerazumljivo, grobo in sovražnogovorjenje. Oni pravijo: »Mi, katoliški, imamo, učimoin želimo znova vzpostaviti staro vero in lepabogoslužja, kakršna so imeli naši predniki, ko so bililjudje še pobožni, zvesti, zbrani, miroljubni in enotniv veri, ko so bila dobra ter plodna leta itd.« Najprejnaj o starosti vere odgovore tako; Pavel Ef 1 212pravi: Naša vera je res najstarejša, saj je Bog, še predenje ustvaril svet, odločil, da bomo pred njim svetipo Kristusu. Vendar starost, velika oblast, navideznasvetost, človeška modrost, številčnost naroda in dolgotrajnostne store prave vere ter ljudi ne zveličajo,temveč božja beseda kot pravi Pavel v Rim 10. 213Veraprihaja iz pridige in sprejemanja božje besede, sajKristus pravi. »Kdor verjame mojemu evangeliju, tabo zveličan.« Pavel v Rim 2 214pravi: Kristus Gospodarsvetu ne bo sodil po veri posameznika, pa naj bota stara ali nova, od papežev, škofov, duhovnikov alimenihov, že dolgo ali šele kratko časa oznanjana,temveč bo ravnal in sodil po svojem evangeliju. Kajtisatanova kriva vera je tudi stara, saj je že v nebesihzoper božjega Sinu krivi nauk vzpostavil ter natoAdama, Evo, Kajna in njegove potomce, pogane,Papističnozmerjanjeluteranov,da širijonovo vero,da so zlobniljudje inkrivi za hudaleta.TemplumDomini( Jer 7, 44)je lažnivo.Starost,stare navade,oblastin človeškirazum neustvarjajoprave vereter nikogarne zveličajo,temvečle svetievangelij,Rim 1.211. Ps 1,2; 19,8–12; 119,Trubar verjetno misli nacelotno vsebino psalma.212. Ef 1,4.213. Rim 10,17.214. Rim 2,16.217


215. 1 Mz 3,3–6.Luterani sopo krivemobdolženi,da zlorabljajosvetezakramente,onečaščajosvetnikeinprepovedujejodobra<strong>dela</strong>.PredgovorJude, Turke in papiste pritegnil nase ter v svojo starokrivo vero zapeljal. Zato naj se nihče, ne glede nato, da je treba starost ceniti in spoštovati, ne pusti zbesedami »ta vera je stara« zapeljati in odvrniti odprave stare vere. Zato naj bodo mladi in preprostikristjani pozorni in naj vedo, da imamo, kar se veretiče, dve vrsti staršev in očetov, ene s pravo in druge skrivo vero. Pravoverna sta bila Adam in Eva pred in popadcu, ker sta verovala v božjo obljubo o semenu izžene, to je v Kristusovo rojstvo, po njiju pa Abel, Set,Enoh, Noe, Abraham, Izak, Jakob, očaki, preroki,apostoli ter vsi, ki so sledili njih nauku in veri. TodaAdam in Eva sta tudi naša krivoverna prastarša, ker stakači, to je hudiču, verjela in bila pokorna bolj kot Bogu,1 Mz 3, 215za njima pa Kajn, Ham, vsi lažni preroki,škofi, pridigarji, vsi, katerih vera in bogoslužje sta vnasprotju z božjo besedo, svetim evangelijem in katekizmom,vsi, ki zlorabljajo svete zakramente ter sledijohudičevemu in človekovemu nauku.Medtem ko večkrat omenjeni papežniki povsod onas razglašajo, pišejo in kriče, da mi, luteranci, pravilnone krščujemo, da zaničujemo sveto mašo, devicoMarijo in vse svetnike ter prepovedujemo dobra<strong>dela</strong> itd., jaz našim dobrim, pobožnim rojakom pripovedujemin razlagam, kako je sveti Janez Krstnikpo božji zapovedi, v imenu Svete Trojice, samo zvodo krstil Kristusa, našega Gospoda, in mnoga218


Predgovorljudstva; kako je Kristus, Gospod, apostolom zapovedalkrstiti in kako so apostoli krstili prve kristjane.Prav tako jim pripovedujem o Gospodovi večerji, kdoin kako je le-to vzpostavil ter kako so jo oprav ljaliprvi kristjani. Nadalje: kako se moramo z molit vijoobračati samo na Boga, svetnike prav častiti in katera<strong>dela</strong> so Bogu dopadljiva. Zato sem zelo obširno razložilapostolsko vero, očenaš in celotno hišno tablo.Iz vsega tega se lahko poučijo in spoznajo, kako najsleherni kristjan, visokega ali nizkega stanu, svojemupoklicu in položaju primerno, ne samo v cerkvi ali vsamostanu, temveč tudi na rotovžu, v gospodinjstvuin na polju s svojim delom pravilno služi Bogu.Odgovarjam tudi na njihovo staro judovsko govorjenje( Jer 44), 216ko tožijo čez naš nauk in govorijo,češ, odkar so se pojavili luteranci s svojo novo vero,so nastopile vse tegobe in draginje itd. ZMojzesom in vsemi preroki dokazujem, da so papistis svojo novo vero, malikovanjem, tiranijo, preganjanjemin nemoralnim življenjem krivi za vso nesrečo.Tudi v času Abrahama, Izaka, Jakoba, Jožefa,Mojzesa, Davida, Elije, Elizeja in apostolov so sepojavljale velike draginje, vojne, epidemije in kobilice,pa tega niso zakrivili očaki, preroki in apostolis svojo vero in naukom, temveč Kanaanci, Egipčani,neverni Izraelci, Judi in pogani s svojim malikovalskimverovanjem ter brezbožnim življenjem.Ne pravoverni,temvečmalikovalciinnespokorjeniso krivi,da Bogkaznujesvet.216. Jer 44,5–6.219


217. Jn 10,11–15.Kristusovihovčic ne bonihče iztrgaliz njegovihrok( Jn. 10). 217Kaj je napotilo<strong>Trubarja</strong>,da jeto knjižicoposvetilsvojemukrščencu.PredgovorSkratka, 217 upam, da bo Vsemogočni z močjo svojebesede in Svetega Duha naše pobožne Kranjce inSlovence skozi to knjigo ter prejšnje naše pridige inknjige ohranil v spoznani in sprejeti resnici svetegaevangelija, v pravi veri in molitvi, v pravi rabi svetihzakramentov, v krščanski ljubezni, potrpežljivosti inedinosti, utrdil v starih pobožnih službah ter okrepilproti vsem peklenskim portam, prevaram in tiraniji,jih razsvetljeval ter jim podelil govor in modrost.Tako bodo zmogli vsa zveličavna poglavja krščanskevere pred jezuiti in njim podobnimi sleparji ter zahrbtnimigovoricami z jasnimi izreki iz katekizma inSvetega pisma obsoditi, braniti in zagovarjati. To najjim podari Kristus, naš Gospod, naših duš pravi škofin pastir po svoji obljubi. Amen.Da pa sem to knjižico mladi gospod France Jurij,moj ljubi v Kristusu sin in krščenec, v kateri je predstavljenkatekizem z dvema razlagama in se v njemvažna poglavja naše krščanske vere z božjo besedorazločno in jasno uči, razlaga in zagovarja ter papeškizavajajoči nauk, pregrehe, praznoverje, malikovanjein zlorabe osvetljuje in izpodbija, posvetil vamter v vašem imenu izdal, sem upošteval sledeče razloge.Najprej, potem ko sem pred trinajstimi leti včasu, ko ste se vi rodili, med drugim služil kot pridigarnaši krščanski Cerkvi v kranjski deželi, sem bilpo posebni božji previdnosti od vašega častivredne-220


Predgovorga, pobožnega in krščanskega gospoda očeta ingos pe matere poklican k vašemu svetemu krstu, bilvaš boter in priča, da ste bili pravilno, kot je zapovedalin storil Kristus, v imenu Svete Trojice samo zvodo, brez soli, brez blata in olja krščeni. In ker seza vsakega krščanskega botra spodobi, da svojegakrščenca skupaj s starši, prijatelji, sosedi in učiteljispodbuja pri učenju katekizma, ga vedno spominjain opozarja na to, s kakšnimi nebeškimi zakladi ga jeBog obdaroval ob krstu in kaj je on naproti GospoduBogu po obljubi dolžan storiti, hočem s to knjižicoizpolniti in potrditi. Drugič, v spomin na krščanskoljubezen, zvestobo in prijateljstvo med manoin vašim gospodom starim očetom, gospodomFrancem pl. Reinom itd. pred štiridesetimi leti, ko jebil mnogo let zapored poslanec, odbornik in blagajnikčastitljivih deželnih stanov slavne kneževineKranjske, jaz pa stolni kanonik v Ljubljani, nato pa naenako prijateljstvo med vašim gospodom očetom inmano, ko me je glede na moj položaj pridigarja, ki gaje visoko cenil in spoštoval, vaš gospod oče izbral inpoklical za vašega botra. Tretjič. S tem posvetilomsem hotel skozi vas izkazati hvaležnost za mnogadob ra <strong>dela</strong>, ki so jih vaš pobožni gospod stari oče, vašgospod oče in gospa mati izkazali meni in mojidružini. Ker so staro častivredno poreklo, ime, tradicijain plemeniti rod gospodov Reinov v vsej kneževini221


PredgovorKranjski in okoliških deželah ljudem visokega ali nizkegastanu poznani, visoko cenjeni, priljubljeni inspoštovani, upam, da bo ta knjižica — ker je posvečenavam, bogaboječi ljubi mladini ter dobrosrčnim kristjanomnaše domovine — toliko ljubša, prijetnejša ter odnjih vneto brana. Kristus Gospod, naš zveličar, ki jemladino in vse ljudi tako močno ljubil, da je zaradi njihz nebes prišel na zemljo, otrok in človek postal, vse ksebi poklical, na svojih rokah nosil, za njihove greheumrl, od mrtvih vstal, ljudi pred Bogom verne,pravične in svete za nebeško kraljestvo vredne pripravilter tako njim in vsem pravovernim večno blaženostzaslužil in pridobil, naj nam vsem svojega duha, močin blagoslov podeli, da bomo zmogli slediti ter izpolnjevativse, kar nas Sveto pismo in katekizem učita.Amen. Napisano v Derendingenu, na svetega Primožain Felicijana dan, v 1575. letu.Vaše milostiuslužni, vdani in zvesti boterPrimož Trubar,tukajšnji župnik222


N O V I G AT E S T A M E N T APVSLEDNI DEIL, V TIM SO S.Paula htim Iudom, S. Iacoba, Petra, Iansha,Iudesha liſtuui, inu S. Iuana Reſodiuene,S kratkimi ſaſtopnimi Islagami, Druguzhpopraulen inu prepiſſan ſdaiperuizh drukan, od PrimoshaTruberia. 218Deut. 4. Pſal. 119. Eſai. 8. Apoc. 22.Si quis appoſuerit ad haec vel diminuerit de verbis !ibriProphetiae huius, apponet Deus ſuper illum plagasſcriptas in hoc !ibro, & auferet partem eius è !ibro & exvitae urbe sancta. 219Das letſt Theil des newenTeſtaments / in wölchem begriffen seind / die Epistelndeß heiligen Apoſtels Pauli zum Hebreern / Item / Jacobi/ Petri / Johannis / Jude / sambt der Offenbarung /mit kurtzen verſtendigen Außlegungen.V TIBINGIMDLXXVII.218. Des Neuen Testamentsletzter Teil. In demBriefe des hl. Paulus denHebreern, des hl. Jakobs,Petrus, Jochannes, undJuda, sowie des hl.Jochannes Offenbarungmit kurtzen und verständigenAusslegungenzum zweiten mal verbessertund überschrieben,jetzt zum ersten mal vonPrimus Truber gedruckt.219. Raz 22,18–19: Ichbezeuge allen, die dahören die Worte der Weissagungin diesem Buch:So jemand dazusetzt, sowird Gott zusetzen auf ihndie Plagen, die in diesemBuch geschrieben stehen.Und so jemand davontutvon den Worten des Buchsdieser Weissagung, sowird Gott abtun sein Teilvon Holz des Lebens undvon der heiligen Stadt,davon in diesem Buchgeschrieben ist.223


Den Wolgebornen /Edlen Herren vnnd Jungkherren /Herren Chriſtophen Freyherrenzu Aurſperg vnd Nadliſchegk / Erbcamerer in Crein / vnnd inder Windiſchen Marck / Pfandtherren zu Zobelſberg / vnd zuder zeit Verwalter der Landtshauptmanſchafft in Crein / & HerrenAndre von Aurſperg / Herren zu Schönberg / Seiſenburgvnnd Naideck / Erbmarſchalck in Crein vnnd WindiſchenMarck. Jungherren Frantzen Gallen zum Lueg vnndGallenſtein / vnnd Jacoben Gallen zum Grauenweg vnndGallenstein / & Gottes Gnad / Segen /Frid vnnd alles guts durchChriſtum.Gnädige vnndGünstige lieben Herren vnndJungkherren / dz ich diſen letſtenTheil deß newen Teſtaments invnſer gemeiner WindiſchenSprach (wölchen ich euch vnndewern Schulgesellen / vor ettlichjaren / noch dazumal / da ir bey vns zu Tübingen gestudiert/ zu dedicieren verſprochen) so langſam vnd ſpat / inTruck geben / ſeind nicht allein / daß ich die warheit bekenn/ meine ſchwere / langwirige Kranckheitten / dasAlter / vnd vnuermügen den Truck zu uerlegen /a 2sonderTruber iſt altvnnd offtKranck.225


Warumb dißBüchlein mitgutten Commentarieninkleiner formgetruckt.Die rechteApoſtoliſche,Catholiſche /vnd BapſtischeLehr /ſeind vngleich.Vorred.ſonder auch mein nachlaſſigkeit vnnd weltliche Geſchäfftſchuldig / Chriſtus der Herr vergebe vnd vergeſſe nur diſevnd andere meine ſünde / Amen.Wiewol ich nun vor diſerzeit mir fürgenommen / das gantz new Teſtament mit denCommentarijs / in Folio zuſamen in ein Buch zu trucken /vnnd ettlich Gottſelige / Erſame Landtſchafften vmb verlegungdeß Trucks anzuſprechen / Dieweil aber dieſelbigenun langezeit / mit andern groſſen ſchwären Außgaben /täglichem einfall vnnd angriff der Türcken auffs höchſtbeſchwert / ſo hab ich ſie bißher nicht erſucht / vnnd dißmalallein diſen Theil / darinn die Epiſtel der fünff Apoſtel /ſampt der Offenbarung Johannis begriffen / auff diſe weißvnd form / wie ich ſie hie fürſtelle / beneben einerChriſtlichen vnnd nutzlichen außlegung / wölche ich außviler von Gott erleuchten vnnd bewerten Scribenten Bücherzuſamen gezogen / was dunckel vnd vnuerſtendig erklärt /vnnd darbey die fürnembſte Lehr vnnd Tröſtungen angezeigt/ auch die widerwertigen falſche Deuttungen vnndAußlegungen / entdeckt vnnd widerlegt / trucken laſſen.Vnnd verhoffe / diſe vnſere Arbeit / werde vnſernGottſeligen Creineren vnnd Windiſchen gefallen vnd nützlichsein / dardurch ſie im rechten Glauben / vnnd in denGottgefelligen dienſten (die ſie zuuor auß dem Catechiſmo /Euangeliſten / deß heiligen Pauli vnd andern Buchern gelehrnt)deſto beſſer vnderrichtet / gegründet / vnd geſtercktwerden / dieweil ſie ſehen vnnd befinden / das alleApoſtel / auß einem Geiſt /von226


Vorred.von Chriſto / ſeinem Reich / Glauben / vnd gutten Werckenzeugen / lehren vnd ſchreiben. Sie werden auch daraußleichtlich abnemen / verſtehn vnd vrtheilen mögen / daß derBapſtlichen Lehr / Glaub / Ceremonien / Gottesdienſt /leben vnd thun / ſich mit der Apoſtel Lehr nicht vergleichen/ vnd nichts dann Menſchenſatzungen / dem WortGottes zuwider / nicht Apoſtoliſch noch Catholiſch ſeien.Betreffendt die Epiſtel zun Hebreern / nach dem ſie außdem rechten Apoſtoliſchen Geiſt iſt geſchriben/ vnd gewaltiglichvnnd klar mit der Prophetiſchen Schrifft zeuget /von beiden naturen Chriſti / von ſeinem Opffer am Creutz /was er vns darmit erworben vnnd zuwegen gebracht / wasdie Moſaiſchen Ceremonien bedeutten / außlegt / laß ichſie mit andern Gelerten / den heiligen Apoſtel Paulum jhrenAuthorem ſein vnd bleiben. Dann in diſer Epiſtel / werdender Juden löſterungen wider Chriſtum / vnd die BapſtischeMeß / das ein verſün Opfer ſein ſoll / gewaltiglich widerlegt/ der gleichen beide Epiſteln deß heiligen Petri / Jacobi/ Johannis / Jude / vnd die Offenbarung / ſeind mirauch Apoſtoliſch / auß vrſachen / die ich hernach in volgendenWindiſchen Vorreden / vnnd Argumenten anzeige.Vor der Offenbarung Johannis / hab ichdie lange VorredD. M. Lutheri geſtelt / vnnd wiewol derſelbe verborgneWeißsagung / durch die Ketzer / Mahomet / Bapſt /veruolger der rechten Kirchen Gottes / außerhalb deßJüngsten tags / nunmehr volbracht / darumb ſie deſtoleichter / vnd grundtlicher / wie der andern Proa 3 phetenDie Epiſtlenzun Hebreern/ Jacobi/ Petri /Johannis /Jude / vnndOffenbarung/ ſeindtApoſtoliſch.Weißsagungenin derOffenbarungſeind erfült /darumb deſtoverſtendiger.227


Kleine Büchleinhandſam.DieEuangeliſtenwerden zumanderenmalgetruckt.Truber iſt derHerren vonAurspergErbhold /Prediget 47Jar.Vorred.pheten / Chriſti vnd Apoſtel / zu uerſtehn / nichtsdeſtoweniger hab ich ſie weutleiffiger / denn der andernApoſtel Schrifften außgelegt.Vnd nach dem man jetzunder an mehr orten / die gantzeBibel vnnd andere Bücher / auch in kleiner / als Octaua,Duodecima, vnd Decima sexta forma pflegt zu trucken /wölche den Leutten alſo klein angenem vnnd anmüttig / ſomag man auch die andere Theil deß Windiſchen newenTeſtaments / die zuuor in Quarta forma außgangen / wideraufflegen / vnd in ſolcher Octaua forma trucken.Ich will auch hieneben vnangezeigt nicht laſſen / das ichalbereit außfürliche Commentaria / vber die Euangelisten /auß Herren Brentij vnd anderer bewerten Büchern colligiere/ verhoff dieſelbige / durch hilff deß Allmächtigen dißjar zuueruertigen.Warumb ich aber diß Apoſtoliſch Büchlein / euch meinenGnädigen Herren vnd Günſtigen Junckherrenzuſchreibe / geſchicht auß volgenden vrſachen. Nachdemich im Lande Crein auff der Raſtzhitz den Freyherren zuAursperg gehörig nach Christi geburt im 1508. Jar (in wölchemdie Venediger im Krieg wider den groſſen frommenKaiser Maximilianum den erſten / die Statt Trieſt einnamen/ vnd ein jar ingehabt) bin geboren / vnnd hernachAnno / & 30 erſtlich in der Grauenſchafft Cili nachmals imLandts Crain / das Euangelium vom Reich Chriſti / vnndCatechiſmum / in rechtem verſtandt neben andern (gleichwolnoch bey der Meß) zupredigen angefangen / vnndalſo vor der erſten verfolgung 17. Jar nacheinan=der228


Vorred.der gepredigt / gäbe Gott ſeinen Geiſt vnnd Krafft / dasewere Gottſälige / ehrliche / anſehenliche Voreltern / Anherren/ Großmütter / Vatter / Müttern / Vettern vnndMuemen / neben andern Herren vnnd Landtleutten / frawenvnd Jungfrawen / ſich dem heiligen Euangelio ergaben/ dasſelbig nicht on groſſe gefahr jhres Leibs vnd Guts /offentlich bekennt / vnnd außzubreitten vns Predigern trewlichgeholffen / vnnd in vnsern Veruolgungen vil guts gethon.Nachmals wie ihr vor zehen jaren / mit eweren Brüdernvnd Vettern / Herren Wolffen Engelbrecht Freyherren zuAurſperg / & (der jetzund vmb Christi vnd deß Vatterlandtswillen in der Türckey leider anderhalb jar gefangen ligt) /vnnd dem Herren Troian ſeinen Brudern / (der in ſeinemBeruff / im fleiſſigen Studieren / zu Padua vor acht jarenin Chriſto entſchlaffen) die freyen Künſt vnd Sprachen /fürnemlich aber / den rechten verſtand der heiligenBibliſchen geſchrifft zu lehrnen / von ewern Chriſtlichen Eltern/ zu vns gehn Tübingen abgefertigt worden / habt jhrmich aldain meiner Herberg / nicht wie ewern Landtsman /ſonder wie ewern Vattern offt erſucht / vnd von altenGeſchichten / die ſich in vnſern Vatterlandt zugetragen /gefragt / vnnd haben alſo einer dem andern alle ehr / liebe/ trew / freundtſchafft / vnnd ehrliche Geſellſchaft /wie ſich dann Landtsleuten in frembden Landen gebürt /erzeigt vnd bewiſen.Zudem / ſo habt jhr euch / die drey jar lang / als jhrbey vns zu Tübingen geweſt / mit ewerema 4 fleissigenUntersteyrerhaben zeitlichdas Euangeliumangenommen.Vier jungHerren vonAursperg /zwen JungkherrenGallenhaben zuTübingenstudiert.Aurſpergervnd229


Gallen / habefleiſſigſtudiert vndAdelich tugendtlichgelebt.Trubers gedechtnusvnddancksagungder wolthatenvon Creinernihmebewisen.Vorred.fleiſſigen ſtudieren vnnd züchtigen Adeliſchen Wandeldermaſſen gehalten / daran die gantze löbliche Vniuerſitet zuTübingen ewere Gottſelige hochgelerte trewe Preceptores.Vnd mäniglich ein groß wolgefallen gehabt / vnd wie ſie euchnoch alles guts nachſagen / vnnd ewer wolmügen vnd wolfartvor der zeit von hertzen gern vernommen. Alſo ſeind ſiehinwiderumb höchlich bekummert vnnd betrübt worden /nachdem ſie erſtlich gehört / vnd darnach ſelbs geleſen / vonder (Gott erbarms) leidigen Niderlag deß weit berhümbtenChriſtenlichen / Ritterlichen Freyherren zu Aurſperg / HerrenHörwart / & ewers Herren Vatters Bruders vnnd Vetters/ wie dieſelbige M. Chriſtophorus Spindler / vnd HerrJörg Kiſel zum Kaltenbrunn / & Lateiniſch vnnd Teutſchwarhafftig / ordenlich vnnd zierlich haben beſchriben / daruonhernach in der Windiſchen Vorred mehr geredt würdt.In bedenckung vnnd erwegung ſolliches / nämblich /daß ich ein Kind vnnd Erbhold ewers Landts bin / vnd vonewern Gottſeligen ehrlichen anſehenlichen Voreltern / nebeneuch vnd andern Creineren / mir vnnd den meinenaller!ey gutthaten vilmals bewiſen / auch in meinen dreienverfolgungen mit Raht vnnd Hilff trewlich beygeſtanden /hab ich auß ſchuldiger danckbarkeit / zur gedechtnuß vnndbeſtätigung vnſerer habender jetziger vnnd künfftigerfreundtſchafft / diſes recht Apoſtoliſch vnnd Catholiſchbüchlein / in eweren Namen wollen laſſen außgehn /tröſtlicher hoffnung / ſolliches Büchlein werde von wegenewers alten ehrlichen Namen / Stammen vnd herkommen /unsern230


Vorred.vnſern Gottsförchtigen Creineren vnd Windiſchen / deſto öfftervnd fleiſſiger geleſen / vnnd durch ewer Approbation vnndverthädigung vor den Löſterern / in ſeinem werdt bleiben.Vnd diſes zuſchreibens iſt noch ein vrſach / ich vernememit betrübtem hertzen / das ettlich auch in vnſerm Vatterlandt!ewers vnnd dergleichen Stands vndAlters / die vonjugendt auff beim Euangelio ſeind erzogen nachmals infrembde Land / auff die hohe Schulen verſchickt / Aberwenn ſie wider erwachſen anheim kommen / frey der Elternoder Vormünder Zucht vnnd forcht nimmer vnderworffen /werden alßbald frech / grobe Pengel / müſſiggenger /Seuffer / werffen von ſich alle Zucht / Lehr / Gotteſforcht /laſſen jhre Bücher im Staub liegen / Vnd wölches ſchröcklichzuhören / fallen ettlich auß jnen / von wegen zeitlichs Fridesvnd genüs zum Babſtumb / vnd verfolgen die rechtGlaubigen / erwegen nicht / was ſie darfür empfahen werden/ gewißlich das zeitlich vnd ewig verderben.Diſer Studioſen Gottloß weſen / vnnd grewlicher abfallvom rechten Glauben / vnnd aller zucht / bewegen micheuch vnnd ewers gleichen zu warnen, zu bitten vnd zu ermanen/ das jhr euch vor ſolcher vnart / eingebung deßböſen Feindts verfürung deß Fleiſchs / vnd der argenWelt / hüttet / vnnd befleiſſiget euch aller GottſäIigkeit /höret / leſet Gottes Wort / glaubet vnnd volget demſelbigenallein / vnnd bettet ohn vnderlaß / dardurch würdet ewerGlaube zunemen vnd geſterckt / vnd jhr in ewern innerlichenvnd euſſerlichen Anfechtungen / in dem schwä=a 5. renEttlichGottſelig gelehrtStudentenwerdenEpicurer vndAthei.Fleiſch /Welt /Teuffel /machen LeutGottloß vndMamelukken.Gottes Wortbringt,231


ſtörckt denGlaubentröſt in allerleyanfechtungen.DerGottſeligenStammenvndErbſchafft /ſeind langwirigauchauff Erden.AurſpergerGeſchlecht /iſt vber 600Jar.Vorred.ren Creitz / das jr vom Türcken / vnd Bapſtumb täglichtraget / getröſt / auch darauß erkennen / die vrſachen /warumb Gott ſolches vber vns Chriſten verhenge / nämlichen/vns darmit von der Abgötterey / von falſchenGottesdienſten / zur rechten Buß / Gedult / vnd anrüffenzu bringen / auff das wir mit der Gottloſen Welt nicht verdamptwerden.Vnnd dieweil die Gottſäligkeit / zu allen dingen nutzlichvnd verheiſſung hat / nicht allein deß künfftigen / ſonder auchdiſes Lebens / wie Paulus ſagt / vnd nicht allein die BibliſchenHistorien vnd Cronicken / ſonder auch der Heiden / vnnd dietäglichen erfarungen bezeugen / das Gott der Herr zu jederzeit / allen denen / ſie ſeind Keiſer / Künig / Fürſten / Herren/ Edel / Burger oder Bawren / Juden oder Heiden gewest/ wölche ſich der Gottſeligkeit befliſſen / das iſt / jhrenGlauben / Gottesdienſt / jhr Ampt vnnd Beruff / jhr Lebenvnnd thun / nach dem Willen vnd Beuelch Gottes / in derheiligen Geſchrifft geoffenbart / gefürt vnd gehalten / dieWarheit / Lieb / Trew / Gerechtigkeit vnnd Barmhertzigkeit/ gegen meniglich erzeigt vnnd bewiſen / & wunderbarlichauß groſſen ſchweren noten vnd widerwertigkeiten geholffen/ mit allerley Segen begabt / jhr Geſchlecht / Namen /Stammen / Herrſchafft / Regierung / Erbſchafft vnnd Haußhaltung/ vilhundert J ar nacheinander erhalten.Vnd diſen Segen haben auch ewer Voreltern nun lange zeit.Der Herren von Aursperg Geſchlecht / iſt alt bey 600 jaren/ wie jhre Stifft vnnd Heyrats brieff / auch daß alt Stei=nes232


Vorred.nes Monument in der Ringkmaur des Geſchloß Aurſperg /bezeugen. Darauff ein Aurochs gehawen vnnd geſchriben /daß ein Aurſperger mit Namen Hörwart / im tauſendteinJar nach Chriſti geburt / hab daß ober Geſchloß zu bawenangefangen.Dergleichen der Herren Gallen zum Gallenperg / iſt einalt / ehrlich / groß Geſchlecht / von Römiſchen Keiſern /Königen / sonderlich von dem hochlöblichen HaußOeſterreich / vnnd von der E. L. in Crein in Burgerlichen vndKriegshandlungen / neben andern Herren vnd vom Adel / zuhohen Emptern gebraucht. Vnd wiewol von diſen beidenGeſchlechten / von Aurſperg vnd Gallenperg / im Krieg widerdie Venediger / in Welſchen Landen / Franckreich/Vngern/ vnd an den Türckiſchen Gräntzen / jhr vil bey vnſermgedencken ſeind vmbkommen / wie dann Herr Hans vonAurſperg / Herr zu Schönberg / dazumal Landtshauptman inCrein / ewer Anherr vnd Vetter im 1529. Jar vor Wien / auchvon den Türcken erſchlagen worden / Jedoch iſt jhrGeſchlecht / Namen vnd Stammen ehrlich / vnd bleibt noch /vnd würdet hinfür bleiben vnd ehrlich gehalten / ſouer 220jhr inewerer Vorelteren Fußstapfen trettet vnnd nachgehet / wieoben angezeigt / ewerem Ampt vnd Beruff nach Gottes Beuelchaußwartet / Patres Patriae & Nutricij Eccleſiae Chriſtiwerden ſein / Dann Gott ſagt / Generatio rectorum benedicetur,Endtgegen der Gottloſen Nomen in vna Generatione delebitur.Pſal. 112; 109 Dergleichen Spruch / Zeugnuſſen vnd Exempel/ ſeind vil in den Biblien / Cronicken / vnnd täg=lichenGalleGeſchlecht /alt / groß /ehrlich.220. Sofern.233


DenGottſeligenwürdt hievnd dortwol / denGottloſenaber vbelergehn.Vorred.lichen erfarungen zuſehen.Darumb / jhr meine geliebten in Chriſto / laßt euch vondem vngeſchlachten vnnd verkereten Geſchlecht vnnd vnartigerGeſellſchaft / die böſe fleiſchliche Lüſten vnnd begürden/ die ſambt dem weſen diſer Welt bald vergehn /vnd bringen ein böß ende / nämlich die ewige pein / vonGott ſeinem Wort keins wegs abführen / denn es würdetletſtlich den Gottſeligen wol ergehn / Pſal. 37; Malach. 2.Aber die Gottloſen würdt der Tod nagen in der hölle ewiglich/ Pſalm 49. Vor dem behüt vns der ewig Gott vnndVatter vnſers Herren vnd Säligmachers Jheſu Chriſti /durch die Krafft ſeines Worts / vnd heiligen Geiſtes.Geſchriben zu Derendingen am erſten tag Aprilis /nach Chriſti geburt im 1577. Jar.Ewer Gnaden Ernueſt vndder Creiniſchen WindiſchenGemein GottesTrewer vnd dienſtwilligerSeelſorger /PrimusTruber.234


N O V I G AT E S T A M E N T APUSLEDNI DEIL, V TIM SO S.Paula h tim Judom, s. Iacoba, Petra, Ianža,Iudeža listuvi inu s. Iuana Rezodivene,s kratkimi zastopnimi izlagami, drugučpopraulen inu prepissan, zdaipervič drukan, od PrimožaTruberia.Deut. 4. Pſal. 119. Eſai. 8. Apoc. 22. 221Si quis apposuerit ad haec vel diminuerit de verbislib ri Prophetiae huius, apponet Deus ſuper illum plagasſcriptas in hoc !ibro, & auferet partem eius è libro exitae & urbe sancta.Poslednji del Novegatestamenta, v katerem so zajeta apostolska pisma svetega PavlaHebrejcem, nadalje pisma apostolov Jakoba, Petra, Jožefa in Juda,kakor tudi Razodetje, s kratko in razumljivo razlago.221. 5 Mz 4,2; Ps 119,126;Iz 8,16; Raz 22,18.V TIBINGIMDLXXVII.235


Blagorodnim in plemenitimgospodom ter gospodičem, gospoduKrištofu, baronu Turjaškemu in Nadliškemu,dednemu komorniku na Kranjskem in v Slovenskimarki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upraviteljudeželnega glavarstva na Kranjskem itd. 222GospoduAndreju Turjaškemu, gospodu na Šumberku,Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na Kranjskemin v Slovenski marki. 223Mladima gospodomaFrancu Gallu 224 od Jame 225 in Podpeči ter JakobuGallu 226 od Knežje poti 227 in Podpeči, milostbožjo, blagoslov, mir invse dobro poKristusu.Milostni in dobri gospodjeter gospodiči. Tega, da sem tazadnji del Novega testamenta vnašem preprostem slovenskem jeziku(ki sem ga pred nekaj leti, takratko ste bili pri nas tukaj v Tübingenuna študiju, obljubilposvetiti vam in vašim študentskim tovarišem) šele sedajs tako veliko zamudo dal v tisk, niso krivi, da povempo pravici, le moja težka in dolgotrajna bolezen,starost 228 in nezmožnost, da bi tisk sam založil, 229 temvečTrubar jestar in pogostobolan.222. Kristof Turjaški, sinHerbarta VIII., deželnegaglavarja na Kranjskem, kije leta 1575 padel v bojus Turki, je bil član odborakranjskih deželnihstanov.223. Andrej Turjaški, daljnibratranec Krištofa izveje Žužemberčanov, jeleta 1593 premagal Turkepri Sisku. Oba sta bilazaščit nika protestantov.224. Franc Gall od Jame,(Franz Kristoph Gall vonGallenstein zum Lueg) jebil odbornik kranjskih deželnihstanov in deželniupravitelj.225. Luegg – Jama priPostojni.226. Jakob Gall od Knežjepoti – J. G. zum Grauenwegund Gallenstein,tako kot brat Franc poslaneckranjskih deželnihstanov.227. Knežja pot –Grafenweg.228. Trubar je leta 1577dopolnil 59 let, kar je bilatakrat očitno že visokastarost.229. Glej Rupel - Saria,232.237


Zakaj je taknjižica zdobrimikomentarjinatisnjena vmalem formatu.Pravi apostolski,katoliški inpapeškinauk serazlikujejo.Predgovortudi moja malomarnost in posvetna opravila. KristusGospod, naj mi oprosti ter pozabi te in druge mojegrehe. Amen.Res je, da sem se pred časom namenil celotni Novitestament skupaj s komentarji natisniti in izdati v eniknjigi velikosti folija, za stroške založbe in tiska pazaprositi nekatere pravi veri vdane častitljive deželnestanove. Ker pa so ti sedaj obremenjeni z drugimi dolgotrajnimiin velikimi izdatki ter vsakodnevnimi turškimivpadi in napadi, tega doslej nisem storil. Zatosem se odločil, da bom tokrat dal natisniti samo ta del,s pismi petih apostolov, skupaj z Janezovim Razodetjemter s krščanskimi in koristnimi tolmačenji, ki semjih zbral iz mnogih knjig priznanih, od Boga razsvetljenihpiscev, kot jih tukaj v tej obliki in načinu predstavljam.Kar je bilo nejasnega in nerazumljivega, semrazjasnil, opozoril na najpomembnejše nauke in tolažbe,odvratne napačne razlage in tolmačenja pa razkrilter jih ovrgel.Zato upam, da bo to naše delo pobožnim Kranjcemin Slovencem všeč ter koristno, saj bodo, ko bodospoznali, da vsi apostoli v enakem duhu pričajo, pišejoin uče o Kristusu, o njegovem kraljestvu, njegovemnauku in dobrih delih po njem še bolje podučeni,podprti in okrepljeni v pravi veri in Bogu všečnih delih(o čemer so se že poprej podučili iz katekizma,evangelijev, Pavlovih pisem in drugih knjig). Iz njegabodo tudi z lahkoto razbrali, razumeli in presodili, da238


Predgovornauk, vera, ceremonije, bogoslužje, življenje in delopapežnikov nasprotujejo naukom apostolov ter božjibesedi in niso niti apostolski niti katoliški.Kar zadeva Pismo Hebrejcem, ki je napisano popravem apostolskem navdihu Svetega Duha, saj neizpodbitnoin jasno s spisi prerokov priča o obeh Kristusovihnaravah, o njegovem žrtvovanju na križu, kajje s svojo žrtvijo storil in pridobil za nas in kaj pomenijoMojzesove ceremonije. Skupaj z drugimi učenjakimenim, da je njegov avtor bil in tako naj tudi ostane,apostol sveti Pavel. 230Nadalje so v tem pismu neizpodbitnoovržena judovska klevetanja Kristusa in trditev,da naj bi papeška maša bila spravna daritev. 231Iz razlogov,ki jih bom pozneje navedel v slovenskih predgovorihin argumentih, smatram za apostolska tudi pismasvetega Petra, Jakoba, Janeza in Jude terRazodetje.Pred Janezovo Razodetje sem postavil dolgi predgovordr. Martina Lutra in ker so se skrivne prerokbeiz Razodetja — razen sodnega dne — o krivovercih,Mohamedu, papežih in drugih preganjalcih prave krščanskevere že uresničile in so zato lažje in temeljitejerazumljive kot prerokbe ostalih prerokov, Kristusa inapostolov, sem Razodetje predstavil toliko bolj obširnokot spise drugih apostolov.Ker je sedaj na več krajih v navadi, da se celotna Biblijain druge knjige tiskajo tudi v manjši obliki, kot naprimer v osmerki, dvanajsterki ali šestnajsterki, 232ki soPismaHebrejcem,pisma Jakoba,Petra,Janeza,Juda in Razodetjesoapostolska.Prerokbe vRazodetjuso se izpolnilein sozato tolikobolj razumljive.Maleknjižice sopriročne.230. Na strani 4(Argument oli kratigzapopadig S. Paula listuh tim Ebreom, tu ie, h timIudom) skuša Trubar z 12argumenti dokazati, da jeapostol Pavel avtor PismaHebrej cem.231. V Pismu Hebrejcem jezapisana neponovljivostKristusovega žrtvovanja,ki s tem nasprotujeponovljivi mašni daritvir. k. Cerkve (Heb 9,12:/J/e stopil v svetišče enkratza vselej, ne s krvjo kozlovin juncev, temveč s svojokrvjo, in dosegel večnoodkupljenje; 10,12: Ta paje za grehe daroval enosamo žrtev in za vekomajsédel na Božjo desnico.).232. Oktava, duodecima,decima sexta – knjižniformati.239


233. Johann Brenz,1491–1570. Napisal jekomentarje skoraj vsehbibličnih knjigEvangelistibodo natisnjenidrugič.Trubar jepodložnikgospodovTurjaških.Pridiga že47 let.Predgovorbolj priročne in ljudem všeč, bi bilo primerno, da setudi ostali deli slovenskega Novega testamenta, ki sobili poprej tiskani v četrtinskem formatu, ponovnozalože in natisnejo v velikosti osmerke.Ob tej priložnosti ne bi hotel zamolčati, da iz knjiggospoda Brenza 13in iz drugih zanesljivih knjig že vseskozizbiram izčrpne razprave o evangelistih in upam,da jih bom s pomočjo Vsemogočnega uspel še letosdokončati.To apostolsko knjižico pa posvečam vam, milostnigospodje in blagovoljni gospodiči, iz naslednjihraz logov: Rodil sem se leta 1508 po Kristusovemrojstvu (v katerem so Benečani v vojni proti velikemu,pobož nemu cesarju Maksimilijanu I. zavzeli tereno leto posedovali Trst) v deželi Kranjski na Raščici,ki pripada baronom Turjaškim. Ko sem nato v30. letih začel najprej v grofiji Celjski, pozneje papred prvim pregnanstvom v deželi Kranjski 17 letzapored pridigati (čeprav še pri maši) evangelij oKristusovem kraljestvu in katekizem, je Bog s svojimDuhom in močjo storil, da so vaši pobožni, pošteniin ugledni predniki, dedje, babice, očetje, matere,sorodniki in sorodnice poleg drugih gospodovin deželanov, žena in gospodičen sprejeli svetievangelij ter ga ne brez velike nevarnosti za svojetelo in imetje javno izpovedovali, ga nam, pridigarjem,zvesto pomagali širiti ter nam, ko smo bili preganjani,storili mnogo dobrega.240


PredgovorPotem ko so vas vaši krščanski starši skupaj z vašimabratrancema, gospodom Volkom Engelbrechtom,baronom Turjaškim itd. (ki za Kristusa in domovino,žal, že leto in pol ždi v turškem ujetništvu) 234in njegovimbratom gospodom Trojanom (ki je med marljivimštudijem za svoj poklic pred osmimi leti v Kristusupreminul v Padovi), 235 poslali k nam v Tübingen na študijsvobodnih umetnosti in jezikov, predvsem pa pravegarazumevanja svetih biblijskih spisov, ste me tukajv mojem pribežališču, ne kot vašega rojaka, temvečkot vašega očeta, pogosto obiskovali ter me spraševalio starih zgodbah, ki so se dogajale v naši domovini. Pritem smo drug drugemu izkazovali in potrjevali vsespoštovanje, ljubezen, zvestobo, prijateljstvo in poštenodruženje, kot se za rojake v tuji deželi spodobi.Razen tega ste se v treh letih, ki ste jih prebili prinas v Tübingenu, s svojim marljivim učenjem ter krepostnimplemiškim vedenjem tako izkazali, da ste biliv čast vsej slavni univerzi v Tübingenu. Vaši pobožnizelo učeni zvesti učitelji, ki so vas močno cenili, pa šedanes zelo pohvalno govorijo o vas in se z radostjo vsrcu veselijo vašega dobrega počutja in blaginje. Zatojih je močno prizadelo in užalostilo, ko so nedavno teganajprej izvedeli, nato pa še sami prebrali žalostnovest o (Bog se usmili) porazu slavnega, krščanskega,viteškega barona Turjaškega, gospoda Herbarta, vašegagospoda očeta, brata in strica. To sta v latinskemin nemškem jeziku, tako, kot se je zgodilo, pošteno inŠtirje mladigospodjeTurjaški indva mladagospodaGallena soštudirali vTübingenu.PlemičiTurjaški inGalleni somarljivoštudirali inkrepostnoživeli.234. Wolf EngelbrechtTurjaški, sin leta 1575padlega deželnegaglavarja HerbartaTurjaškega, je bil ob tejpriliki v boju s Turki v 27.letu starosti ranjen inzajet (Valvazor, Die Ehredes Herzogthums Krain,4. zvezek, XV. knjiga,492).235. Dietrich I. baronTurjaški.241


236. Krištof Špindler, 1546v Göppingu, je bil od leta1569 do svoje smrti 1591pastor in superintendentv Ljubljani. Na pogrebupadlega deželnegaglavarja Herbarta VIII.,barona Turjaškega, jeimel govor, ki je bil tudinatisnjen: Ain ChristlicheLeichpredig bey der BegrebnusHerrn HörwärdenFreyherrn zu Auersperg ...,Ljubljana 1575.237. Erbhold, dednipodložnik.238. Tri Trubarjevapregnanstva: 1) spomladiali jeseni 1540 je Trubarneopazno zapustilLjubljano; 2) marca 1547,ko je kot stolni pridigarsledil reformacijskiusmeritvi; 3) julija 1565je moral Trubar, potemko je izdal Cerkovno ordningoin s tem posegel vpravice deželnega kneza,dokončno zapustitidomovino.Trubarjevspomin nadobra <strong>dela</strong>,ki so mu jihizkazaliKranjci, inzahvala.Nekateribogaboječiin učeništudentjepostanejoepikurejciin brezbožniki.Predgovorlepo opisala M. Krištof Špindler in gospod Jurij Khiselod Mrzlega studenca, o čemer bo kasneje več govorav slovenskem predgovoru. 236Ob premisleku inupoštevanju tega, da sem namreč otrok in dednipodložnik 237 vaše dežele, da so vaši Bogu vdani, pošteniin ugledni predniki tako kakor tudi vi in ostali Kranjcimeni in mojim mnogokrat izkazali vsakovrstna dobradejanja, mi v treh mojih pregnanstvih 238z nasveti inpomočjo vedno zvesto stali ob strani, sem iz dolžnegaspoštovanja v spomin in potrditev našega sedanjega inbodočega prijateljstva sklenil, da v vašem imenu izdamto resnično apostolsko in katoliško knjižico. Ob temse tolažim v upanju, da bodo to knjižico že zaradivašega starega poštenega imena, rodu in porekla našibogaboječi Kranjci in Slovenci toliko pogosteje terbolj marljivo brali in bo zaradi vaše odobritve in obrambepred obrekovalci potrdila svojo vrednost.To posvetilo sem napisal tudi iz naslednjega razloga.Z žalostnim srcem poslušam, da tudi v naši domovininekateri vašega stanu in starosti, od mladostivzgojeni v evangeliju in poslani v tujino na visoke šole,ko se kot odrasli, osvobojeni starševske ali skrbniškevzgoje in pokornosti, vrnejo domov, kmalu postanejopredrzni, surovi fantalini, brezdelneži in pijanci, kizavržejo vse, kar so se naučili, plemenitost in bogaboječnostter svoje knjige pustijo ležati v prahu. Kar pa ješe huje, je to, da nekateri od njih zaradi minljivega miruin užitka podležejo papeštvu ter preganjajo tiste s242


Predgovorpravo vero, ne mislijo pa na to, da jih za povračilo sedajin za večno čaka pogubljenje.Teh študiranih brezbožno življenje in groznoodpad ništvo od prave vere ter pomanjkanje vsakršneplemenitosti me je spodbudilo, da vas in vam enakeposvarim, prosim in opominjam, da se varujete vsehnespodobnosti, da ne podležete vplivu hudobneža,zapeljevanju mesa in pokvarjenega sveta. Pridno pa sedržite vseh pobožnosti, poslušajte in berite božjo besedo,verjemite ji in ji sledite ter nikdar ne opuščajtemolitve. Tako bo vaša vera bogatejša in trdnejša, vampa v vaših notranjih in zunanjih skušnjavah ter težkemkrižu, ki ga zaradi Turkov in papeštva vsakodnevnoprenašate, v uteho. Spoznali pa boste tudi, zakaj Bognam, kristjanom, vse to nalaga, namreč zato, da nasodvrne od malikovanja in zgrešenih božjih služb terprivede k pravi pokori, vztrajanju v pravi veri in molitvi,da skupaj z brezbožnim svetom ne bomo obsojenina prekletstvo.Ker vera, ki je, kot pravi Pavel, 239vsakomur potrebna,ne obljublja sreče samo v posmrtnem, temveč tudiv sedanjem življenju — kar ne potrjuje samo biblijskazgodovina, temveč potrjujejo to tudi zgodovina inkronike poganov ter vsakodnevne izkušnje —, saj jeBog naš Gospod ob vsakem času vsakomur, bodi tocesar, kralj, knez, gospod, plemenitaš, meščan alikmet, Jud ali pogan, ki je sprejel vero v Boga, to jesvojo vero, bogoslužje, svojo službo in poklic, svojeMesenost,svet in hudičnapravijoiz ljudibrezbožcein mameluke.Božja besedaprinašavero, jokrepi inprinašauteho vskušnjavah.Rod in potomstvovernih statudi nazemlji dolgotrajna.239. 1 Tim 4,8: Urjenje telesanamreč le malo koristi, pravapobožnost pa je koristna vvsem, ker obljublja življenje,sedanje in prihodnje.243


240. Grad naj bi postavil leta1067 Konrad pl. Auersperg.Majda Smole, Graščine nanekdanjem Kranjskem, Ljubljana1982, 506. Nemškolatinskinapis pod bikomse v nemščini glasi: »ANNODOMINI 1067 IAR IST AVR-SPERG DVRCH HERN CONRATVON AVRSPERG ANGEFAN-GEN ZV PAVN NACHMALSDVRCH DEN ERTPVDEM IM1511 IAR ZERSCHVT ABERDVRCH MICH TROIAN VONAVRSPERG OBRISTN ERBCAMRER IN CRAIN VNDDER WINDISCHEN MARK INGRVND ABGEPROCHEN VNDVON NEVEN ANGEFANGENZV PAVEN IM 1520 IAR.«(Leta Gospodovega 1067 jeTurjak začel graditi gospodKonrad Turjaški. Po potresuleta 1511 je bil razrušen, todajaz Trojan Turjaški, dednivišji komornik Kranjske inSlovenske marke, sem ga dotemeljev porušil in začel nanovo graditi v letu 1520.)B. Reisp, Gradovi dežele Kranjske,Ljubljana 1988, 208.241. Valvazor navaja, da jegrad leta 1040 zgradil OrtolphusIII. pl. Schärffenberg(Ostrovrhar). Njegovi potomciso se po gradu imenovalipl. Gallenberg ali gospodjeGamberški. Valvazor, III. zv.,knjiga <strong>XI</strong>, 156; M. Smole,Graščine na nekdanjem Kranjskem,Ljubljana 1982, 150.242. Johann IX. von Auersperg(1483–1529), starejšaveja na Žumberku.Turjaškirod je starnad 600 let.Rod Gallenovje star,številen inspoštovan.Predgovorživljenje in navade podredil, vodil ter obdržal po Svetempismu in božjih zakonih ter zapovedih in do drugihizkazoval ljubezen, pravičnost usmiljenje itd., čudežnopomagal iz težkih in hudih nadlog, mu podaril svojblagoslov, njegov rod, ime, potomstvo, gospostvo,vladavino, nasledstvo in gospodinjstvo pa obvarovalmnogo stoletij dolgo.Ta blagoslov pa uživajo tudi vaši predniki že dolgočasa. Rod gospodov Turjaških je star nad 600 let, kardokazujejo rodovni in poročni dokumenti, pa tudi starkamniti spomenik v obzidju turjaškega gradu. V temspomeniku je izklesana podoba bika in napis, ki izpričuje,da je nek Turjačan, po imenu Herwart, v letu1001 po Kristusu pričel z gradnjo tega gradu. 240Prav tako je stara, spoštovana in številna rodovinaGallen od Gamberka. 241Rimski cesarji in kralji, posebnopa slavni avstrijski dvor ter častitljivi zbor krajnskedežele so ji ob drugih plemenitih gospodih zaupali visokepoložaje v vojaških in meščanskih službah.Čeprav je mnogo njih iz obeh rodbin, turjaške ingamberške, padlo v vojnah proti Benečanom v italijanskihdeželah, na Francoskem in Madžarskem ter naturški meji že v času našega spomina, kot na primergospod Janez Turjaški, 242gospodar na Žumberku, takratdeželni glavar na Kranjskem, vaš prednik in bratranec,ki je bil leta 1529 od Turkov ubit pred Dunajem,je rod in ime častno ohranil ter zagotovil nasledstvo,kar bo ohranjeno tudi v bodoče, če boste stopali po244


Predgovorstopinjah vaših prednikov ter vaš poklic in dolžnosti,kot je bilo zgoraj nakazano, opravljali kot Patres Patriae& Nutricij Ecclesiae Christi 243po božjih zapovedih.Kajti Bog govori: Generatio rectorum benedicetur, 244vnasprotju z brezbožnim Nomen in una Generatione delebitur(Psalm 112, 109). 245Podobnih izrekov, pričanj inzgledov najdemo dovolj v Bibliji, kronikah in v vsakodnevnihizkušnjah.Zato, moji ljubljeni v Kristusu, se od nespodobnegačloveškega rodu in nevzgojene druščine nikar ne pustitezapeljati s poti božje besede v mesene užitke inpoželenja, ki so skupaj s tem svetom hitro minljivi,prineso pa le hud konec, namreč peklenske muke.Kajti na koncu bodo verni uživali v blagru, Psalm 37;Malahija 2, 246brezbožnike pa bo večno glodala smrt vpeklu, Psalm 49. 247Večni Bog in oče našega Gospodain zveličarja Jezusa Kristusa naj nas z močjo svoje besedein Svetega Duha pred tem obvaruje. Napisano vDerendingenu, prvega dne meseca aprila leta 1577 poKristusovem rojstvu.Vaše milosti in kranjsko–slovenskega božjega občestvavečno zvesti in uslužnidušni pastirPrimož TrubarVernim sebo tu in vonostranstvudobro,nevernimpa slabogodilo.243. Očetje domovinein zaščitniki cerkveKristusove.244. Ps 111,2.245. Ps 112,2; Ps 109,13.246. Ps 37,17; Mal 2,9.247. Ps 49,15.245


TA CELICATEHISMVS, ENIPſalmi, inu tih vegshih Gody,Stare inu Nove KerſzhanskePeiſni, od P. Truberia, S.Krellia inu od drugih sloshene,Sdai supet na novupopraulene, inu svelikuleipimi DuhounimiPeiſni pobulshane.248248. Der ganze Katechismus,etliche Psalmensowie alte und neuechristliche Lieder zuden hohen Festen von P.Truber, S. Kreli und vonanderen verfaßt, jeztwieder aufs neue verbessertund mit mehrerenguten geistlichen Liedemerweitert.Naslovna stran te pesmariceiz leta 1579 nimanemškega naslova.V LVBLANI,M. D. LX<strong>XI</strong>X.247


Dem Edlen vnndEhrnveſten Junckherrn /Georgen Kiſel zum Kalten Brunnvnnd Raßbor / Erbtruchſeß derFürſtlichen Graffſchafft Görtz /Pfandhern auff Weyxelburg /etc. Gnad vnd Frid /von Gott durchChriſtum.Die Muſica mit jrenInſtrumenten vnd Orgeln/ hat gleichwol jrenvrſprung /wie Moiſes ſchreybet /von der Cainischen falſchen Kirchen/ namlichen von Jubal (wie ſiedan[n] hernach vnd jetzund ammeyſten / vnnd mit groſſen vnkoſten/ bey der Abgötterey vndfalſchen Gottesdienſten / welt=* 2 lichen249


Vorred.lichen Lüſten vnnd frewden /wirdt mißgebraucht). So hatdoch Gott ſelbſt / neben andernCeremonien vn[nd] euſſerlichenGottesdienſten / auch diePſalmen vnd Geiſtliche lieder /in der Kirchen zuſingen befolhen.Moiſes vnd ſein[e]ſchweſter Maria / ſeind dieerſten Vorſinger der Pſalmen geweßt/ nach jnen Debora / Barack/ Anna / Dauid / etlichPropheten / die Jungfrau Maria/ Zacharias / Simeon / vnndandere / haben auch Pſalmenvnd Geiſtliche Lieder / vom H.Geyſt darzu getriben / geſtelt.Zu dem ſo hat vnſer lieber Herrvnd Heyland Jheſus Chriſtus /nicht allain ſeine Predigten mitden Pſalmen bezeugt / ſonderauch / wie auß dem Mattheo ab=zune=250


Vorred.zunemen / zuvor / vnd bey ſeinemletſten Abendmal geſunge[n]. Paulusvnnd Jacobus wöllen / daß dieChriſten mit hertzen ſollenPſallieren vnd Gott loben. Soſchreibt auch Plinius ein Hayd /daß die erſten Chriſten jhrem GottChriſto / alle morgen vor tag / Liedergeſungen haben.Dann die Muſica, dz Geſangwan[n] es recht vnd Gottſälig geprauchtwürde / bewegt dermeſchen 249 hertzen zur andacht /vnnd Chriſtlicher jnnerlicherFrewd. Dauid hat mit Pſalmenvnnd Harpffen / den Saul in ſeinenſchweren Anfechtungen vn[nd]deß Teuffels Plagen erquickt. Elizeusiſt durch Muſicam zu Weißsagenluſtiger worden. Vnnd* 3 wir249. Menschen.251


Vorred.wir erfahren / wann man in derKirchen / ohn oder mit Inſtrumentenfleyßſig ſinget / daß wirdardurch viel luſtiger vnnd andächtigerwerden zum Gebet /Gottes Wort zuhören / zupredigen/ vnnd das H. Sacrament zuempfahen.Vnd als offt man zuLaybach: nun bitten wir den Hey.Geyſt: oder Ozha, Sin, Duh,nebeski kral, etc. mit fünffStimmen beim Regal /Poſaunen / Zincken / vnd Schalmeyenin der Kirchen hatgeſungen / hab ich dazumal allwegenein ſonderliche frewd /andacht / lieb luſt /vnnd ernſtzum Predigen vnd Gebet / inmir empfunden. Darumb thundie Reformierten EvangeliſchenKirchen recht / daß ſie in jhrenKirchen / die H.Schrifft252


Vorred.Schrifft vnd Pſalmen / nach derLehr vnd Beuelch deß heyligenPauli / in gemainer verſtendigerSprach leſen / vnd ſingen.In erwegung ſolches / hab ichvnſere alte vnd newe WindiſcheGeyſtliche Lieder vnd Pſalmen(dardurch Gott lob vnſer Jugentvnd einfältigen im rechtenGlauben / im Cathehiſmo / vndin allen Gottesdienſten ſeindvnderricht vnd geſterckt worden)widerumb von newemvbrſehe[n] Corrigirt / gemehrt/ vnnd mit eignen newenNoten drucken laſſen. Vnd binguetter hoffnung / vnſerenachkom[m]enden / werdensauch Gottſeligklich zu der ehrGottes / erbawung vnd außbreyttungder rechten Kir=* 4 chen253


Vorred.chen / ſingen vnnd gebrauchen.Vnd nachdem / mein geliebter inChriſto Junkherr Jorg ewerGotſäiliger vn[nd] hochuerſtändigerHerr Großvatter / derEdel vnnd Ehrnueſt Herr Veit Kiſeletc. Säliger / zum Gottes Wort / zuallen Tugenten vnnd freyenKünſten / ſonderlich zu der Muſicagroſſe lieb getragen. Dan[n] als erder Erſame[n] Landſchafft in CrainVerordneter vnnd Einnemer / auchdaneben der Haupſtat Laybach /Burgermaiſter vil Jahr nacheinandergeweßt / hat Er die Herren vndLandleut / auch die Burgerſchafftdahin beredt / daß ſie den Edlenvn[nd] hochgelerten / in Sprachenvn[nd] freyen Künſten / ſonder=lich254


Vorred.lich in der Muſica hocherfahrnen/ Magiſtrom LeonhardumBudinam, meinen lieben HerrenGeuättern / zu einem beſonderneignen Schulmaiſter jren Kindern/ vn[nd] neben jme vierKunſtreicher auf allerleyInſtrume[n]ten / vnd Seitenſpil /Trom[m]eter vnd Turner / aufgenommenvnd Proui ſionirt. So hatEwehr lieber Vatter / (der vonwegen ſeiner / von Gott jme gegebnengroſſen Gaben vn[nd] Tugenten/ von Armen vnd Reichen/ inn vnnd außerhalb desLandts / lieb vnnd werdt gehalten/ auch von der Röm. Kay.Maieſtät / vo[n] FürſtlicherDurchleuchtigkeit / vnd von derErſamen Landſchafft in Crain /nun etlich Jar nacheinander zuhohen Emptern / vnd jetzunder zu* 5 Cam=255


Vorred.Cam[m]errath vnd LandtßverweſerAmpt gebraucht wird) auch eingroſſen Eyfer Gottes wort zuhörenvnd zuleſen / vn[nd] an derMuſica ein ſonders wolgefallen.Darumb er euch ſo jung / in deßobgemelte[n] Herren Budinadiſciplin geben / vnnd helt euchein eygnen Praeceptorem / mitdem er euch weit in frem[m]deLender vn[nd] hohe Schulenverſchickt / auff das jr von jnendie Gotſeligkeit / den gantzenCathehiſmum im rechtenverſtand / vnd die Sprachen /Muſicam / vn[nd] andere freyeKünſten erlehrnet. Vnd iſt bey allendie euch kennen / guette hoffnung/ jhr werdet / wie EwereGottſelige Eltern / vnſern Kirchenvnd gantzem Vatterland /dienſtlich vnnd nutzlich ſein. Inanſe=256


Vorred.anſehung ſolches alles / vnd das ichfür die groſſen vilfaltige wolthaten/ von Ewerm Herren Großvatter/ Frawen Großmutter / vonewerm Herrn Vatern / FrawenMutter / vn[nd] von Euch / mirmeinem Weib vnd Kindernbewiſen / ich mich danckbar / vndderſelbe[n] eingedenck erzeige /hab ich diſe vnſere ChriſtlicheGeſenge vnd Pſalmen euch Dedicieren/ zuſchreiben / vnd in ewermNamen außgehn wöllen laſſen.Der ewig Gott vnd Vattervnſers Herren Jeſu Chriſti / derregiere / vnnd führe mit ſeinemheyligen Geiſt durch ſeinWort / ewern Herren Vattern /ewer Fraw Muetter / ewerBrüeder / Schweſter / Euch vndVns alleauff257


Vorred.auff ſeinen Wegen / vnd brauchevns alle ſampt zu ſeiner Ehrvn[nd] Glori / vnd beware vns vordem zeitlichen vn[nd] ewigenverderben / Amen. Geſchribenzu Derendingen anS. Jörgentag /1567. Jahr.E. Ern.Trewer vnddienſtwilligerPrimus TruberCrainer / Pfarherrdaſelbſt.258


TA CELICATEHISMUS, ENIpsalmi inu tih vegših godystare inu nove kersčanskepeisni, od P. Truberia, S.Krellia inu od drugihzložene, zdai zupet na novupopravlene inu z velikuleipimi duhovnimipeisni pobulšane.V LUBLANI,M. D. LX<strong>XI</strong>X.259


Plemenitemu inkrepostnemu mlademugospodu Juriju Khislu od Fužinin Razborja, dednemu dvornemukletarju knežje grofije v Gorici,zastavnemu gospodu vVišnji gori itd., milostin mir od Boga poKristusu.Ne glede na to, da ima glasba ssvojimi instrumenti in orglamisvoj izvor, kot piše Mojzes, vKajnovi krivi cerkvi, namreč pri Jubalu(pozneje je bila vse do sedaj, večinomain z velikimi stroški zlorabljena obmalikovanju, krivih božjih službah,posvetnih nasladah in veseljačenju), jeBog sam, ob drugih ceremonijah inoblikah božje službe v cerkvah zapovedaltudi petje psalmov in drugih duhovnihpesmi. Mojzes in njegova sestraMarija sta prva prepevala psalme, zanjima Debora, Barak, Ana, David,mnogi preroki, devica Marija, Zahari-261


Predgovorja, Simon in drugi so spodbujeni odSvetega Duha dodali tudi psalme induhovne pesmi. Razen tega je našljubljeni Gospod in zveličar JezusKris tus svoje pridige s psalmi ne samopodkrepil temveč, kot lahko povzamemopo Mateju, prej in med svojoposlednjo večerjo tudi pel. Pavel in Jakobsta hotela, da bi kristjani iz srcaprepevali psalme in hvalili Boga. Takopiše Plinij, ki je bil pogan, da so prvikristjani svojemu Bogu Kristusu vsakojutro pred nastopom dneva peli pesmi.Kajti glasba in pesem, če se pravilnoin pobožno uporabljata, spodbujatačloveško srce k pobožni zbranosti innotranji sreči. David je s psalmi in harfopomiril in utrdil Savla v njegovi težkiskušnjavi in peklenskih mukah. Elizejje ob glasbi dobil preroški navdih.Mi pa, kadar brez glasbil ali z njimi vcerkvah vneto in iz srca pojemo, postanemobolj veseli, zbrani in dovzetniza molitev in poslušanje božje besede,za pridige in sprejemanje zakramentov.In vsakič, ko smo v Ljubljani peteroglasnoob spremljavi regala, pozavn,cinka in piščali v cerkvi zapeli:262


PredgovorSedaj prosimo Svetega Duha ali: Oče,Sin, Duh ali Nebeški kralj itd., sem začutilposebno veselje, pobožno zbranost,ljubezen in željo po pridiganju inmolitvi. Zato ravnajo reformiraneevangeličanske cerkve prav, ko v svojihcerkvah Sveto pismo in psalme po naukuin zapovedi svetega Pavla bero in pojov preprostem razumljivem jeziku. 1Kor 14.Po presoji vsega tega sem naše starein nove slovenske duhovne pesmi inpsalme (po katerih je naša mladež inpreprosto ljudstvo, hvala Bogu, bilopoučeno in utrjeno v pravi veri, katekizmuin vseh božjih službah) ponovnona novo pregledal, korigiral, nekajdodal ter z lastnimi novimi notamiopremil in dal v tisk. Zato resničnoupam, da bodo naši nasledniki to pesmaricopobožno, Bogu v čast, zautrditev in širitev prave Cerkveuporabljali ter po njej prepevali.Moj, v Kristusu ljubi, mladi gospodJurij, ker je vaš pobožni in razumnigospod stari oče, plemeniti in častitljivipokojni gospod Vid Khisel itd.bil zelo naklonjen božji besedi, vsem263


Predgovorkrepostim in umetnostim, še posebejpa glasbi, je, ko je bil častitljive deželeKranjske poslanec in blagajnik, obtem pa mnogo let zapored tudi županglavnega mesta Ljubljane, nagovorilgospode in deželane pa tudi meščanek temu, da so plemenitega in zelo izobraženegav jezikih in umetnostih,posebno pa v glasbi zelo izkušenegain razgledanega magistra LeonhardaBudino, mojega ljubega znanca,spre jeli za posebnega osebnega učiteljasvojih otrok, poleg njega pa šeštiri, v umetnosti igranja na razne instrumente,godala in bobne pa tuditelovadbe vešče umetnike. Tako jetudi vaš ljubi gospod oče (ki je zaradisvojih od Boga danih številnih odlikin kreposti bil v deželi in zunaj njepriljubljen in spoštovan s strani ubogihin bogatih; njegovo veličanstvorimski cesar, presvetli knez in častitideželni zbor na Kranjskem pa sta gakar nekaj let zapored poklicala na visokeuradne položaje, sedaj na položajkomornega svetnika in deželnegaupravitelja) občutil veliko radost obposlušanju in branju božje besede in264


Predgovorker je posebno veselje čutil tudi doglasbe, vas je še zelo mladega dal vvzgojo omenjenemu gospodu Budiniter posebnemu učitelju in spremljevalcu,s katerim vas je poslal daleč vtuje dežele in na visoke šole, da bi seod njiju naučili pobožnosti, pravegarazumevanja celega katekizma, jezikov,glasbe in drugih umetnosti. Privseh, ki vas poznajo, vzbujate velikoupanje, da boste kot vaši pobožnistarši naši Cerkvi in domovini zvestslužabnik in dobrotnik. Glede na vseto in za vsa velika, dobra <strong>dela</strong>, ki sojih vaš gos pod stari oče, gospa staramati, vaš gospod oče, gospa mati in visami izkazali meni, moji soprogi inmojim otrokom, sem želel iz dolžnehvaležnosti in v trajen spomin te našepesmi in psalme posvetiti vam ter izdativ vašem imenu.Večni Bog in oče našega GospodaJezusa Kristusa naj s Svetim Duhompo svoji besedi vodi in usmerja vašegagospoda očeta, vašo gospo mater, vašebrate in sestre, vas in nas vse po svojihpoteh v njegovo čast in slavo ter nasobvaruje pred sedanjim in večnim po-265


250. Predgovor v Temcelem catechismu, enihpsalmih iz leta 1579 sekonča z letnico 1567,sicer pa je enak kotpredgovor v Tem celemcatechismu, enih psalmihiz leta 1574. Razlikev nemškem besediluso v glavnem zaradidruge oblike črk in tiskaMandelčeve tiskarne vLjubljani.Predgovorgubljenjem. Amen. Napisano v Derendingenu,na svetega Jurija dan, v1567. letu. 250Vaše častitljivostiZvesti in vdaniPrimož TrubarKranjec, tukajšnjižupnik266


TA CELI NOVITESTAMENT NAŠI-GA GOSPUDI INU IZVELIčarieJezusa Kristusa, na dva maihina deillarezdilen, v tim ie tiga Stariga testamenta dopolnene,summa inu prava izlaga, drugučpregledan inu vkupe drukan, skuziPrimoža Truberia Krainca,Rastčičeria.251MATTH. X<strong>XI</strong>III. 252Et predicabitur (dicit Christus) hoc Euangelium regni inuniverso orbe, in testimonium omnibus gentibus, & tuneveniet finis.Das new Testament vnsers Heren vndSeligmachers Jesu Christi / intwen klein theil abgetheilt / in welchen des alten TestamentsErfüllung / Summa vnd rechteAußlegung begriffen / zum andernmal vbersehen vnd zusamengedruckt.251. Das ganze NeueTestament unseresHerrn und SeligmachersJesus Christus, in zweikleine Teile abgeteilt,in welchem das AlteTestament erfüllt ist,mit Summarien undrechter Auslegung, zumandernmal übersehenund zusammengedrucktnach Primus Truber, demKrainer aus Rastschitz.252. Mt 24,14: Und es wirdgepredigt werden dasEvangelium vom Reich inder ganzen Welt zu einemZeugnis über alle Völker,und dann wird das Endekommen.V TIBINGIM. D. LXX<strong>XI</strong>I267


Dem DurchleuchtigenHochgebornenChriſtlichen Fürſten vnd Herrn /Herrn Ludwigen / Hertzogen zu Würtemberg/ vnnd Teck / Grauen zu Mümpelgart/ etc. Wünſch ich von Gottdurch Chriſtum /Gnad / Frid / vnd alles guts / in meinem täglichenPaternoſter, ſampt Erbiettung meinenvnderthänigſten trewen Dienſten.Gnädiger Fürſt vn[d]Herr / wir Creiner /Vnderſteirer / Kärner vndWindiſchen / die mit demgemeinen Landtvolck vns der WindiſchenSprach gebrauchen / mögenvnnd ſollen billich auch dermaſſen / vndmit gleichen Worten / wie der. heiligPaulus / 1 Cor. 1 für die Corinthiern /vnnd D. Luther in einer Vorred ſeiner /(:) ij Kirchen269


WindiſchVolck iſtauch reich inChriſti Bekanntnußworden.WindiſchSprach zuuornitgeſchriben.NewTeſtamentvnd andereTheologiſcheBü-Vorred.Kirchen Poſtil / an statt der Teutſchen /Gott dancken vnd preisen / für dieGnad / die er vns gegeben hat in. ChriſtoJeſu / daß wir durch jn / in allen ſtuckenreich / in allerley Lehr vnd Erkandtnußworden ſeind / wie dann die Predigt vonChriſto in vns krefftig iſt worden / alſodaß wir keinen mangel an jrgend einerGaben haben / vnd warten nun auff dieOffenbarung vnd Erſcheinung / derHerrligkeit des groſſen Gottes vnsersHerrn vn[d] Seligmachers Jeſu Chriſti.Denn vns vnd meniglich ist bewuſt /daß vor vier vnnd dreiſſig Jaren / keinBrieff oder Regiſter / vil weniger einBuch / in vnserer Windiſchen Sprachzufinden war / denn man hielts dafür /die Windiſche vnd Vngeriſche Sprachen /weren ſo grob vnd Barbariſch / daß manſie weder ſchreiben noch leſen könne.Aber der Allmechtige trewe Gott / hatin diſen letſten gefährlichen zeitten / auchvnſerem lieben Vatterlandt / welches füranderen Nationen vom Türcken vnndBapſt270


Vorred.Bapſt geengſtiget vnd geplagt würdt /ſein groſſe Gnad vnd Gaben / gantz wunderbarlichdurch Verfolgung mitgetheilt /Also daß wir nun jetzundt haben / nichtallein den Catechiſmum mit dreierley kurtzenvnnd außführlichen Außlegungen /auch in Reimen vnd Geſangs weiß /ſampt ettlichen Pſalmen / vnnd der hohenFeſten Geiſtlichen Liedern / vnnd dieHaußtaffel in vnserer WindiſchenSprach / ſonder wir haben auch das gantzenewe Teſtament zum andernmal gedrucktvnd außgangen. Vnnd darnebender Apoſtel Epiſtel alle / ſampt der OffenbarungJohannis / mit verſtendigen Außlegungen/ von den beſten Commentarijs/ der alten vnnd newen Scribentengenommen / Item die locos Theologicos/ ein Poſtilll / die Augſpurgiſche /Würtembergiſche vnd SächsiſcheConfeſſionen / Formulam Concordiae,ein völlige Kirchenordnung mit dem examineTheologico, den gantzen Pſaltermit der Außlegung / vnnd andere Büchermehr / ſo iſt auch das alte Teſtament ver=(:) iijj dolcherſeindverdolmetſchtvnd getruckt.271


Bauren lehrenleſen /verſtehn alleArticul desGlaubens.Vorred.dolmetſcht / vnnd durch die Creineriſche /Steireriſche vnnd Kärneriſche Theologenvnd Prediger durchſehen vnd corrigirt /das würdt auch / wils Gott / bald getruckt/ dergleichen die Haußpostill Lutheri.Vnd diſe Bücher werden nicht allein inStetten / da man gemeine Schulen helt /ſonder auch in Dörffern von Bauren vndjren Kindern / wider des Bapſts Verbott /mit groſſer Begir vnnd Frolocken geleſen /darauß ſie dann neben den EuangeliſchenPredigten / durch die Gnad vndWürckung des heiligen Geiſtes / denrechten Verſtandt aller ſeligmachenderArticul des Chriſtlichen Glaubens / wiedieſelbigen in den lautteren Sprüchen derheiligen Bibliſchen Geſchrifft / imCatechiſmo / vnd in der AugſpurgiſchenConfeſſion begriffen vnnd erklärt ſeind /haben erlangt vnd vberkommen. Alſo vnddermaßen / daß ſie auch dieſelbigen gegenjhren widerwertigen / den Papiſtenzuuerantworten vnnd verthädigen wiſſen.Den272


Vorred.Denn ich hab / von der gnadenGottes / auß vilen alten vnd newen Scribenten/ ſonderlich auß D. Lutheri / HernBrentij / Melanchthonis / Vrbani Regij,des Hern Georgi Fürſten von Anhalt vndjres gleichen Commentarijs, vber derPropheten vnd Apoſtel Geſchrifften /Catechiſmum / vnd ex eorum locisTheologicis, das beſt verſtendigiſt genommenvnnd geſtolen / verdolmetſcht /vnd in die obgemelte Windiſche Büchereingeſetzt / vnnd fürnemlich michbefliſſen / die höchſten vnd zur Seligkeitnöttigſten Geheimnuſſen Gottes vnd Articuldes Glaubens / als vom GottlichenWeſen in der heiligen Dreifeltigkeit /ſeinen willen gegen vns / von der PerſonChriſti / ſeinem Ampt vnnd Wolthaten /wie man ſeines verdienſts ſich theilhafftigmache / von den rechten GottgefelligenWercken vnnd Gottesdienſten / von demrechten brauch der heiligen Sacrament /etc. gründtlich / lautter vnd verſtendigaußzulegen / auff daß ſie in jhrenGewiſſen vergwißt ſeind / daß jhr Glaub in(:) iiij allenDie gröſtenGeheimnuſſen /als vo[n] derheilige[n] Dreifaltigkeit/ werChriſtus ſey /warumb erMe[n]ſch worden/ gelitten /etc. offenbaretdie H. Schrifft.273


InWindiſchenBüchemwirdtverſtendigvo[n]Göttliche[n]Weſen nachInhalt 3.Symbolis gelehrt.Vorred.allenArticulen in der heiligen Schrifftgegründet / vnd darauß vrtheilen mögen/ welches der alte rechte Glaubsey / vnnd wiſſen / wie ein jeder inſeinem Beruff Gott dienen mag vnd ſolI.Vnnd auß dem wiſſen ſie / vnndverſtehn / das erſt groß Geheimnuß vomGöttlichen Weſen / darumb ſie glauben /vnnd offentlich bekennen / nach jnnhaltder heiligen Schrifft / vnnd der dreienSymbolis, (welche Symbola ſie in derPoſtill / Dominica Trinitatisverdolmetſcht haben) dz in dem einigenGötlichen Weſen / ſeind 3. vnterſchidlichePerſone[n] / Gott Vatter / Gott Son /Gott H. Geiſt. Das Gott der Vatter / alsVrſprung des Göttlichen Weſens / habein Sohn von Ewigkeit geboren / vnndvon diſen beiden geht auß auch vonEwigkeit der heilig Geiſt. Vnd diſe dreyſind ein Gott / eines weſens / eines willens/ einer macht / einer ehren / einerMajeſtät / gleich ewig / gleich Allmechtig/ etc. Von denen dreien ſeind alle dingſichtbarlich vn[d] vnſichtbarlicherſchaffen / werden regirt vnd erhalten.Zum274


Vorred.Zum andern / ſeind auch lautter vnndverſtendig vnderricht vnd gelehrnt / vondem andern groſſen Geheimnuß Gottes /nemlich von ſeinem willen vnnd fürſatzgegen vns / daß Gott in der heiligenDreifaltigkeit in ſeinem ewigen weiſenheimlichen wunderlichen Raht hab fürgenommen/ vnd beſchloſſen / ſie sündigenMenſchen durch kein ander mittel /weg / werck / Glauben oder Gottesdienſt/ widerumb zu gnaden anzunemen/ jre Sünd vergeben / vnd ſelig zumachen/ den allein die ſeines SohnsChriſti verdienſt / mit rechter Buß vnndwarem Glauben ſich theilhafftig machen.Vnnd diſer Raht / Will vnnd FürſatzGottes / vnſer Seelen heil betreffend / iſtgleich ſo wol / als ſein Weſen in der H.Dreifaltigkeit / aller menſchlichen Vernunfftvnd Weißheit verborgen vndvnwiſſent / vnnd wird allein in der heiligenSchrifft / vnnd durch die Predig desEuangelij / in krafft des heiligen Geiſtesdem Menſchen geoffenbart.(:) ij DarumbWill /BeſchlußGottes / iſtnur dierechtglaubigenan Christusſelig zumachen.Warumb derme[n]ſchſelig iſt /geoffenbaretim Euangelio.275


Wer die heiligSchrifftnicht hat /lißt /verſteht /Euangeliu [m]hört / derken[n]tGot / seinWillen /Weg zur Seligkeitnicht.Vorred.Darumb alle die / welche die heiligeSchrifft nicht haben / oder leſen / vnndnicht recht verſtehn / vnnd keine reineEuangeliſche Predig anhören / wiſſen vndverſtehn nichts vom obgemelten Rath /Willen vnnd Fürſatz Gottes / vnnd vonſeinem Weſen in der heiligen Dreifaltigkeit/ denn diſe Erkandtnuß von Gott /vnnd rechter Glaube / würdt denMenſchen in gemeiner ordenlicher weiß /durch das Gehör Göttliches Worts / mitwürckung des heiligen Geiſtes / gegeben /den[n] kein Menſch auff Erden von jmeſelber auß eigner Vernunfft / kennt nochſihet Gott / ſagen Chriſtus vnd Johannesder Taufer / das iſt / wiſſe noch verſtehe /was ſein Weſen / Wille vnd Fürſatz ſey /diß gibt vns allein ſein Sohn in ſeinem Wortzu erkennen. Deßwegen die Heiden / gelehrtenPhilosophi / Türcken / vnd dieJude[n] / welche der Prophete[n] Geſchrifftnit habe[n] oder recht verſtehn / treibenauß der heiligen Dreifaltigkeit vnnd außvns Geſpött / daß wir glauben in drey Götter/ daß Gott ein Son on ein Weib hab /vnd276


Vorred.vnd daß wir glauben vnnd hoffen / durchvnnd von wegen eines gecreutzigtengeſtorbnen Gott ſelig zu werden. Vnd vnſerWiderwertige vnnd Verfolger / diePapiſten / haben gleichwol die heiligeSchrifft / leſen vnnd predigen darauß /aber ſie verſtehn die heilige Schrifft nitrecht / wollen ſich auch darauß nicht vnderrichtenlaſſen / denn der Fürſt diſer Welthat jr Hertz beſeſſen vnd verblent / daß ſienicht mercken / verſtehn / noch achtunghaben / auff die klare einfeltige SprüchChriſti vnnd der Apoſtel (deren wir hernachettlich anzeigen wöllen) welche bezeugen/ gantz verſtendig vnnd offentlich /daß Gott auß lautter Gnad / vmb ſonſt /allein vmb Chriſti willen / ſo ferr wir an jnglauben / vnd von keines wercks wegen /vns arme Sünder zu ſich in ſein Reich annimpt.Sonder ſie wöllen / vermeinen / vndbeſchlieſſen / wie alle Heiden / Türcken /vnnd jetzigen Juden / nach jhrer näriſchenVernunfft vnd Verſtand / daß man miteigner Frümbkeit erdichten / oder des Ge=ſetz277


Im Euangelioiſt dasgroß geheimnusGottes /wie / warumber dieSünder wilbegnaden /vnd ſelige[n]verborgen.Vorred.ſetz guten Wercken vnnd Gottesdienſtenden Himmel vnnd das ewig leben verdienenmüg vnnd soll / wie der gelehrtPhiloſophus Plato auß Vernunfftgeſagt / wilt du Gott wolgefallen / ſo ſeyfromb.Deßwegen nennt der heilig Paulus garofft das Euangelium / darinn diſer heimlicherRaht / Will vnd Fürſatz Gottes / daßwir allein durch den Glauben anChriſtum / (was aber der recht Glaub anChriſtum ſey / wollen wir hernachſagen) / ſelig werden / würdet geoffenbaret/ das groß Geheimnuß Gottes / alsRom. 16. Da er alſo ſchreibt daß durch dasEuangelium vnd Predig von JheſuChriſto / würdt das Geheimnuß Gottesoffenbart / welches von der Welt herverſchwigen geweßt / nun aber offenbartvnd kundt gemacht / durch der ProphetenGeſchrifft / auß Befelch des ewigenGottes / den gehorſam des Glaubens auffzurichten/ vnter allen Heiden. VnndEphes. 1 ſagt: Gott hat vns wiſſen laſſen dasGeheimnuß ſeines Willens / nach ſeinemwolge-278


Vorred.wolgefallen / daß er gepredigt würde /vn[d] 1 Thim. 3 Groß iſt das GottſeligeGeheimnuß / Gott iſt offenbaret imFleiſch / geprediget den Heiden / geglaubtvon der Welt / auffgenommen in dieHerrligkeit. Vnd 1 Cor. 2 ſchreibt alſo. Niemandtwiſſe was in Gott iſt / ohn derGeiſt Gottes / vnnd wir haben ChriſtusSinn erkannt / denn wir haben nichtempfangen / den Geiſt der Welt / ſonderden Geiſt auß Gott / daß wir wiſſen können/ wie reichlich wir von Gott begnadetſeind / Aber der natürlich Menſch vernimptnichts vom Geiſt Gottes / Eſ iſt jmeeine Torheit / vnd kan es nicht erkennen.Zu dem ſo ſagt Chriſtus ſelbs zu Petro /Fleiſch vnd Blut / das iſt / MenſchlicheVernunfft / hat jn zuerkennen vnnd bekennennicht geben / ſonder ſein Vatter.Vnnd diſer obgemelter verborgnerRaht vnnd Fürſatz Gottes / von vnſerSeligkeit durch Chriſtum / iſt gleichwolim alten Teſtament / alſbald nach demFahl vnſerer erſten Eltern / in der erſtenVer-Gott hat imaltenTeſtame[n]tſeinen willenvon vnſerSe=279


ligkeit durchChriſtumgeoffenbaret/ aberdunckel / imnewen gantzverste[n]dig.Chriſti lautereWortvn[d]ſprüch / dasGott allein diglaubigen anjn wil seligmachen.Vorred.Verheiſſung von Weibs Samen / darnachden Ertzvättern vom geſegneten Samen /von Gott ſelbs geoffenbaret / aber dunckelvnuerſtendig / darnach durch die Prophetenetwas klarer mit mehr Worten /Figuren / vnd Gleichnuſſen außgeführt /letſtlich aber im newen Teſtament / durchſeinen Sohn Chriſtum / vnd ſeine Apoſtelgantz lautter / mit verſtendigen Worten /offentlich / in der weitten Welt / allenMenſchen / in allen Sprachen mundtlichvnnd schrifftlich iſt offenbart vnd verkündigtworden / wie in nachfolgenden Sprüchenvnnd Zeugnuſſen der heiligenSchrifft / ſonderlich im newen Teſtamentiſt zu ſehen.Chriſtus ſelbs ſagt / Johan. 6: Würcketdie Speiß / nicht die vergenglich iſt /ſondern die bleibt in das ewig leben /welche euch des menſchen Son gebenwürt / Den[n] denſelbigen hat der Vatterverſieglet / vnnd Johan. 10 ſagt: derVatter hab jhn geheiliget / das iſt / darzuerwält vnd verordnet / daß er alleinden glaubigen Menſchen dasewig280


Vorred.ewig Leben geben ſoll. Vnd Joh. 6 ſagtChriſtus weiter / Das iſt der wil des Vatters/ der mich geſandt hat / daß wer denSohn ſiehet / vnnd glaubt an jn / habe dasewige Leben / vnnd ich werde jn aufferweckenam jüngſten Tag. Vnd Johan. 14,Ich bin der Weg / die Warheit vnd dasLeben / niemandt kompt zum Vatter / dendurch mich. Vnnd Johan. 10, Meine Schaffhören meine Stimm / vnnd ich gebe jnendas ewige Leben / vnnd ſie werden nimmermehr vmbkommen / vnd niemandtwürdt ſie mier auß meiner Handt reiſſen.Vnd hernach beim letſten Abendmal ſagtofft / wer mich liebet / vnd glaubt anmich / den hat mein Vatter lieb.Dergleichen zeugen auch die Apoſtel /das wir allein durch de[n] glauben anChriſtum vergebung der Sünden / vnddas ewig Leben erlangen. Der heilig. Petrusſagt / Act. 4, Es iſt in keinem anderenHeil / den in Chriſto Jeſu / iſt auch keinanderen Namen den menſchen vnter demHimel gegeben / darin wir ſollen ſeligwerden. Vnd Paulus 1 Car. 1 ſchreibt / Je=ſusDer Apoſtelzeugnuſſendz wir alleindurch denGlauben anChriſtu[m]ſeligkeit erlangen.281


Die heiligGeſchrifft redetammeiſten vonChriſto /den[n] er iſtjr Scopusanfang mittelvndVorred.ſus Chriſtus iſt vns von Gott gemacht /zur Weißheit / vnd zur Gerechtigkeit /vnd zur Heiligung / vnd zur Erlöſung.Vnd gar offt / Eph. 1; Col. 1; 2; Cor. 5ſchreibt Paulus: Das Gott vns allein inChriſto / ehe der Welt Grund gelegt war /erwelet hat / vnd durch jn allein ſich mitvns verſünen will. Vnd Johannes derTeuffer. Joh. 3 vnd Johan[n]es Evangeliſt1 Joh. 5 ſagen Das iſt das Zeugnus Gottesvon ſeine[n] Sohn / das vns Gott dasewige Leben gebe[n] hat / vnd ſolches Lebeniſt in ſeinem Sohn / wer an den SohnGottes glaubt / der hat das ewige lebenvnd wer dem Sohn nicht glaubt / der wirtdas Leben nicht haben / noch ſehen /ſondern der Zorn Gottes bleibt vber in.Vnd dergleichen Sprüch vndzeugnuſen / das Gott allein die Glaubigenan Chriſtum begnade[n] / vndin ſein Reich nemen will / ſind in derheiligen geſchrifft vnzelich / darumbſagt Chriſtus / Pſal. 40; Joh. 5; Luc. 18;24; Petrus Act. 10; Paulus Ro. 1; 1 Cor.15. Das die gantzeheili-282


Vorred.heilige Schrifft rede am meiſte[n] vnd zeuge von Chriſto / das wir allein durch denGlauben an in vberkhumen / Vergebu[n]galler vnſeren Sünden / vnd die ewige Freidvn[d] Seligkeit / Darum ſchreiben dieGotſeligen Lehrer recht / das Chriſtus iſtder heilige[n] Schrifft Scopus / Zil / Anfang/ Mittel vnd das Ende. Hierauff ſo /ſchreibt der heilig Ambroſius vber 1. Cor. 1.recht / Das Gott habe alſo beſchloſſen /das wer an Chriſtu[m] glaubt / ſelig sey /vnd nicht durch wercke / ſonder alleindurch den Glauben / one verdienſt / Vergebungder Sünde habe.Vnd diſen offtgenannten wunder liche[n]heimlichen Raht vnd Fürſatz der heiligenDreiualtigkeit / das Gott allein die rechtBußfertigen vnd Glaubigen an ſeinen SohnChriſtum / wil zu sich nemen / vnd ewigſelig machen / haben Chriſtus alle Propheten/ Apostel vnd vil tauſent Martrer /nicht allein mit Worten vnd Schreiben /ſonder mit vilen gewaltige[n] Wunderzeichen/ auch mit irem aignen Blut / Leidenvnnd Todt bezeugt / ge-(:) (:) predigetdas ende.Der RahtGottes vo[n]vnſer Seligkeit/ iſt mitwu[n]derzeichen/ Blut /der Prophete[n]/Apostel /Märterervn[d] mitGewiſſen / allerrechtenChriſten / bezeugtvn[d]283


eſtettigt.JeſusChriſtus iſtGottvn[d] Me[n]-ſch die anderPerſon imGöttliche[n]Weſen /MittlerzwiſchenGott vndMenſche[n]Vorred.prediget vnd geoffenbaret / den Juden vn[d]Heiden / vnd welche jr Lehr vnd Zeugnußangenomen / die haben den rechte[n] Glauben/ heiligen Geiſt / gute Gewiſſen / veſthertzliches Vertrawen zu Gott / Troſt /Frewd / in Trübſalen / im Sterben vnndendtlich das ewig Leben vberkommen.Darumb ſollen wir jnen billich glauben/ vnnd bey Chriſto allein miternſtlicher Buß / vnd warem bestendigenGlauben / Vergebung der Sünden / Gotteshuld / Erledigung von des TeuffelsGewalt / vnnd das ewig Leben ſuchen /bey jme allein werden wir ſolches allesgewißlich finden vnd anderſtwo nicht.Zum dritten / von der Perſon Chriſti /ſeinem Ampt / Verdienſt vnd Wolthaten /ſeindt auch die Windiſchen alſo vnderricht/ vnnd gewieſen / daß ſie wiſſen /glauben / vnnd offentlich bekennen / DasJheſus Chriſtus der eingeborne ewige GottesSohn / ſeiner Herrligkeit glantz vndEbenbild ſeines Weſens ſey / durch vndmit welchem / ſampt dem H. Geiſt / alleding ſeind erſchaffen / vnd mit ſeinemkreffti-284


Vorred.krefftigen Wort erhalten werden. Vnnd derzu beſtimbter zeit / von wegen vnſers Heilsvom Him[m]ell auff Erden kommen / dieMenſchliche Natur von der JungfrawenMaria an ſich genom[m]en / vnd iſt vndbleibt alſo in Ewigkeit warer Gott vndMenſch vnzertrennt die andere AlmechtigePerſon in Göttlichen Weſen. Vnd iſt dereinige Mittler vnd verſüner zwiſchen Gottvnd Menſchen / der ſich ſelbſt gegeben hatzur Erlöſung für jederman. 1 Thi. 2.Vnd daneben wiſſen / glauben vnndbekennen ſie offentlich / das diſer gantzerChriſtus / Gott vnnd Menſch / hab ſichvnder das Geſetz Gottes gethon / vnnddaſſelbig (weil vns von wegen der verderbtenNatur ſolches vnmüglich war) /an vnſer ſtatt volkomlich biß auff denkleineſten Buchſtaben vnnd Tittel / gehaltenvnd erfüllt / denn er hat Gott ſeinenVattern von gantzem Hertzen geliebt /wider ſeine heilige Gebott nichts gedacht /geredt / noch gethan / jme gehorſam geweßt/ biß zum Tod des Creutzes /(:) (:) ij vndChriſtus hatan vnſer ſtattGottes Gebottvolkomlichgehalten/ mitſeinem leidenvnd ſterbenvnſere Sündgebüßt / vnsvom Fluchdes Geſetz /Todt / Verdamnußerlößt.285


mit ſeinerAufferſtehungvor Gottfromb gemachtvndverdient dasewig Leben.Vorred.vnnd vnns arme ſündige Menſchen / alsſeine Nechſten dermaſſen geliebt / daß erfür vns groſſe Sünder / da wir noch ſeineFeinde waren / ſchwerer Marter vnnd denTodt gelitten. Vnnd vns alſo vom Fluchvnnd Verdamnuß des Geſetz erlößt. Vnd erhat vnſere Sünde / Miſſetat / vnnd ZornGottes / wider vnſere Sünde auff ſich geladenvnd getragen. Darumb hat Gott dieStraff auff jhn gelegt / jn verwundt vndgeſchlagen / wie Eſaias 53 ſagt / damit hater vnſere ſünde gebüßt / bezalt / vns geheilet/ vnnd vns mit Gott befridet / Item /daß er ſein Leben in Todt für vns gegeben /damit hat er dem Todt / vnd dem der desTodts gewalt / das iſt / dem Teuffel / ſeinStachel / Gewalt vnnd Macht genommen/ vnnd vns das Leben / vnd ein vnuergengklichWeſen / durch das Euangeliumans Liecht bracht / vnd vnſerenzeitlichen todt / zu einem ſanfften Schlaff /zur Ruhekämmerlein / vnnd zur Thür genHimmel gemacht / geordnet vnnd geſegnet.Vnnd mit ſeiner herrlichen gewaltigenAuſſer-286


Vorred.Aufferſtehung / hat vns vor Gottfromb / gerecht vnnd heilig gemacht /denn er iſt vnſer Jehoua / Herr vnd Gerechtigkeit/ Jerem. 23; 2 Cor. 5.Zum vierdten / Seind auch vnderricht /daß ſie wiſſen / welche Menſchendermaſſen / wie oberzelt / die rechte Erkandtnußvom Göttlichen Weſen / ſeinenWillen vnd Fürſatz / die groſſe Liebe gegenvns / vnnd von der Perſon Chriſti / vonſeinem Ampt vnd Wolthaten / durch GottesWort / in Krafft des heiligen Geiſtes /haben vberkommen vnd ergriffen / vnndſolches im Hertzen glauben / vnd mit demMund frey offentlich bekennen / auchdarneben mit den rechten Früchten derwaren Buß / als mit Gottſeligem Leben /mit trewer Liebe gegen jhrem Nechſten /mit gedult im Creutz beweisen / daßdieſelbigen haben den rechten lebendigenſeligmachenden Glauben an Gott den Vattern/ vnd ſeinem Sohn Jeſum Chriſtumvnſerem Herrn vnd einigen Heilandt.Hieneben wiſſen ſie auch / daß ſich mitnnd durch diſen Glauben / vnnd rechten(:) (:) iij BrauchDer rechtGlaub iſt dieware ErkantnußGottes /ſeines Sonsvn[d] willens.Chriſtiverdienſtma=287


chet man ſichallein mit demGlauben vndheiligenSacramente[n]theilhafftig.Der glaubigenGebett / Beruff/ Lebe[n]vnd thunn gefelltGott.Vorred.Brauch der heiligen Sacrament / (was ſievom heiligen Abendtmal glauben vnd halten/ würdt hernach angezeigt) / ſich derGnaden aller Verheiſſung Gottes / desHerren Chriſti Verdienſt / vnd aller ſeinerWolthaten theilhafftig machen / an vndzu ſich bringen / vnnd dardurch in Krafftvnd Würckung des heiligen Geiſtes / werdenſie in jhrem Hertzen vnd Gewiſſenvergwißt vnnd verſichert / daß ſie ausgnaden / vmbſonſt / allein vmb Chriſti willen/ haben Vergebung aller jhrer ſünden /haben frid mit Gott / ſein from / gerecht /heilig vor Gott / ſeind Kinder vn[d] Erbenaller Himmliſchen Gütter / vnnd wartennun mit frölicher gewiſſer Hoffnung / nachdiſem Leben / das ende vnnd Belohnungjres Glaubens / nemblich jhrer Seelen Seligkeit/ vnnd das ewig Leben.Zum fünfften vnd letſten / wiſſen vndglauben auch / daß eines ſolchen rechtglaubigenMenſchen Anruffen vnd Gebett /welches er zu Gott in Chriſti Name[n] /nach Innhalt vnnd Lehr des Vatter vn=ſer288


Vorred.ſer / vnd der Pſalmen thut / ſey erhört vndangenem. Item wenn er ſein Leben / Ampt/ Beruff / in ſolchem Glaube[n] / nachden zehen Gebotten Gottes / vnnd nach derLehr der Haußtaffel führet / demſelbigenfleiſſig vnd trewlich nachkompt vnd außwarte/ iſt auch in Widerwertigkeite[n] /Creutz vnd Verfolgung gedultig / beweiſtnach ſeinem vermügen / lieb vnd trew gegenſeinem Nächſten / daß er in dem vnnddamit Gott gefalle / vnd jhme recht nachſeinem Willen diene.In Summa / die von Gott außerwelten /Creiner / Steirer / Kerner / vnd Windischen/ hohen vnnd nideren Standts /Grauen / Herren / Ritter / Edel / Burger /vnnd das gemein Baurenvolck / habenwie andere / durch die Gnad vnndWürckung des heiligen Geiſtes / auß denWindiſchen vnnd Teutſchen Predigtenvnnd Büchern erlehrnet vnnd begriffen /den rechten Glauben / wie ob angezeigt /vom Göttlichen Weſen in der heiligenDreifaltigkeit / vnnd Willen gegen vns /vnd ſie wiſſen / gründtlich verſtehn / war=(:) (:) iiij hafftigChriſtus mitſeinem einigenOpfferam Creutzhat denGlaubige[n]ewige Seligkeiterworben.289


Chriſtenſeindſchuldig mitgehorſamGott zu dienen/ frombſein vor Sündensich hütten.Vorred.hafftig glauben / vnnd offentlich beſtendig /auch in der Verfolgung bekennen / Daßder Herr Jheſus Chriſtus / Gottes vnd MarieSohn / hab allein mit ſeinem volligenGehorſam / Verdienſt / Leiden / Sterbenvnd Aufferſtehung / allen rechten bußfertigenvnd glaubigen Menſche[n] / GottesHuld / Gnad / Vergebung / aller Sünden /Erlöſung von ewiger Verdamnuß / vnd dasewig Leben / bey ſeinem Himmliſchen Vatterverdient vnnd erworben.Daneben wiſſen ſie auch / daß ſie entgegen/ von wegen ſolcher GutthatenGottes durch Chriſtum bewiſen / ſchuldigſeind / in Gottes Gehorſam zu leben /jme ohn forcht in Heiligkeit vnd Gerechtigkeitzu dienen jr lebenlang. Vnnd ſichenthalten vnnd hüten / von den grobentödtlichen Sünden / die den Glaubenvnnd heiligen Geiſt von Menſchen vertreiben/ vnnd die Gewiſſen beſchweren /als vor denen / welche der heilig Paulusan vilen orten erzelt / als Rom. 1; 2; 12; 1Cor. 5; 6; Gal. 5; Ephes. 4; 5; Col. 3.1. Theſſ.290


Vorred.1 Theſſ. 4; 2; Thim. 3; Apoc. 21; 22 vnnd ſichbefleiſſen ſollen / alle Trew jhrem Nächſtenmit gantzem Hertzen zubeweiſen / etc.Vmb diſes hohes edel köſtlich Liecht desheiligen Euangelij / welches der gütigGott / auch bey vns Windiſchen / durchdie Predigten vnnd Bücher angezündt /vnd wider Willen vnd Gewalt derHelliſchen Pforten leuchten laſſet / dardurchjr vil ſeind erleucht zum ewigen Leben/ vnd ſich nicht ohn gefahr jres Leibsvnnd Guts / zu der AugſburgiſchenConfeſſion offentlich beken[n]en / Seydem König der Ewigkeit / dem vnzergencklichenvnd vnſichtbaren vnnd alleinweiſen Gott / Ehr / Preiß / von Ewigkeitzu Ewigkeit / Amen.Sovil nun diſe Tranſlation oderDolmetſchung belangt / hab ich dißTeſtament bey erſter meiner Dolmetſchungbleiben laſſen / denn ich darinn in diſemanderen durchleſen / nichts vnrechtserſehen / bin auch in den fünff vnd zweintzigJaren / ſeidt ichs zu Dolmetzſchen an-(:) (:) v gefangen /Windiſchenlobe[n] Gottvmb OffenbarungEua[n]gelij.Die erſtDolmetſchungdißTeſtame[n]tist recht erfunden.291


In windiſchenLandenwürdt auchder gecreutzigterChristusmitVorred.gefangen / von niemandt einigerleyfalſitet beſchuldigt worden / ich laß esauch bey voriger Orthographei / weil einjeder / der Windiſche Sprach nichtverſteht / dermaſſen liſet / daß ein jederzuhörender Windiſcher Bawr wolverſtehn kan / vn[d] habs darumb zumanderen in klein Forma drucken laſſen /daß bey einander der Text in ein Büchleinzuſamen müge gebunden / vnnd leicht inHenden zur Kirchen vnnd anderstwo getragenwerden / aber ſich nicht ſchickenwollen / würde vnformlich / zu dick /habs in zwen theil abtheilen müſſen / vndzu dem anderen kleineren theil / dieWindiſche Vorred / der Teutſchen in derLehr nicht vergleich / Item die Summader heiligen Schrifft / Kalender / vnndandre notwendige Sachen / zugethan.Nun diſe lange Erzehlung vnnd Bericht/ Gnädiger Fürst vnnd Herr vonden verdolmetſchte[n] Windiſche[n] Büchern/ vnnd was darinn fürnemlich gelehrnt/ vnd in obgenandten WindiſchenLanden gepredigt vnnd geglaubt würdthab292


Vorred.hab ich darumb gethan / auf das E. F. G. 253vnnd derſelben inſpectores der Truckereien/ auch alle ſo die Windiſche Sprach nichtverſtehn / ein warhafftiges wiſſen haben/daß in den Windiſchen Büchern nichtsSectiſch / vnnötig oder famoſum begriffen/ vnd das in den Windiſchen Landen /die an den Türckiſchen Gräntzen ligen /vnnd täglich vom Türcken vnnd Bapſtgreulich geplagt werden / der gecreutzigteChriſtus mit ſeinem Weſen / Willen / Amptvnd Wolthaten / vnnd wie man ſich allerſeiner Gütter theilhafftig mache / ſampt allenChriſtlichen Articuln / nach jnnhalt derheiligen Schrifft / Catechiſmi / vnndAugſpurgischer Confeſſion / würdt lautterverſtendig gepredigt vnd geglaubt / Wieſich dan[n] auch alle jhre Predicanten / mitAydes Pflichten / der AugſpurgiſchenConfeſſion vnnd der Formulae Concordiaegemeß / zuglauben / zulehren /vnnd zupredigen versprochen / vnnd ſichvnderſchriben.Es iſt auch bey jnen bißher / Gott lob /keinſeinemWeſen /Ampt /ſampt allenChriſtIichenArticulenlautter gepredigtvn[d]recht geglaubt.Bey Win=253. Eure Fürstliche Gnad.293


diſchen iſtnoch keinSect / alleindasBapſtum[m]regiert /glauben einfeltigrechtvom heiligenSacrament.Vorred.kein Sect oder Schisma Caluiniſte[n] nochFlaccianiſten / noch andere / wie bey denTeutſchen entſtanden / allein müſſen ſie dasgrobe Bapſtumb neben jnen ſehen / dulden/ vnd von jnen Verfolgung leide[n].Vom Nachtmahl des Herrn / halten vndglauben ſie einfeltig den Worten Chriſti /wie vor vnſeren zeitten alle GottſeligeChriſten / Lehrer vnnd Marterer geglaubt /gelehrt vnd geſchriben haben / gebenChriſto ſeine Ehr / daß er warhafftig vndAllmechtig sey / vnderwerffen jre Vernunfftdem Allmechtigen warhafftigen Wort Gottes/ diſputieren nicht vil daruon / nach derLehr Auguſtini / da er alſo ſchreibt / lib. 2cap. 11, de visitatione infirmorum, Sacramentisdiuinis no[n] est adhibendaverborum argumentatio, ſed fides,vnnd Chryſoſtomus ſagt: Oportet Deidictis credere, & non curioſe inquirere,etiamſi rationem eorum ignoremus,Vnd Thomas Aquinas in ſua proſa &hymno, de corpore Chriſti ſic canit.Quod non ſapis, quod non vides,animoſa firmat fides, praeter rerumordinem294


Vorred.ordinem. Item, Verbum caro, panemverum, verbo carnem efficit, fitque sanguisChriſti merum, etſi ſenſus deficit,ad firmandum cor syncerum, ſola fidesſufficit, darnach ſagt er: Praeſtet fidessupplementum ſenſuum defectui, vn[d]zuuor ſagt er: Cibum turbae duodenae,ſe dat ſuis manibus. Diſe Wort mag manalſo verteutſchen. Von den Göttlichen Sacramenten/ ſoll man nicht mit vilen Wortendiſputieren / ſondern denſelbigen einfeltigenglauben / vnd Chryſoſtomus ſchreibt: Manmuß dem Wort Gottes glauben / vnnd nichtfürwitziger weiß erforſchen / wenn wirgleich nicht verſtehn / wie es zugeht. VndThomas Aquinas lehrt / Daß du nichtkoſteſt / daß du nicht ſieheſt / das beſtettigtder freudig vnnd hertzhafft Glaube / daß esgeſchehe vber den gemeinen Lauff der Natur.Vn[d] abermals / Das Wort, welches iſtFleiſch worden / das hat das wahrhafftigBrot / durch ſein Wort zum Fleiſch gemacht/ wie auch der Wein das Blut Chriſtiwürdt, / ob wir gleich ſolches mit vnserenSinnen295


GreulicheHiſtori vo[n]einemHeuchleriſchenWidertäuffer.Vorred.Sinnen nicht begreiffen / ſo iſt doch genugam Glauben / dardurch ein reinHertz geſterckt würdt. Vnnd bald darnach/ Der Glaub ſoll erſtatten / wasbey diſem Geheimnuß vnseren Sinnenabgehet vnd mangelt. Vnd zuuor ſagter / Er gibt ſich ſelbſt mit ſeinen Hendenzum Speiß den zwelff verſambletenApoſteln / etc. Bey diſen Worten / Lehrvnnd Glauben / bleiben ſie beſtendig.Gleichwol vor der zeit / da man dasEuangelium ſo rein vnnd offentlich beyjnen nicht gepredigt / hat die Wiedertauffereyvaſt vberhandt genommen / aberſeitmals der ein Widertauffer / welcherſich zuuor / mit geberden / reden / vn[d]allem thun/ gantz andechtig geſtellet / inder Graueſchafft Cilli / bey Reichenburgvnd Drackhenberg / ſeinen eignen frommenHerrn / N. Doctor / des Biſchoffenzu Saltzburg geweßnen Hoffmarſchalck /der des Herrn Georgen von Reichenburgſeligen / gelaßne Wittiben zur Ehe genommen/ greulich ermordt / mit demFürge=296


Vorred.fürgeben / der Geiſt hab jhme ſolchesbefolhen / denn ſeines Herrn Weib / ſeyjme / vnd nicht dem Doctor / von Gottgeordnet vn[d] gegeben / etc. den hatman zu Grätz im Steir / im etc. 45. Jar /mit dem Rad gericht / dardurch vnndzuforderſt durch die Lehr des heiligenEuangelij / iſt diſe böſe Sect auch beyden Windiſchen zergangen.Das aber E. F. G. ich diß Buch zu=ſchreibe / vnd vnder dero Namen außgehenlaſſe / geſchicht fürnemlich außvolgenden dreien Vrſachen. Die erſte iſt /Nachdem auß sonderlichen SchickungenGottes / vnnd gnädiger Vergünſtigungdes Durchleuchtigen HochgebornenChriſtlichen Fürſten vnd Herren / HerrenChriſtoffen Hertzogen zu Würtemberg /vnd Teck / Grauen zu Mümpelgart /etc. Hochloblicher vnnd GottſeligſterGedächtnuß / E. F. G. vilgeliebten HerrenVattern / die ob angezeigteWindiſche Bücher alle zu Tübingen getrucktſein / (welche man zu Nürm=bergDieChriſtlicheFürſten vonWürtemberg/ etc.haben denWindiſchenCyruliſchen /Crabatiſchentruck vnddolmetſchenerhalten /gefürdert.297


254. Fürstliche Gnad.Diſe Fürſtenhaben auchdie FormulaVorred.berg vnnd Schwäbiſchen Hall / nur denerſten klein Catechiſmum in Reimen vn[d]Geſangsweiß mit einer Predig / von derRechtfertigung vor Gott / zur zeit des Interim/ zutrucken nicht geſtatten wöllen)/ vnd darneben jr F. G. 254 zumCyruliſchen vnd Crabatiſchen Dolmetſchungvnd Truck groſſe Fürdernußvnd Hülffe gethan / mir auch allhie nahebey der Truckerey ſichere Herberg vndVnderhaltung / genediglich verordnet /in maſſen auch E. F. G. ſo wol im jetzigen/ als im erſten / vorigen WindiſchenTruck / vnd in anderen vilen ſachen / mitgroſſen Wolthaten gegen mir vnuerdienten/ nit weniger / gantz genediglich ſichbewiſen / alſo daß ſie auch in Anſehungmeines hohen krancken Alters / zwenDiaconos auß jrem Stipendio zu Tübingenverordnet / ſo mir die Pfarr allhie mitpredigen verſehen helffen.Die andere Vrſach / dieweil E. F. G.ein ſondere Lieb / Frewd vnd Luſt zu denverdolmetſchten Windiſchen Bücherntragen /298


Vorred.tragen / deßwegen allerley Exemplariavon gemelte[n] Büchern auß Lands Creinbringen laſſen / auch alſbald dieFormula Concordiae außgegangen /E. F. G. mir aufferlegt / dieſelbige zu derAugſpurgiſchen Confeſſion zuuerdolmetſchen/ welches ich auch mitGottes hülff gehorsamlich verricht /vnnd mir dagegen gute Belohnung widerfahren.Die dritte / daß E. F. G. wie jr Gott=ſeligſter Herr Vatter gethan / ettlicheCreineriſchen Studioſos in jrem Stipendiozu Tübingen nacheinander erhelt/ vnnd ſtudieren laſſet / vnder denenſeind auch meine zwen Söhnerzogen / Magistri, nachmals / Gottlob/ tügliche Kirchendiener worden.In Erwegung vnd Bedenckung ſol=.cher oberzelten vnnd anderen vilfeltigengroſſen Wolthaten / von E. F. G. vnndjrem Gottſeligſten Herrn Vattern vnſererWindiſchen Kirchen / mir und den(:) (:) (:) meinenConcordiaezurAugſpurgiſchenConfeſſionverdolmetſchen/laſſen.Sie erhaltenin jrem StipendioStudioſosauß fremdenLanden.DerGotſeligenFürſten V.Würtembergetc. Wolthatenden299


WindiſchenKirchenbewiſen / ſollin Ewigkeitgedacht werden.Vorred.meinen in gnaden bewiſen / hab ich zuewiger Gedächtnuß vnnd Danckſagungdiß new Teſtament in WindiſcherSprach / zum anderen zu Tübingen gedruckt/ E. F. G. dedicieren wöllen / mitvnderthanigſtem bitten / ſolches in gnadenanzunemen / vnd im beſten außzulegen/ vnd jr die obgenandten Kirchenfürohin / wie bißher / vnnd mich in gnadenlaſſen beuolhen ſein. Der AllmechtigEwig Gütig Gott / der wölle vmb ChriſtiJeſu ſeines geliebten Sons / vnſers Herrnvnd Seligmachers Willen / E. F. G.derſelben Gottſeligen geliebten Gemahel/ vnnd das gantz Hauß Würtemberg/ etc. reichlich ſegnen / die ware SeligmachendeErkandtnuß des GöttlichenWeſen vnnd Willen gegen vns / in Krafftdes Heiligen Geiſts / durch die Predigtendes Heiligen Euangelij gemehren / vndbiß auffs Ende darinn erhalten /Gottſelige verſtendige Kirchendienervnnd Lehrer in den Schulen / trewe vndweiſe Raht / vnd Gottſförchtige ge=horſame300


Vorred.horſame Vnderthanen geben / vnnddarneben vor allem vbel gnädiglich behüttenvnd bewaren / Amen. Derendingen/ am erſten May / im 1582. Jar.E. F. G.Vnderthänigſtertrewer CaplanPrimus Truber Crei=ner / Pfarher daſelbſt.(:) (:) (:) ij RE301


TA CELI NOVITESTAMENT NAŠI-GA GOSPUDI INU IZVELIčarieJezusa Kristusa, na dva maihina deillarezdilen, v tim ie tiga stariga testamenta dopolnene,suma inu prava izlaga, drugučpregledan inu vkupe drukan, skuziPrimoža Truberia KraincaRasčičeria.Mt. 24,14. 255255. Mt 24,14.Et predicabitur (dicit Chriſtus) hoc Euangelium regni invniuerſo orbe, in teſtimonium omnibus gentibus,& tune veniet finis.Novi testament našega Gospoda inzveličarja Jezusa Kristusa,razdeljen na dva manjša <strong>dela</strong>, v katerem je zajeta Staregatestamenta izpolnitev s sumarično inpravilno razlago, drugič pregledanin skupaj natisnjen.V TIBINGI,1582303


Presvetlemu visokorodnemukrščanskemu knezuin gospodu würtemberškemu,gospodu Ludviku, vojvodiwürtemberškemu in teškemu, grofumümpelgartskemu itd. želimmilost, mir in vse dobro odBoga po Kristusuv mojem dnevnem rožnem vencu terslužnost v zvesti pokornosti.Milostni knez ingospod, mi Kranjci,Spodnještajerci, Korošciin Slovenci, ki skupajs preprostim podeželskim ljudstvomuporabljamo slovenski jezik, se trudimo,da bi nam bilo dano tako in z istimibesedami kot sveti Pavel v pismuKorinčanom, 1 Kor 1 256— in kot dr.Luther v predgovoru svoje cerkvenepostile 257v nemškem jeziku — v slovenskemjeziku častiti in hvaliti Boga zamilost, ki nam jo je podelil skozi JezusaKristusa, da smo po njem bogatejši vspoznavanju vseh poglavij svetegaTudi slovenskoljudstvo jeobogatelo vkrščanskiveri.256. 1 Kor 1,4–6.257. Martin Luther, Kirchenpostilla,das ist Ausslegungder Episteln undEvangelien, von Osternbiß auff das Advent, Nürnberg1560.305


258. Madžarski knjižnijezik se je razvil šele v 16.stoletju. Prva madžarskaslovnica je izšla leta1539 (Ioanne SyluestroPannonio, Grammaticahungarolatina in usumpuerorum recens scripta).259. 2 Kor 4,9.260. Katekizem s tolmačenjiLuthra, Brenzain Višerja. Trubarjevakatekizma 1550 in 1555,kakor tudi 1567 sozasnovani po Brenzu,katekizem 1575 pa poBrenzu in Višerju.261. Haustafel – Hišnatab la je dodatekLuthrovemu malemukatekizmu.V slovenskemjezikuse do sedajni pisalo.Novi testamentindruge teološkeknjigeso žeprevedenein natisnjene.Predgovornauka, kar nas utrjuje v veri v Kris tusa,da nam torej ne primanjkuje ničesar odkateregakoli daru ter sedaj v miru pričakujemorazodetje in veličasten prihodmogočnega Boga našega Gospodain zveličarja Jezusa Kris tusa.Nekateri se zavedamo, da pred štiriintridesetimileti v našem slovenskemjeziku ni bilo napisano nobeno pismoali register, kaj šele knjiga, saj je veljaloprepričanje, da sta slovenski in madžarski258jezik tako neuglajena in barbarska,da ju ni mogoče niti pisati nitibrati.Toda vsemogočni milostni Bog je vteh sedanjih nevarnih časih tudi našiljubi domovini, ki tudi za varnostsosed njih narodov trpi v strahu predTurki in papeškim preganjanjem, čudežnopodelil svojo veliko milost. 259 Sedajnimamo zgolj katekizma s tremikratkimi in natančnimi razlagami 260tudiv verzih in pesmarice skupaj z nekaterimipsalmi in duhovnimi pesmimi,ki se pojo ob velikih praznikih ter hišnopostilo 261v naši slovenski govorici,temveč smo že drugič natisnili in izdalitudi celi Novi testament. Razen tegatudi vsa apostolska pisma in JanezovoRazodetje z razumljivimi tolmačenji306


Predgovorpovzetimi iz najboljših komentarjevstarih in novih piscev. 262Nadalje Locostheologicos, 263 eno postilo, 264 augsburško,württemberško in saško veroizpoved,265 Formulo concordiae, 266 popolnicerk veni red z examine theologice, 267celotnipsalter z razlago 268in več drugihknjig, preveden ter od kranjskih, štajerskihin koroških teologov ter pridigarjevpregledan in popravljen pa jetudi Stari testament, ki bo, če Bog da,prav tako kot Luthrova Hišna postila,kmalu natisnjen. 269Teh knjig pa ne bero samo v mestih,kjer so šole, temveč jih kljub papeževiprepovedi z velikim zanimanjem in veseljemberejo tudi kmetje in njihoviotroci po vaseh. Iz teh knjig ob evangeljskihpridigah z milostjo in pomočjoSvetega Duha sprejmejo in utrdijopotrebno znanje o vseh zveličavnihnaukih krščanske vere, kot so le-ti vpoglavjih Svetega pisma, v katekizmu inv augsburški veroizpovedi zapisani inrazloženi do take mere, da jih bodoznali pred nasprotniki, to je papežniki,tudi zagovarjati in braniti.Zakaj od daru božje milosti sem izspisov mnogih starih in novih piscev,Kmetje seuče brati inrazumejovse verskenauke.Največjeskrivnosti,kot so: SvetaTrojica,kdo je Kristus,zakaj jepostal človek,zakajje trpel itd.,nam razkrivaSvetopismo.262. Trubar se je v svojih razlagah obdelih cerkvenih očetov naslanjal tudi nakomentarje oziroma postile H. Bullingerja,M. Luthra, V. Ditricha, P. Melanchtona,J. Spangenberga in J. Brenza.263. Trubar je kot izvor svojega dolgegapredgovora v Edni kratki razumni nauci(1557) navedel Melanchtonovo Loci theologici,kar so povzeli tudi njegovi življenjepiscivse do M. Rupla in J. Rajhmana. Slednja pamenita, da je pri tem na osnovi dopisovanjamed Trubarjem in Bullingerjem prejzaznati Trubarjevo določeno odvisnost odpredgovora H. Bulingerja v Vorrede über diewahrhaftige Rechtfertigung des Menschendurch Christus, kar je pozneje Rajhmanponovno dokazal v Trubarjeva ena dolgaPredguvor 1986, dodatek k ponatisu.264. Trubar ima tu verjetno v mislih lastniEn regišter, eno kratka postilo iz leta 1558,ne pa v Ljubljani pri Mandelcu natisnjeneSpangenbergove Postile, ki jo je Krelj začelprevajati leta 1567 in dokončal Jurij Juričičleta 1587, prim. O. Sakrausky, n. d., 416,op. 10.265. Articuli oli deili, te prave stare verekerszhanske …1562.266. Formula concordiae, danes ni znannoben ohranjeni primerek.267. Slovenska Cerkovna ordninga, 1564.268. Ta celi psalter Davidov, 1566.269. Dalmatinova Biblija “Tv ie vse svetvpismv« 1584, je bila v celoti prevedena želeta 1578, ko je Trubar dal v tisk Ta Novitestament. Revizija Biblije pa je bila izvršenašele leta 1581 in izšla je 1584. Hišno postilo,na kateri je Trubar <strong>dela</strong>l vse do smrti, pa jenapovedal prezgodaj, saj jo je leta 1595,torej 9 let po Trubarjevi smrti, izdal njegovsin Felicijan.307


270. Urbanus HenricusRhegius, Urban Rieger(1489–1541), nemškihumanist in Luthrovpredhodnik v Augsburgu,avtor več izdajSeelenarznei für Gesundeund Kranke, 1529, inErklärung der 12 Artikeldes christlichen Glaubens,1525.271. Georg III., Fürst vonAnhalt (1509–1552), vsporih okrog interima jeodigral osrednjo vlogo.Znana <strong>dela</strong>: Predigtenzum Abendmahl Georg III.,Drey predigten vom Sacramentdes Leibes und BlutesChristi in drugo.272. Zaščite avtorskihpravic v današnjemsmislu takrat nisopoznali. Iz tega, kar jebilo objavljeno, je lahkovsakdo, ne da bi za todobil dovoljenje avtorja,vzel in uporabil, kar mu jeustrezalo.Slovenskeknjige narazumljivnačin učijoo bistvuBoga potreh simbolih.Predgovorposebno iz dr. Luthra, gospodovBrenza, Melanchthona, Urbana Rhegiusa,270gospoda kneza Jurija Anhaltskega271in komentarjev drugih piscev kspisom prerokov in apostolov o katekizmuin ex eorum locis theologicis vzel inukradel, 272prevedel ter vstavil v omenjeneslovenske knjige tisto, kar je bilonajbolj razumljivo. Posebno sem setrudil, da podrobno, jasno in razumljivopredstavim največje in za zveličanjepomembne božje skrivnosti in verskenauke, kot so: skrivnost troedinegaBoga v Sveti Trojici, o njegovem odnosudo nas, o Kristusovi osebi, njegovemposlanstvu in dobrih delih, o njegovihzaslugah za nas in kako smo jihlahko deležni, o pravih Bogu dopadljivihdelih in bogoslužjih, o pravilnirabi svetih zakramentov itd. To znanjebi v zavesti slehernega utrdilo prepričanje,da njegova vera temelji na vsehnaukih Svetega pisma, in bi lažje presojal,katera je prava stara vera, da bivsakdo vedel, kako naj v svojem poklicunajbolje služi Bogu.Iz vsega tega spoznavajo in se naučijorazumevati največje skrivnosti bož-308


Predgovorjega bistva, zato verjamejo ter po naukihiz Svetega pisma in po treh simbolih(ki jih imajo prevedene v postili Dominicatrinitatis) javno izpovedujejo, da sov enem božjem bitju tri različne osebe:Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh.Da ima Bog Oče kot izvor božjegabistva od večnosti rojenega Sinu, izobeh pa prav tako od vekomaj izhajaSveti Duh. Vsi trije pa so en Bog, enobistvo ene volje, ene moči, ene časti,enega veličanstva, enako večni, enakovsemogočni itd. Ta Trojica je ustvarilavse vidno in nevidno, vsemu vlada invse upravlja.Prav tako so jasno in razumljivo seznanjeniin podučeni o drugi velikibožji skrivnosti, namreč, da je troediniBog v Sveti Trojici, po svojem večnem,modrem, skrivnostnem in čudežnemumu sklenil in odločil, da noben grešničlovek po nobenem drugem sredstvu,po nobeni drugi poti, z nobenim drugimdelom, vero ali bogoslužjem nebo ponovno deležen njegove milosti,odpuščanja grehov in zveličanja, temvečle tisti, ki bo skozi resnično pokoroin pravo vero deležen zaslug, ki jihBožja voljain sklep jezveličati samotiste, kiverujejo vKristusa.309


273. Rim 11,33–36;Jn 3,1–15; pridigedr. M. Luthra ob praznikuSv. Trojice v Sommerpostille.274. Jn 1,18: Boga ni nikolinihče videl; edinorojeniBog, ki biva v Očetovemnaročju, on je razložil;Jn 1,31: In jaz ga nisempoznal, vendar sem zatoprišel in krščujem v vodi.Zakaj ječlovek zveličan,jerazodeto vevangeliju.Kdor Svetegapisma nima,ga nebere, neposluša,evangelijane razume,ta Boga,njegovevol je in potido zveličanjane pozna.Predgovorje za nas s svojim trpljenjem pridobilnjegov sin Jezus Kristus.In ta volja, sklep in odločitev Boga,kar zadeva blagor naše duše, ostajajoprav tako kot njegovo bivanje v SvetiTrojici za človeški um in modrost nedojemljiviter skriti in se človeku s pomočjoSvetega Duha razodevajo zgoljv Svetem pismu in skozi pridige o evangeliju.273Zato vsi tisti, ki Svetega pisma bodisinimajo, ne berejo ali prav ne razumejoin pravih jasnih evangeljskih pridig neposlušajo, ničesar ne vedo o božjemumu, volji in sklepu ter njegovem bivanjuv Sveti Trojici. Kajti to spoznanjeBoga in prave vere je človeku napreprost in pravi način ob pomočiSvetega Duha dano le s poslušanjembožje besede, saj noben človek na svetupo lastnem razumu in pameti nemore spoznati niti videti Boga, to jedojeti in razumeti njegovega bistva,volje in odločitev. Vse to nam da v svojibesedi razumeti, kot pravita Kristussam in Janez Krstnik, le njegov sin. 274Zato se pogani, učeni filozofi, Turkiin Judi, ki spisov prerokov nimajo, iz310


PredgovorSvete Trojice in nas posmehujejo, češda verjamemo v tri božanstva, da se jeBogu rodil sin brez ženske ter da verjamemoin upamo, da bomo zaradizaslug nekega križanega mrtvega bogapo njem zveličani. 275Naši nasprotnikiin preganjalci papežniki pa Svetopismo imajo, iz njega berejo in pridigajo,ven dar ga prav ne razumejo in seiz njega tudi ne dajo poučiti, kajti vladartega sveta jih je obsedel in preslepil,tako da ne vidijo, ne razumejo patudi ne upoštevajo jasnih ter preprostihizrekov Kristusa in apostolov (nekajjih bomo navedli pozneje), ki odkritoin popolnoma razumljivopričajo, da Bog nas, uboge grešnike,sprejme v svoje kral jestvo zastonj,zgolj iz velike milos ti in samo poKris tusovi volji, če v njega verujemo,ne pa zaradi kakršnih koli lastnih del.V svoji neumnosti tako kot vsi pogani,Turki in sedanji judje menijo, sklepajoin razglašajo, da si lahko in zmoremoz izmišljeno pobož nostjo ali zzakonom določenimi dob rimi deli inbogoslužji prislužiti nebesa in večnoživljenje. Učeni filozof Platon je275. Koran, sura 89 in 231.311


276. G. Kocjančič, PlatonI. Evtifron, Celje 2004,58: Dejanje ali človek, kista ljuba bogovom, stapobožna.277. Rim 16,25.278. Rim 1,5.279. Ef 1,9.280. 1 Tim 3,16.281. 1 Kor 2,11.V evangelijuje skritavelika božjaskrivnost,kako in zakajželigrešnikomodpustitigrehe in jihzveličati.Predgovorrazum no zapisal: »Če hočeš Boguugajati, bodi pobožen.« 276Zato sv. Pavel pogosto omenja evangelij,v katerem se razodeva velikabožja skrivnost. Ta skrivnostni božjium, volja in sklep, da bomo zveličanisamo po veri v Kristusa (kaj je pravavera v Kristusa, bomo povedali pozneje),Rim 16, 277kjer piše, da bo skozievangelij in pridige Jezusa Kristusa žeod začetka sveta zamolčana božjaskrivnost sedaj s spisi prerokov razkritain oznanjana, da se tako izpolni zapovedvečnega Boga o vzpostavitviposluš nosti vere med vsemi pogani. 278Prav tako v Ef 1 279govori, da nam jeBog blagohotno razodel skrivnostsvoje volje, da bi o njej pridigali. Enako1 Tim 3, 280da je sveta skrivnost velika,da se je Bog razodel v mesu, biloznanjan poganom, da so množicevanj verovale in je bil povzdignjen vslavo. Pa tudi 1 Kor 2, 281kjer piše, danihče razen božjega Duha ne more vedeti,kaj je v Bogu, spoznali pa smoKristusovo voljo, kajti nismo sprejeliduha sveta, temveč smo duh sprejeli izBoga, da smo spoznali, kako bogato312


Predgovornas je Bog obdaril z milostjo. Todaposvetni človek ne sprejema ničesar,kar je od božjega Duha, saj ima to zaneumnost in tega ne zmore sprejeti.Kristus sam o tem govori Pet ru: Tega,da je spoznal, mu nista dala meso inkri, to je človeški razum, temveč njegovoče.In to svojo omenjeno skrivnostnovoljo in odločitev, da bomo zveličanile po Jezusu Kristusu, je Bog že vStarem testamentu, namreč takoj poizgonu naših prvih staršev iz raja, vprvi zaobljubi o ženskem semenu innato v zaobljubi očakom o blagoslovljenemsemenu sprva sicer nejasno intežko razumljivo, nato pa z besedamislikovito z mnogimi primeri in prilikaminekoliko bolj jasno nakazal poprerok ih. Nazadnje pa je v Novemtes tamentu po svojem sinu Kristusuin njegovih apostolih svojo voljo popolnomajas no, z razumljivimi besedamiin povsem odkrito po vsem svetu,vsem ljudem v vseh jezikih zustnim izročilom in v pisani besedirazkril in oznanil, kot je v naslednjihpoglavjih in izrekih Svetega pisma,V Staremtestamentuje Bog svojovoljo onašem verovanjuoznanil poKristusu,toda nejasno,v novempapovsem razumljivo.313


282. Jn 6,27.283. Jn 10,18.284. Jn 6,40.285. Jz 14,6.286. Jz 10,27.287. Apd 4,12.Kristus jasnogovori otem, daBog ponjem zveličasamoverne.Pričevanjaapostolov,da bomozveličanjedosegli samoz verovanjemvKristusa.Predgovorposebno pa v Novem testamentu zapisano.Kristus sam je govoril, Jn 6: 282»Neustvarjajte jedi, ki je minljiva, za večnoživljenje ostane tista, ki vam jo bo dalsin človekov, kajti njemu je Bog Očevtisnil pečat.« Janez 10 283pa pravi: »Očega je posvetil, to pomeni, izbral in določilga je, da podari verujočim ljudemvečno življenje.« Nadalje pravi Kristusv Janez 6: 284»To je volja očeta, ki me jeposlal, kdor bo videl sina in vanj veroval,bo večno živel in jaz ga bom obudilna sodni dan.« In v Janez 14: 285»Jazsem pot, resnica in življenje, nihče nepride do očeta drugače kot po meni.«In v Janez 10: 286»Moje ovce poslušajomoj glas in jaz jim dam večno življenje,nikoli ne bodo pogubljene in nihče jihne bo iztrgal iz moje roke.« In pri poslednjivečerji večkrat ponovi: »Kdorme ljubi in vame veruje, tega ljubi mojoče.«Tudi pričevanja apostolov govore,da bomo odpuščanja grehov in večnegaživljenja deležni zgolj z verovanjemv Kristusa. Sveti Peter pravi, Apd 4: 287»V nobenem drugem kot v Jezusu314


PredgovorKristusu ni odrešenja, zakaj pod nebomni ljudem dano nobeno drugoime, v katerem bi bili zveličani.« InPavel v 1 Kor 1 288piše: »Jezus Kristusnam je poslan od Boga za modrost.«Bog je, še preden je ustvaril svet, odločil,da se po Kristusu spravi z nami.In Janez Krstnik, Jn 3, in Janez Evangelist,1 Jn 5, 289pravita: »To je pričanjeBoga o njegovem sinu, da nam je Bogdal večno življenje, ki je v njegovem sinu,kdor vanj veruje ima večno življenje,kdor pa sinu ne verjame, življenja nebo imel niti videl in božja jeza bo viselanad njim.«Podobnih izrekov in pričevanj, dabodo božje milosti in njegovega kraljestvadeležni le tisti, ki verujejo vKris tusa, je v Svetem pismu nešteto, Ps40; Jn 5; Luk 18; 24. Peter Apd 10; PavelRim 1; 1 Kor 15. 290Vse Sveto pismogovori in priča, da si bomo odpuščanjevseh naših grehov, večno veselje in odrešenjepridobili le z vero v Kristusa.Zato naši pobožni učitelji upravičenopišejo, da je Kristus cilj, začetek, sredstvoin konec Svetega pisma. Sveti Ambrozijpravilno piše o 1 Kor 1, da se jeV Svetempismu največpiše o Jezusu,kajti onje cilj, začetek,sredstvoin konecvsega.288. 1 Kor 1,30.289. Jn 3,36;1 Jn 5,11–12.290. Ps 40,7–9; Jn 5,24;Lk 18, 29–30; Apd 10,43;Rim 1,16–17;1 Kor 15,57–58.315


Božji sklepo našemzveličanjuje označens krvjo prerokov,apostolovinmučencevter izpričanin potrjen vzavesti vsehpravihkristjanov.Jezus Kristusje bogin človek,druga osebav božjembistvu, posrednikmed Bogomin človekom.PredgovorBog odločil, da bomo zveličani in nambodo odpuščeni grehi le z vero v Kristusa,ne pa po zaslugah in delih.In ta pogosto omenjeni, čudoviti,skriti um in sklep Svete Trojice, da boBog vzel k sebi in zveličal samo tiste,ki se bodo pokesali in verjeli v njegovegasina Kristusa, so Kristus, vsi preroki,apostoli in tisoči mučencev nesamo z besedami in pisanjem pridigali,temveč tudi z velikimi čudežnimiznamenji pa tudi z lastno krvjo, trpljenjemin smrtjo izpričali ter potrdili.Kajti tudi judje in pogani, vsi, ki sonjih nauk, pričevanje in pravo verosprejeli, so sprejeli tudi Svetega Duha,mirno vest, srčno zaupanje v Boga,veselje, tolažbo v tegobah in smrtiter končno večno živ ljenje.Zato moramo z zaupanjem verjetivanje ter samo in edino pri Kristusu zresničnim kesanjem in pravo močnovero iskati odpuščanja grehov, milostibožje, osvoboditve izpod hudičeveoblasti ter večnega življenja. Samo prinjem bomo vse to resnično prejeli innikjer drugje.Tretjič: O Kristusovi osebi, njegovempoložaju, njegovih zaslugah in316


Predgovordobrih delih so tudi Slovenci dovoljpoučeni in ozaveščeni, da vedo, verjamejoin javno izpovedujejo, da jeJezus Kristus edino rojeni večni SinBožji, njegove veličine sijaj in podobanjegovega bistva, ki je skupaj sSvetim Duh om in svojo mogočnovoljo vse stvari na zemlji ustvaril terohranil. Da je zaradi našega odrešenjaprišel z nebes na zemljo in od deviceMarije prejel človeš ko naravo terda je in bo nerazdružljivo ostal večnipravi bog in človek ter druga vsemogočnaoseba v Sveti Trojici. Da jeedini posrednik in spravljivec medBogom in ljudmi, ki se je žrtvoval zaodrešenje nas vseh. 1 Tim 2. 291Ob tem pa tudi vedo, verujejo in javnoizpovedujejo, da se je Kristus kotbog in človek popolnoma podredilbožji postavi ter jo (ker nam zaradi pokvarjenostičloveške narave to ni bilodano) namesto nas povsem, do najmanjšepodrobnosti izvrševal in izpolnil,saj je Boga, svojega očeta, iz vsegasrca ljubil, o njegovih svetih zapovedihnikoli podvomil, zoper njih govoril alideloval ter mu bil pokoren do svojeKristus je namestonas izpolnjevalbožje zapovedi,s svojimtrpljenjem insmrtjo se jepokoril zanaše grehe,nas odrešilprekletstvapostave, smrtiin večnegapogubljenja.S svojim vstajenjemnas jeutrdil v veriter nam prislužilvečnoživljenje.291. 1 Tim 2,5–6.317


292. Jer 23,5–6.2 Kor 5,21.Prava veraje pravospoznanjeBoga, njegovegasinuin volje.Predgovorsmrti na križu. Nas, uboge grešnike, jekot svoje najbližje, čeprav smo takratdo njega bili še sovražni, tako ljubil, daje za nas prestal grozna mučenja insmrt ter nas tako odrešil prekletstva invečnega pogubljenja. Naložil si je terprenašal breme naših grehov in hudodelstevter božjo jezo zaradi grehov, kismo jih storili. Zato je Bog nanj preneselkazen, ga ranil in bičal. Kot govoriIzaija 53, se je za naše grehe pokoril,jih poplačal, nas odrešil in nasspravil z Bogom. Za nas je darovalsvoje življenje, s tem pa je smrti in njenemugospodarju, to je hudiču, odvzelost, moč in oblast, nam pa po evangelijupodaril življenje in neminljivo bivanje,našo sedanjo minljivost pa spremenil,uravnal in blagoslovil v blagspanec, počivališče in vrata v nebesa. Ssvojim veličastnim vstajenjem nas jepred Bogom storil verne, pravične insvete, kajti on je naš Jehova, gospod inpravičnost, Jer 23; 2 Kor 5. 292Četrtič. Tudi o tem so podučeni, davedo, kateri ljudje so, kot je bilo povedano,z močjo Svetega Duha sprejelibožjo besedo in spoznanje o božjem318


Predgovorbivanju, o njegovi volji in sklepih, onjegovi veliki ljubezni do nas, o Kristusoviosebi, njegovem položaju indob rih delih, se božje besede drže, ji vsvojem srcu verjamejo ter jo javno insvobodno izpovedujejo, ob tem pa ssadovi prave pokore in pobožnim življenjem,z zvesto ljubeznijo do bližnjega,s potrpljenjem v križih in težavahdokazujejo pravo, zveličavno vero vBoga Očeta in njegovega sina JezusaKristusa, našega Gospoda in edinegaodrešenika.Ob tem pa tudi vedo, da bodo skozito vero, s pravim spoštovanjem svetihzakramentov (kaj vedo in verjamejo oobhajilu, bo povedano pozneje) deležnimilosti, vseh božjih obljub ter zaslugKristusa, Gospoda, in vseh njegovihdobrih del. Tako bodo z močjo inpomočjo Svetega Duha v svojih srcihin mislih pomirjeni z zavestjo, da bodopo milosti, zastonj, zgolj po Kristusovivolji oproščeni vseh svojih grehov,spravljeni z Bogom. Pred Bogom bodopobožni, pravični in sveti, postalibodo njegovi otroci in dediči vseh nebeškihzakladov, sedaj pa veseli in brezKristusovezaslugesmo deležnile z vero insvetimi zakramenti.319


Molitve,poklic, življenje,ljubezeninpočetje verujočihsoBogu všeč.Kristus jes svojim enkratnimžrtvovanjemna križupridobilvernim večnozveličanje.Predgovorskrbi v upanju čakali na konec tega življenjain na nagrado za svojo vero, namrečna zveličanje svoje duše in večnoživljenje.Petič in poslednjič. Vedo in verjamejotudi, da so prošnje ter molitve, s katerimise po vsebini in nauku molitveOče naš ali psalmov pravoverni človekv Kristusovem imenu obrača na Boga,sprejete in uslišane. Vedo tudi, da ječlovek, ki svoje življenje, položaj inpoklic izvršuje ter vodi po desetih zapovedihin naukih postile, se po njihravna ter jih izpolnjuje, križe in težaveter preganjanja prenaša s potrpljenjemin po svojih močeh izkazuje ljubezendo bližnjih, skozi to Bogu dopadljiv,da mu služi tako, kot je Bogu po volji.Skratka. Od Boga izbrani Kranjci,Štajerci, Korošci in drugi Slovenci visokegaali nizkega stanu, grofje, gospoščina,vitezi, plemenitaši, meščani inpreprosto kmečko ljudstvo so tako kotdrugi, po milosti in volji Svetega Duhaiz slovenskih in nemških pridig terknjig spoznali in sprejeli pravo vero obožjem bivanju v Sveti Trojici in njegovivolji, kot je bilo že prej nakazano.320


PredgovorZato vedo, povsem razumejo, resničnoverujejo ter javno, tudi v preganjanjuneomajno izpovedujejo, da je le našGospod Jezus Kristus, sin Boga inMarije, s popolno pokornostjo, zaslugami,trpljenjem, smrtjo in vstajenjemvsem, ki se želijo resnično spokoriti inresnično verujejo, prislužil in pridobilpri svojem nebeškem očetu božjo naklonjenost,milost, odpuščanje vsehgrehov, odrešenje večnega prekletstvater večno življenje.Prav tako vedo, da so zaradi tolikobožjih dobrih del, izkazanih po Kristusu,dolžni živeti v poslušnosti do Bogater mu pogumno v pobožnosti pravičnoslužiti vse življenje. Vedo, da semorajo vzdržati in varovati hudihsmrt nih grehov, ki vero in Svetega Duhaodvračajo od ljudi ter jim otežujejovest in tudi tistih, o katerih na mnogihmestih govori sveti Pavel, kot na primerv Rim 1; 2; 12; 1 Kor 5; 6; Gal 5; Ef4; 5; Kol 3; 1 Tes 4; 2; Tim 3; Raz 21;22. 293 Z vsem srcem pa naj se potrudijoizkazovati zvestobo do bližnjega itd.Za to veličastno, plemenito in dragocenoluč svetega evangelija, ki jo jeDolžnostkristjanovje, da pokornoslužijoBogu,da verujejoter se varujejogrehov.Slovenci sezahvaljujejoBogu zarazodetjeevangelija.293. Rim 1,24–32;2,21–23; 12,17–19;1 Kor 5,1.11; 6,8–10;Gal 5,19–21; Ef 4,25–31; 2,3–5; Kol,5–9; 1Tes 4,3–6; 2 Tim 3,2–6;Raz 21,8; 22,15.321


294. Ta pervi deil tiga Novigatestamenta 1557.295. S to Trubarjevotrditvijo ni mogočepopolnoma soglašati, sajse oba prevoda jezikovnooz. pravopisno precejrazlikujeta, ohranjena jeortografija.Prvi prevodtega testamentajepriznan kotpravilen.Predgovordobrotni Bog po pridigah in knjigahprižgal tudi nam, Slovencem, da naszoper voljo ter moč peklenske sile razsvetljujein je za večno življenjerazsvet lila tudi mnoge od vas, ki nebrez nevarnosti za svoje življenje inlast nino javno izpovedujete pripadnostaugsburški veroizpovedi, bodivečnemu kralju, neminljivemu, nevidnemuin edinemu modremu Boguhvala in slava od vekomaj do vekomaj.Amen.Kar zadeva translacijo odnosno prevod,sem v tem testamentu ostal prisvojem prvem prevodu, 294saj v njem, kosem ga ponovno prebiral, nisem odkrilnobenih nepravilnosti, pa tudi v petindvajsetihletih, odkar sem začel prevajati,nisem od nikogar bil obdolženkakršnih koli nepravilnosti. Zato, dabi ga lahko ob poslušanju dobro razumelvsak slovenski kmet, čeprav bi gabral nekdo, ki sicer slovenskega jezikane razume, vendar vsaj dobro bere,sem ohranil tudi prejšnji pravopis. 295Vmalem formatu pa sem ga drugič dalnatisniti v glavnem zato, da bi se vsebinalahko povezala v eno knjižico ter322


Predgovorlažje v rokah nosila v cerkev ali drugam.Ker pa bi predebela ne bila priročnain lepa, sem jo moral razdeliti nadva <strong>dela</strong>, manjšemu delu pa sem pridalslovenski predgovor (ki po vsebini niprimerljiv z nemškim), pregled vsebineSvetega pisma, koledar in druge koristnestvari.Milostni knez in gospod, to dolgopripoved in poročilo o prevedenih slovenskihknjigah, kaj se v njih uči ter vomenjenih slovenskih deželah pridigain veruje, sem sestavil predvsem zato,da bi vaša knežja milost in vaši tiskarskinadzorniki pa tudi vsi tisti, ki slovenskegajezika ne razumejo, vedeli,da v slovenskih knjigah ni ničesar sektaškega,nepotrebnega ali famoznega.296Da bi bili podučeni o tem, da se vslovenskih deželah, ki leže ob turškimeji in dan za dnem hudo trpe zaradiTurkov in papeža, odločno ter razumljivopridiga o križanem Kristusu innjegovem bistvu, o njegovi volji, poslanstvuin dobrih delih, o tem, kakopostanemo deležni vseh njegovih dobrot,pa tudi o vseh krščanskih naukihpo poglavjih Svetega pisma, katekizmaV slovenskihdeželah sepravilnopridiga inveruje tudio križanemKristusu,njegovembistvu inposlanstvu zvsemi naukikrš čanskevere.296. V slabšalnem pomenurazvpito, zloglasno.323


297. Formula concordiae,1581.Med Slovenciše nisekt, prevladujelepapeštvo.Vera v svetezakramenteje prava inpreprosta.Predgovorin augsburške veroizpovedi ter da se vto tudi globoko veruje. Vsi njihovi pridigarjipa so se pod prisego zavezali inpodpisali, 297da bodo augsburški veroizpovediin Formuli concordiae zvesti, dabodo v njo verovali ter po njej poučevaliin pridigali.Pri njih doslej, hvala Bogu, tudi ninastala nobena kalvinistična, flacijanskaali druga sekta ali razkol tako kotpri Nemcih. Trpeti in prenašati pamorajo neotesan papizem, ki jih preganja.O Gospodovi večerji razmišljajopreprosto in verujejo Kristusovim besedam,tako, kot so nekoč verjeli, učiliin pisali vsi verni kristjani, učitelji inmučenci. Kristusa častijo kot resničnegain vsemogočega, svoj um podrejajovsemogočni, resnični božji besedi inne razpravljajo mnogo o tem, kot v lib2, poglavje 11 uči sv. Avguštin, ko piše:»De visitatione infirmorum, Sacramentisdiuinis non es adhibenda verborum argumentatio,sed fides.« In Kryzostom pravi:»Oportet Dei dictis credere, & non curioseinquirere, etiamsi rationem eorum ignoremus.«In Tomaž Akvinski v: »Sua prosa& hymno, de corpore Christi sic canit. Quod324


Predgovornon sapis, quod non vides, animosa firmatfides, praeterrerum ordinem.« Pa tudi:»Verbum caro, panem verum, verbo carnemefficit, fitque sanguis Christi merum, etsisensus deficit, ad firmandum cor syncerum,sola fides sufficit,« nato pa: »Praestet fidessupplementum sensuum defectui.« Predtem pa pravi: »Cibum turbae duodenae, sedat suis manibus.« Te besede bi lahkoprevedli tako: »O božjih zakramentihnaj se ne razpravlja z mnogimi besedami,v nje se preprosto verjame.« Kryzostompa piše: »Božjim besedam moramozaupati, ne pa jih na predrzennačin raziskovati, če takoj ne razumemonjihovega pomena.« In TomažAkvinski uči: »To, da nečesa ne morešotipati niti videti, je dokaz radostne insrčne vere, da se dogaja nekaj, kar presegaobičajni tok narave.« In še: »Beseda,ki je postala meso, je pravi kruhpo njegovi besedi spremenila v meso,vino pa je postalo Kristusova kri. Čepravs svojim umom tega ne moremodojeti, se naše srce očisti in okrepi, če vto verujemo.« Takoj za tem pa: »Veranaj nadomesti, kar ob tej skrivnostimanjka in ostane zakrito našemu razu-325


298. Citati sv. Avguština,Krysostoma in TomažaAkvinskega so prevedenipo Trubarjevem nemškembesedilu.299. Slovenski pridigarji.300. Brestanica.Grozljivazgodba nekegahinavskegaprekrščevalca.Württemberškikrščanskikneziitd. sopodpirali inpospeševalislovenski,cirilični inhrvaški tiskter prevajanje.Predgovormu.« Še pred tem pravi: »Z lastnimirokami daje sebe za hrano zbranimdvanajsterim apostol om« itd. 298Pri tehbesedah, nauku in veri neomajnovztrajajo. 299Vendar je v času, ko seevangelij v tako čisti obliki in odkritopri njih še ni pridigal, prekrščevalstvoskoraj prevladalo. Odkar pa je nekprekrščevalec — ki se je poprej s kretnjami,govorjenjem in sploh celotnimobnašanjem pri Rajhenburgu 300 in Kozjemv celjski grofiji predstavljal za zelopobožnega — na grozovit način umoriln. doktorja, bivšega dvornega maršalasalzburškega škofa, svojega lastnegapobožnega gospodarja, ki je vzel zaženo vdovo pokojnega gospoda JurijaRajhenburškega. Morilec je v svojeopravičilo izjavil, da mu je to zapovedalduh, češ, da je bila žena njegovegagospoda od Boga namenjena in dananjemu, ne pa doktorju itd. Leta 45 jebil v Gradcu na Štajerskem obsojen nasmrt na kolesu. Zaradi tega, predvsempa zaradi širjenja nauka svetega evangelija,je tudi na Slovenskem ta zlasekta razpadla.To knjigo pa posvečam vaši knežjimilosti in jo v vašem imenu tudi izda-326


Predgovorjam predvsem iz naslednjih treh razlogov:Prvi je ta: Potem ko so po posebnibožji volji in milostni naklonjenostipresvetlega, visokorodnega krščanskegakneza in gospoda, gospoda Krištofa,kneza württemberškega in teškega,grofa mömpelgardskega itd.slavnega in blagega spomina, vašeknežje milosti ljubljenega gospodaočeta, bile vse zgoraj navedene slovenskeknjige tiskane v Tübingenu (vNürnbergu in Schwäbisch Hallu v časuinterima niso dovolili natisniti niti prvegamalega katekizma v rimah, z napeviin pridigo o opravičenju pred Bogom),kjer je vaša knežja milost nudilaveliko pomoč in podporo pri prevajanjuv hrvaški jezik in tiskanju v cirilici,meni pa tukaj v bližini tiskarne milostnozagotovila varno zatočišče in preskrbo.Prav tako je vaša knežja milosttako kot pri prejšnjih prvih tiskih in vmnogih drugih stvareh tudi meni, nezaslužnemu,milostno izkazala velikadobra <strong>dela</strong>. Med drugim ste mi gledena mojo visoko starost in bolezen izvašega štipendija v Tübingenu dodelilidva diakona, ki mi pomagata prioprav ljanju pridig v tukajšnji fari.327


301. M. Rupel, PrimožTrubar in Formula concordiae,v: Drugi Trubarjevzbornik 1951, 65–112.302. Trubarjev starejši sinPrimož je magistriral leta1573 in je postal župnik vKilchbergu pri Tübingenu.Umrl je že leta1591. Mlajši sin Felicijanje magistriral leta 1578in je leta 1581 postalpredikant v Ljubljani,pozneje pa superintendent.Leta 1595 jeizdal Hišno postilo, ki joje prevedel njegov očePrimož Trubar. T. Elze, DieUniversität Tübingen unddie Studenten aus Krain,Tübingen 1977.Ti knezi sok augsburškiveroizpovedinaročilitudiprevod FormuleconcordiaeV svojemštipendijuvzdržujejoštudente iztujih dežel.Pobožnihknezovwürttemberškihitd.dobra <strong>dela</strong>,storjenaslovenskiCerkvi, najostanejo vvečnemspominu.PredgovorDrugi razlog je ta: Ker si vaša knežjamilost iz posebne ljubezni, veselja inzanimanja za prevode slovenskih knjigiz dežele Kranjske naroča in pusti prinašativsakovrstne izvode omenjenihtiskov in ker mi je vaša knežja milostnaložila, da k augsburški veroizpovediob izidu Formule concordiae prevedemtudi to, sem to z božjo pomočjo pokornoizpolnil, 301za kar sem prejel bogatoplačilo.Tretji razlog je ta: Ker vaša knežjamilost, tako kot je to <strong>dela</strong>l že vaš blaženioče, v svoji dijaški ustanovi v Tübingenuvzdržuje in omogoča študij ženekaj kranjskim študentom zapored.Med drugimi sta bila v njem vzgojenatudi dva moja sinova, ki sta postalamagistra in, hvala Bogu, spodobnacerkvena služabnika. 302Po preudarku in razmisleku oomen jenih in mnogih drugih dobrihdelih, ki sta jih vaša knežja milost invaš blaženi gospod oče milostno izkazalanaši slovenski Cerkvi, meni inmojim sinovom, sem Ta Novi testamentv slovenskem jeziku sedaj drugič tiskanv Tübingenu, želel v večni spominin zahvalo posvetiti vaši knežji milosti.Ponižno prosim, da to mojo željo bla-328


Predgovorgohotno in z razumevanjem sprejmete,omenjeno Cerkev in mene pa kotdoslej še naprej vzamete milostno podsvojo zaščito. Vsemogočni, večni, dobrotniBog naj zaradi Jezusa Kris tusasvojega ljubljenega sinu, našega Gospodain zveličarja, vaši knežji milosti,vaši pobožni ljubljeni soprogi in vsemuwürttemberškemu dvoru itd. podeliobilen blagoslov, v pravem odrešujočemspoznanju božjega bistva innjegove volje s pomočjo Svetega Duhaskozi pridige svetega evangelija okrepiin do konca ohrani. Naj vam dapobož ne in razumne cerkvene služabnikein učitelje v šolah, zveste in modresvetovalce in poslušne podložnike.Predvsem pa naj vas milostno varuje inohrani. Amen.Derendingen, dne 1. maja leta 1582.Vaše knežje milostinajponižnejši,zvesti kaplanPrimož TrubarKranjec, tukajšnji župnik329


Regiſter vnd ſummariſcherInnhalt / aller der WindiſchenBücher / die von Primo Trubero / biß auff diß 1561. Jar in Truckgeben seind / Vnd jetzundt zum andern / in der CrobatiſchenSprach mit zweyerley Crobatiſchen Geſchrifften / nämlich mit Glagollavnd Cirulitza / werden getruckt / (diſe Sprach vnndBuchſtaben / brauchen auch die Türcken) darbey iſt ein Vorred /die zeigt an / warumb diſer Elenchus oder Regiſtergetruckt ſey / vnd was hernach / ingemelten Sprachen weitterverdolmetſcht vnndgetruckt werdenſolI.PHIL. IIAlle Zungen ſollen bekennen / das Jeſus Chriſtusder Herr ſey / zu Ehre Gottes des Vatters.Getruckt zu Tübingen / beyVlrich Morharts Wittib.1561.331


Dem Chriſtlichen /Edlen / vnd Wolgebornen Herrn /Herrn Hanſen Vngnaden / Freyherrn zu Sonneg /vnd Röm. Key. Mai. Rhath / etc.Gnad vnd Frid von Gott dem Herrn / durchJeſum Chriſtum.Wolgeborner vnd gnädigerHerr. Das ich diß Regiſter / in dem diefürnämbſten Stuck vnd Materien / allermeiner bißher getruckten WindiſchenBücher / ordentlich vnd kürtzlich begriffen/ vnd darinn auch angezeigt würdt / was ich vnd meineMitgehilffen / hinfür / in der Windiſchen vnnd CrobatiſchenSprachen / zudolmetſchen / vnd mit zweyerley CrobatiſchenBuchſtaben / nämlich mit Glagola vnd Cirulitza / (deren ſichauch die Türcken gebrauchen) zu trucken im Willen / hab außgehnlaſſen / geſchicht auß zweyen nachfolgenden Vrſachen. Dieerſte iſt diſe. E. G. iſt wiſſendt / wölcher maſſen im nächſtuerſchinenJar / durch ein / oder villeicht mehr / vnwarhafft / bößMenſchen / mehr dann an einem Ort in Teutſchen Landen /nicht allein vor den nideren / ſonder auch namhafftigen /vnndhöhers Stands Perſonen / ich verſagt vnd außgeſchrien bin worden/ als ob ich ein Schwermer ſey / vnnd jrrige Opiniones /die der Augſpurgiſchen Confeſſion zuwider / in meine WindiſcheA ij Bücher332


Vorred.Bücher geſetzt / vnd trucken laſſen / etc. Vnd wiewol ich diſeerſtichte falſche Angebung / vnd Bezüchtigung / vor denen /diemich deßwegen haben offentlich angeredt / mit glaubwürdigen /briefflichen Vrkunden vnd Kundtſchafften / der GottſeligenChriſten / auß den Landen Crain vnd vnder Steyer / die mich 17.Jar lang in der Windiſchen Sprach haben gehört predigen / vnddie meine Bücher leſen vnnd verſtehn / vnd mit auffrichtigenvnd verſigelten Abſcheiden / der zweyen Reichſtetten / Rottenburgan der Tauber / vnd Kempten (deren Prediger vnd Pfarherich 14. Jar nacheinander geweßt) gnugſam von mir abgeleindt /vnd mich nach aller notturfft entſchuldigt / auch darnebenerwiſen / das ich mich bißher / allenthalben mit dem predigen /dergleichen mit ſchreiben vnd trucken / in allen Artickeln vnſersChriſtlichen Glaubens / der Prophetiſchen vnd ApoſtoliſchenGeſchrifften / im rechten Catholiſchen Verſtand / vnd den dreyenSymbolis / den erſten Chriſtlichen Concilijs / vnd derAugſpurgiſchen Confeſſion gleichförmig / vnd gemäß gehalten /vnd hinfür mit hilff des Allmächtigen / mich halten will / vnddarbey mein Leben beſchlieſſen / vnd durch Chriſtum ewig ſeligwerden / Amen. Zu dem / ſo hat der Durchleuchtigiſt / ChriſtlichKünig zu Beheim / etc. wie E. G. ſollichs auch wol wiſſen / meinegemelte Bücher / durch verſtendige der Windiſchen Sprachlaſſen iudicieren / die habens für recht vnd Chriſtlich erkannt.Aber nichts weniger / will diß obgemelt heimlich / falſchvon mir außgeben / bey jren ettlichen nicht erlöſchen / nochin Vergeß kommen. Dann im Herpſt jüngſt vergangen / iſtStephanus Hiſterreicher / mein Gehülff / zu Nüren=berg333


Vorred.berg von ettlichen Predicanten vnd Burgern angeſprochen vnndbefragt worden / ob ich eigentlich Zwingliſch / Caluiniſch /Schwenckfeldiſch / oder dergleichen Secten anhengig vnd verwanntſeye. Vnd in dem Land Crain / vnd in den anderen vmbligendenWindiſchen Landen / die Romaniſten auch dergleichenvon mir reden / vnd meine Bücher ſchelten / vnd nennen dieLeut / wölche meine Bücher haben vnd leſen / vnd zu jrenAbgöttiſchen Meſſen nit mehr gehn / Sacramentierer / Sectierer /Auffrürer / vnd abtrinnige von der Catholiſchen Kirchen / vermeinenalſo mit dem löſteren / den lauff des heiligen Euangelij /bey den guthertzigen Windiſchen vnd Crobatten zuuerhinderen /vnd wo ſie mich in Gefäncknuß / oder vmb das leben heimlichbrechten / wurden ſie dermaſſen auch von mir außſchreiyen / vnddie einfältigen bereden wöllen / ich were ein Schwermer vnd Sectierergeweßt / wie ſolches jren vilen beſtendigen Christenbeſchehen / vnd noch an vilen orten geſchicht.Nun diſen von mir außgegebenen vnd außgebreitten Lügen /jetzundt zu diſer zeitt in der Eill / vnd da ich mit ſchwärenGeſchefften vnd groſſen Sorgen beladen / hab ich nicht anderſt gewußtzubegegnen / vnd dieſelbigen bey allen frommen Teutſchenabzuleinen / dann durch diß Regiſter / wölches ich zu der zeitt /da das obgemelt falſch Geschrey von mir außkam / auß Beuelchdes Durchleuchtigen / Gottſeligen / vnſers gnädigen Herrn vnndLandſfürſten von Württemberg / etc. auß meinen windiſchen Büchern/ auff das kürtzeſt außgezogen vnd zuſamen gefaßt / vnddiſes jrer F. G. ſampt den eingebundnen Exemplarien / eines jetli=A iij chen334


Vorred.chen meines getruckten Windiſchen Buchs / von Kemptenvnderthänigſt zugeſchickt. Dann auß diſem Regiſter ein jederGottſeliger / frommer Teutſcher / mag leicht vnd lautter verſtehn /abnemen vnd vrtheilen / das die obgemelt beſchuldigung / außNeid vnd Haß / vnd mit Vngrund auff mich außgoſſen vnd erdichtworden. Dann im Regiſter / wie auch in allen meinen Büchern /findt man klar / das ich allein die Bücher verdolmetſche / vndtrucken laſſe / wölche der Augſpurgiſchen Confeſſion verwandteTheologen / (wölche Chriſtliche Augſpurgiſche Confeſſion / wilsGott / auch bald Windiſch vnd Crobattiſch getruckt ſoll werden)verthedigen / auch für recht / gut vnd Chriſtlich ſchetzen vnd halten.Vnd auß diſem Regiſter / würdt auch ein jeder verſtendigerChriſt / ſo wol als auß meinen Büchern wiſſen vnd erkennen mögen/ wo ich auß Verhencknuß Gottes / von den Romaniſten gefangen/ oder heimlich getödt wurde / warumb / vnd von wölchesGlaubens wegen / mir das von jnen widerfaren / etc.Die ander vnd fürnämiſt vrſach diſes getruckten Regiſters iſt die /ſeitmalen auß ſonderm fürſehen / vnnd Verordnen Gottes erſt jetzundt/ in diſen böſen letſten Zeiten / die heilige Bibliſche geſchrifft /vnd andere Gottſelige Bücher / auch in die Windiſch vndCrobatiſch Sprach verdolmetſcht / vnd mit dreierley Buchſtabengedruckt werden / Wölliches ſeit die Welt geſtanden / niegeſchehen / dann die Windiſch Sprach iſt bißher nie geſchriben /vil weniger getruckt worden. Die Crobatten haben ſich gleichwolnun lange zeit her / jrer Geſchrifften gebraucht / aber kein gantzeBibel / kein gantzen Catechiſmum / kein Poſtill / noch an=der335


Vorred.der Chriſtliche Bücher / auſſerhalb jrer vnuerſtendigen Breuirvnd Meßbücher / bißher in jrer eigen Sprach nicht gehabt. Vnddieweil diſes Crobatiſchen Dollmetſchen / vnd trucken / auff E.G. hoch ermanen / vnnd zugeſagte / auch bewißne Hilff / ichmich mit meinen Gehilffen hab vnderſtanden / vnd ſeit wirs angefangen/ ſich mit der That vnd im Werck befindt / das diſeArbeit eines groſſen Verlags bedarff / ſeitemal zwu gantze neweTruckereien mit newen frembden Buchſtaben / anzurichten / dieDollmetſcher vnd Setzer / Puntzenſchneider / Gieſſer / vnnd andermehr darzu gehörige Perſonen / von weiten Landen / mitWeib vnd Kindern zubringen / ſie vnd die Trucker zubeſoldenvnnd mit Papir zuuerlegen / Item die getruckten Bücher / mitgroſen Vnkoſten/ über 100 Meil zuſchicken / vnnd vondenſelben mehr dann den halben theil / vmbſonſt außzutheilen /dann der gmein Man / in Windiſch vnd Crobatiſchen Landen /der vom Türcken vnnd anderen böſen Leuten / on vnderlaß beraubtvnd verderbt / iſt gantz ellendt vnd arm.Darumb vnd von deßwegen / Genädiger Herr / wollen wirdiß angefangen / Gottſelig / nottwendig / nutzlich vnd hohesWerck (dardurch in Sclauonia / Croatia / Dalmatia / Seruia /Boßna / vnnd in der Türckey groſſe mänig Volcks / vermittelſtGöttlicher Gnaden / vnnd wirckung des heiligen Geiſts / ohndie nichts beſchehen kan / zu rechter Erkanntnuß Gottes / vnndſeines lieben Sons kommen / vnd zum ewigen Leben erhaltenwerden) recht angreiffen / loblich vnd nutzlich volbringen vndenden / würdt es groſſen Fleiß / Müh vnnd Coſten brauchen /Müſſen336


Vorred.Müſſen auch die Frommen / Gottſeligen Teutſchen / hohes vndniders Stands / vmb Chriſtliche Hilff vnd trewen Beiſtand / dißfürgenommen Crobatiſch Werck zuuolbringen / erſuchen vndanruffen. Vnd on allen Zweiffel / wo die Teutſchen / auch deranderen Länder Chriſtlich Perſonen / diſes vnſers vorhabendenHandels / grundtlich bericht / werden ſie vns diß GottſeligWerck / ſtattlich helffen volbringen / Wie ſollichs ſchon allbereitan dem Durchleuchtigen / vnſerm gnädigen vnd ChriſtlichenHerrn vnd Landsfürſten von Wirtemberg etc. erſchinen vndbewiſen. Vnd wiewol jr F. G. zu Erhaltung reiner Leer des Euangelij/ auch bey den nachkommenden / überal im Landt / auffdie Schulen / vnd zu vnderhaltung der veriagten Chriſten / diePrediger / vnnd auff die armen Leut / täglich groſſe Almuſen /vnd Außgaben verordnen / aber nichts weniger / haben jr F. G.auch zum anfang / vnſers Wercks / meinen Gehilffen vnd mir /Vnderhaltung vnd Herberg genädigeſt verſchafft. Auch on allenzweiffel die Durchleuchtigiſten / Chriſtlichen Churfürſten / vonwegen Außſpreitung des heiligen Euangelij / vnd der rechtenſeligmachenden Religion / ſonderlich dieweil jrer ChurfürſtlichenGnaden / fürſtliche Son / nach laut vnd Inhalt des heiligenRömiſchen Reichs gulden Bull / Keiſer Carls des vierdten / amEndt / neben anderen Sprachen / auch die Windiſche / wöllicheſich mit der Crobatiſchen vaſt vergleicht / lernen vnnd kundenſollen / ſampt anderen Gottſeligen Chriſten / jr Chriſtliche Hilff /Handtreichung vnd Befurderung darzu thun werden.Auff das aber alle Teutſchen / ein warhafftigen Be=richt337


Vorred.richt haben / was doch für Bücher vnd Sachen / in vnſern frembdenSprachen bißher gedruckt ſein / auch hinfür getruckt werden/ vnd jre Hilff deſto geneigter zu diſem Werck erzeigen / habich diſes Regiſter in der Teutſchen Sprach / die mich dochſchwärlich ankompt / trucken laſſen. Indem ſo wol als in meinenBüchern / würdt man ſehen vnnd finden / das ich vnnd meineMitgehilffen / nicht leichtfertige oder vnnütz ſachen / nichtsSchwermeriſch / Sectiſch / Auffrüriſch / Zänckiſch / Zweiffelhefftigs/ oder hoch Diſputierlichs / noch Schmachbüchlin /ſonder nur was zu Erkanntnuß / vnnd ehr Gottes / auch zu erweiterungder rechten Chriſtlichen Kirchen / vnnd zum höchſtenTroſt / vnnd ewiger Seligkeit / des geengſten / betriebten / vonTürcken vnd Antechriſt geplagten vnnd armen Windiſchen vnndCrobatiſchen Volcks / auch zu bekerung der Türcken / dienſtlichvnd fürderlich bißher getruckt / vnnd noch hinfür wöllen / dauonbeſehe man hernach das Regiſter / über mein groß WindiſchBuch in quarto getruckt / Intituliert / ein lange Vorred über dasnewe Teſtament / mit der Hand am ort verzeichendt.Vnnd nach dem auch E. G. die mehrere Zeit jres Lebens / beyKeiſern vnnd Künigen / in hohen anſehenlichen Emptern / vndvnder anderem auch ein Hochberümpter / Obriſter / Landt vndVeldthaubtman geweſen / vnd offt mit eißnen Waffen / wider denTürcken geſtritten / vnnd von Keiſern / Künigen / Churfürſten /Fürſten vnd Herrn / auch Landt vnd Leutten / ſonderlich jren Vatterlanden/ allzeit vnnd noch mit höchſtem geehrt / vnd geliebt /die ſich auch alle gegen E. G. gantz genädigeſt vnnd gnädig erzei=B gen338


Vorred.gen vnd derſelben mit allen Gnaden geneigt ſein / vnd aber erſtjetzt im Alter / die ewige / verborgne Weißheit Gottes E. G. zu einemanderen Chriſtlichen Krieg / Nämlich das Antechriſtiſch vndMachometiſch Reich / mit dem geſchribnen / vnnd mundtlichkrefftigen Wort Gottes / neben vnd mit vns armen einfeltigenPredigern vnd Dolmetſchern / offentlich zubekriegen verordnet /vnd wunderbarlich in diſes Land darzu gefürt vnd gebracht / dannwir arme vnbekannte vnd nidern Stands Dolmetſcher / ſagen vndbekennen hiemit frey offentlich / wann E. G. mit ſo hohem ermanen/ anhalten / troſten / zuſagen / darreichen / fürſtrecken / fürdernuß/ auch mit ſchreiben / Reitten / vnd Botten außzuſchicken /nit ſo trewlich/ Chriſtenlich vnnd fleiſſig zu vns geſtanden vnndbeharlich bliben / wir hetten noch kein Herberg / kein Vnderhaltung/ noch Crobatiſche Druckerey bey einander. Vnnd dieweilnun diß vnſer Windiſch vnnd Crobatiſch dollmetſchen vnnd trukkengerecht / gut vnd verſtendig / laut der Windiſchen vnndCrobatiſchen Gelerten Vrtheil / vnd briefflichen vrkunden / die ſiein dieſen tagen E. G. haben überſendt / iſt angefangen / darumbſey Gott im Himmel / durch Jheſum Chriſtum / ewiglich gelobt.Derhalben iſt an E. G. vnſer obgenannten armenDolmetſcher / vmb der Eer Gottes vnd gemeinen ChriſtlichenHeils wegen / vnderthänig bitten / wölle noch hinfürvnbeſchwärdt vnnd vnuerdroſſen ſein / bey den Hoch ynndWolgedachten Chriſtlichen Teutſchen / hohes vnd niderenStandts / vmb Chriſtliche Hilff vnd Handtreichung / zu völligerbezalung der zweien newen Crobatiſchen Trucke=reien /339


Vorred.reien / zu verlegung des groſſen langwirigen dreierley Trucks / zuvnderhaltung vnd beſoldung der Dolmetſcher / Setzer vnd andererPerſonen / wie obgemelt / etliche Jar lang / vnnd zu auſſendungder Bücher in die Windiſche vnd Crobatiſche Länder / vnd in dieTürckey / anzuſuchen vnd anzuruffen / auff das wir nun hinfürdie / wölche bißher den erſten Windiſchen Truck verlegt /ſonderlich auch den Chriſtlichen tewren / vnſeren genädigenLandtsfürſten von Wirttemberg / etc. auß denen obgemeltenvrſachen / vnd E. G. ſo offt vnd zuuil nicht beſchwärn / vnnd dißofftgemelt hohes angefangen Windiſch vnnd Crobatiſch Werck /mit dem dollmetſchen der Bibel / vnd anderen Gottſeligen Büchern/ dardurch nicht allein Gottes Ehr / vnd die Chriſtlich Kircherweittert / ſonder auch das Antichriſtiſch vnd MachometiſchReich geſchwecht / loblich volendt vnnd volbracht werde. Entgegenſo gelob vnd verſprich ich ſampt meinen trewen Gehilifen /hiemit Gott / E. G. vnd allen denen / die jre Hilff / durch E. G. zuvns legen / das wir mit dolmetſchen / trucken vnd corrigieren /vnd das ſollichs von ſtatt gehe / kein fleiß müh noch Arbeit beytag vnnd nacht ſparen / vnd alles das / was von mäniglichendurch E. G. oder andere / vns dargereicht würdet / wol vndGottſelig / vn[d] niendert anderſt hin / dann wo des offtgemeltenWercks / groſſe vnnd vnuermeidliche Notturfft erfordern würdet /anlegen vnd außtheilen / vnnd dauon E. G. vor der HochloblichenVniuerſitet zu Tübingen / oder ſonſt vor ehrlichen Leutten / auffrichtige/ erbare / gute Raittung thuen / dieſelbig auch allenFürſten vnd mänigklich / wer einiche Hilff darzu gethon / vndſollichs von vns erfordern würdet / jederzeit zuſtellen wöllen.B ij Was340


Vorred.Was aber für ein Lob / ewige Gedächtnuß vnd Belonung / beyGott vnd allen Außerwölten / hie vnd dort / alle die / wölchediß hoch Chriſtlich Werck / dardurch vil einfältige / verfürte /vnd vngleubige Menſchen / zum rechten Glauben gebracht werden/ befürdern helffen / haben vnd erlangen / daruon wer jetzunderzu lang zuſchreiben / ſonder ein jeder leß für ſich ſelbſt /Daniel 12; Ezech. 3; 33; Eſa. 52; Math. 13; 24; Rom. 10; Jaco. 5was Chriſtus / die Propheten vnd Apoſteln / denen / wölche diereine Leer des Euangelij befürdern / die einfältigen im Glaubenrecht vnderrichten / verheiſſen vnd zuſagen.Der ewig güttig Gott / der wolle von wegen ſeines geliebtenSons Jeſu Chriſti / vnſers Herrn vnd Seligmachers / E. G. ſamptjren geliebten Gottſeligen Gemahel / vnd Kindern / bey der erkanntenvnd bekannten Warheit des heiligen Euangelij / je lengerje mehr / durch den heiligen Geiſt / reicher vnd ſterker machen /auch bey derſelbigen biß ans Ende erhalten vnd bewaren vor allemVbel / Amen. Datum Vrach den erſten tag Junij / im 1561. Jar.E.G.Vndertheniger vnndwilliger CapplanPrimus Truber / ge=weßner Thumbherrvnd Prediger zu La=bach im Lands Crain.341


Popis in kratek povzetekvsebine vseh slovenskih knjig,ki jih je do leta 1561 dal natisniti Primož Trubar, in teh, ki sesedaj ponovno tiskajo v hrvaškem jeziku v dveh hrvaškihpisavah, namreč v glagolici in cirilici (ta jezik in pisavouporabljajo tudi v Turčiji). V uvodu je predgovor,ki pove, zakaj je ta elenhus ali popis bil natisnjen,ter kaj bo v navedenih jezikih pozneješe prevedeno in natisnjeno.Flp 2.In da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod,v slavo Boga Očeta. 303303. Flp 2,11.Natisnjeno v Tübingenu, pri vdoviUlriha Morharta1561.304304. Edini znani izvodRegistra se nahaja v NUKpod signaturo 6716.343


Krščanskemu, plemenitemuin blagorodnemu gospodu, gospoduIvanu Ungnadu, baronu Sovneškemu, njegovegaveličanstva rimskega cesarja svetniku itd.Milost in mir od Boga, Gospoda,po Jezusu Kristusu.Blagorodni in milostni gospod.Da sem izdal ta Register, v katerem sopo vrsti in na kratko zajeta vsa najimenitnejšapoglavja in vsebina vsehmojih doslej natisnjenih slovenskihknjig, kjer tudi napovedujem, kaj nameravam vbodoče s svojimi pomočniki še prevesti v slovenskiin hrvaški jezik, natisniti ter izdati v dveh hrvaškihpisavah, namreč v glagolici in cirilici (ki ju uporabljajotudi v Turčiji), sem storil iz naslednjih razlogov.Prvi je ta: Vaši milosti je znano, kako so me vpreteklem letu neka ali morda več neverjetno345


305. Trije starocerkveniin luteranski simboli so:Apostolska veroizpoved;nicejski simbol iz leta 325po Kristusu (Nicejskocarigrajskaveroizpoved)in Symbolum Athanasiicontra Arianos ca. 600 letpo Kristusu. O. Sakrausky,n. d., 129.306. Protestantizem poLuthru priznava samosklepe obeh prvihcerkvenih zborov: v Niceileta 325 in Kalcedonuleta 451. Prav tam.Predgovorzlobnih oseb, na več krajih v nemških deželah nesamo pred osebami nižjega, temveč tudi višjegastanu obrekovale in razvpile, češ da sem sanjaškizanesenjak, ki v svoje slovenske knjige vnašazmot ne misli, ki so v nasprotju z augsburško veroizpovedjoitd. Čeprav sem izmišljeno, krivo obdolžitevin ustrahovanje pred tistimi, ki so me zaraditega javno nagovorili — z verodostojnimi,pisnimi dokazi in pričevanji vernih kristjanov izKranjske in Spodnještajerske, katerim sem 17 letpridigal v slovenskem jeziku, ki moje knjige berejoin razumejo, ter ob mojem odhodu z odkritosrčnimain zapečatenima listinama dveh cesarskih mest,Rottenburga na Tauberi in Kemptena (kjer sem 14let zapored bil pridigar in župnik) — prepričljivoovrgel ter dokazal svojo nedolžnost. Prav tako semdokazal, da sem se doslej v svojih pridigah in tudi vsvojih knjigah povsem ustrezno ravnal po vseh členihnaše krščanske vere, spisih prerokov in apostolovv pravi katoliški razlagi treh simbolov, 305prvemkrščanskem cerkvenem zboru 306in poaugs burški veroizpovedi. S pomočjo Vsemogočnegabom tako ravnal tudi v prihodnje in tako zaključilsvoje življenje ter se po Kristusu zveličal.Amen. Razen tega je presvetli krščanski češki kraljitd., kot je vaši milosti znano, dal moje knjige v346


Predgovorpresojo izvedencem, ki razumejo slovenski jezik.Ti so jih spoznali za neoporečne in krščanske.Toda nekateri tega zahrbtnega in nepravičnegaobrekovanja nočejo prekiniti niti pozabiti. Preteklojesen so mojega pomočnika Štefana Istrana nekateripridigarji in meščani v Nürnbergu nadlegovaliin spraševali, ali pravzaprav nisem pristaš inčlan cvinglijanske, kalvinske, švenkfeldske ali kakedruge podobne sekte. Pristaši Rima tudi v deželiKranjski in sosednjih slovenskih deželah podobnogovore o meni, grajajo moje knjige in ljudi, ki mojeknjige posedujejo ali berejo ter ne obiskujejonjihovih malikovalskih maš, imenujejo preklinjevalce,sektaše, hujskače in odpadnike od katoliškeCerkve. S tem želijo preprečiti širjenje svetegaevangelija pri dobrosrčnih Slovencih in Hrvatih.Če bi me na skrivaj spravili v ječo ali ob življenje, bio meni širili enake laži z namenom, da bi preprosteljudi prepričali, da sem zanesenjak (švermer) insektaš, kot se je to že zgodilo ali se mnogo kje ševedno dogaja mnogim stanovitnim kristjanom.Tem razvpitim in razširjenim lažem o meni sesedaj v naglici, ko sem obremenjen s težkim delomin velikimi skrbmi, nisem znal drugače zoperstaviti— ter jih pri vseh pobožnih Nemcih odvrniti odsebe — kot s tem registrom, v katerem sem v času,347


Predgovorko se je pojavilo lažnivo obrekovanje, po naročilunašega presvetlega bogaboječega milostnega gospodain deželnega kneza württemberškega itd. nakratko povzel in strnil vsebino vseh svojih slovenskihknjig ter ga skupaj z vezanimi izvodi vseh slovenskihknjig iz Kemptena ponižno poslal vaši milosti.Iz tega Registra lahko vsak bogaboječi inpobožni Nemec spozna in presodi, da so bileomenjene obtožbe izmišljene ter brez osnove izlitename zgolj iz zavisti in sovraštva. Iz registra intudi iz drugih mojih slovenskih knjig je povsemrazvidno, da prevajam in tiskam samo tiste knjige,ki jih augsburški veroizpovedi (katera bo, če Bogda, kmalu izšla tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku)vdani teologi odobravajo, smatrajo kot dobreter jih kot prave krščanske cenijo. Če bi mi Bognamenil usodo, da me pristaši Rima vržejo v ječoali na skrivaj ubijejo, bo vsak razumen kristjan iztega registra kakor tudi iz ostalih mojih knjig lahkospoznal, zakaj in zaradi katere vere me je to doleteloitd.Drugi in najvažnejši povod za izdajo tegaRegist ra je le-ta: Ker se po posebni previdnostiin božji milosti šele v zadnjih hudih časih Svetopis mo in druge nabožne knjige prevajajo tudi vslovenski in hrvaški jezik ter tiskajo v treh pisa-348


Predgovorvah, kar se, odkar svet stoji, še ni zgodilo, saj vslovenskem jeziku doslej ni bilo ničesar napisanega,kaj šele natisnjenega. 307Hrvati sicer že nekajčasa uporab ljajo svojo pisavo, vendar v svojem jezikuše nimajo natisnjene celotne Biblije, celegakatekizma, nobene postile niti drugih krščanskihknjig razen nerazumljivih brevirjev in mašnihknjig. Ker sem se tega prevajanja in tiskanja v hrvaškijezik lotil s svojimi pomočniki ob velikispodbudi ter izkazani pomoči vaše milosti in smosedaj sredi <strong>dela</strong>, se je izkazalo, da to delo zahtevavelika vlaganja, saj je bilo treba na novo urediti ins tujimi črkami opremiti dve celotni tiskarni, izdaljnih dežel pripeljati prevajalce skupaj z otrokiin ženami, stavce, graverje, livarje in drugo potrebnoosebje, tem in tiskarjem pa zagotoviti plačiloter priskrbeti papir. Prav tako je treba že natisnjeneknjige z velikimi stroški pošiljati preko100 milj daleč, dobro polovico le-teh pa razdelitizastonj, saj je preprost Slovenec ali Hrvat, ki gaTurki neprestano ropajo in zatirajo, beden in reven.Zato, milostni gospod, če želimo to začetoBogu všečno, potrebno, koristno in pomembnodelo (po katerem bo veliko število ljudi v Slavoniji,na Hrvaškem, v Dalmaciji, Srbiji, Bosni inTurčiji z božjo pomočjo in posredovanjem Svete-307. Zaradi težkihčasov in pričakovanegaskorajšnjega konca svetaso vsi reformatorski,tudi južnoslovanski pisciželeli, da se evangelijrazglaša vsem narodom vnjihovem jeziku (prim.Mr 10,13; Mt 24,14).349


308. V prilogi pisma, ki gaje Trubar poslal JobstuGallenbergu (10. 2. 1562),je navedeno, koliko soprispevali stanovi cesarstvado tega časa.O. Sakrausky, n. d., 131.J. Rajhman, Pisma Primoža<strong>Trubarja</strong>, 103.Predgovorga Duha, brez česar se ne more nič zgoditi, sprejelopravo spoznanje Boga in njegovega ljubegaSina ter večno življenje) pošteno začeti ter tako,da bo vredno hvale, v korist ljudem tudi dokončati,bo potrebno veliko prizadevanja, truda insredstev. Zato se obračam tudi na pobožne in bogaboječeNemce visokega ter nizkega stanu zakrščansko pomoč in podporo, da bi lahko topredvideno hrvaško delo dokončali. Ne dvomim,da bodo kristjani v Nemčiji pa tudi v drugih deželah,ko bodo o tem našem početju temeljitopoučeni, to naše, Bogu posvečeno delo bogatopodprli, tako, kot je to s svojim dejanjem že podprlnaš presvet li, milostni, krščanski gospod indeželni knez württemberški itd. Kakor njegovaknežja milost vsak dan skrbi za širjenje čistegaevangeljskega nauka po vsej deželi in med našimipotomci na šolah, za preživljanje preganjanihkristjanov, pas torjev in ubogih ljudi z visokimidarovi in podporami, kakor je njegova knežja milostmeni in mojim pomočnikom ob začetku našega<strong>dela</strong> nudila zatočišče in prehrano, tako tudine dvomim, da bodo presvetli krščanski volilniknezi skupaj z drugimi bogaboječimi kristjaniponudili svojo roko v krščansko pomoč za širjenjesvetega evangelija in prave zveličavne vere. 308350


PredgovorKot je razbrati iz vsebine Zlate bule 309cesarja svetegarimskega cesarstva Karla Četrtega, naj bi setudi knežji sinovi milostnih volilnih knezov polegdrugih jezikov učili in bili vešči tudi slovenskegajezika, ki je zelo podoben hrvaškemu.Da pa bi vsi Nemci dobili resničen vpogled vto, kakšne knjige in stvari so se doslej in se bodov prihodnje v Nemcem tujih jezikih tiskale, terda bi bili še nadalje naklonjeni temu delu, sem taRegister dal natisniti v nemškem jeziku, čepravmi ta <strong>dela</strong> težave. Iz njega, kakor tudi iz drugihmojih knjig bo lahko vsakdo spoznal, da s svojimipomočniki doslej nisem, pa tudi poslej nebom natisnil ničesar lahkomiselnega, nekoristnega,zanesenjaškega, sektaškega, uporniškega,bogokletnega, dvomljivega ali spornega, pa tudinobenih sramotilnih bukvic, temveč samo to, karje v korist spoznanju Boga in njegovi slavi, širjenjuprave krščanske vere ter tolažbi in večnemuzveličanju ustrahovanega, zaskrbljenega, odTurkov in antikrista mučenega in obubožanegaslovenskega in hrvaškega ljudstva pa tudispreobrnjen ju Turkov. Več o tem je v Registru,kjer piše o moji veliki, slovenski, v četverki natisnjeniknjigi z naslovom Tiga noviga testamentaena dolga predguvor, na mestu, ki je označeno z roko.309. Ferdinand Seibt, KarlIV. Ein Kaiser in Europa1346 bis 1378, 254. Vpoglavju 31 Zlate bule jepriporočilo, naj se sinoviknezov uče tujih jezikov.Zlata bula je temeljnizakon cesarja Karla IV.,sprejet na državnihzasedanjih v Nürnberguin Metzu 1356, ternajvažnejši ustavni zakonnemškega cesarstva doleta 1806. O. Sakrausky,n. d., 132.351


310. Januarja leta 1561se je Janez plemenitiUngnad odločil, da samprevzame Trubarjevo slovensko-hrvaškopodjetje.Tako je nastala Slovenska,hrvaška in ciriličnatiskarna v Urachu (dieWindische, Chrabatischeund Cirulische Trukherei),Rupel - Saria, 133.PredgovorPotem ko je vaša milost večji del svojega življenjapreživela pri cesarjih in kraljih ter na visokih inuglednih položajih, med drugim tudi kot zelo slavenvišji deželni in vojaški poglavar mnogokrat zbridkim orožjem v boju proti Turkom, ter bila odcesarjev, kraljev, volilnih knezov, knezov, drugegosposke pa tudi dežel in ljudi, posebno v svojidomovini vedno in še sedaj visoko cenjena in ljubljenater še vedno od vseh spoštovana in pri vseh vmilosti, je skrivnostna božja modrost vašo milostšele sedaj v starosti, poleg nas ubogih, preprostihpridigarjev in tolmačev nizkega stanu določila zadrugačno krščansko vojskovanje, namreč za bojproti protikrščanskemu, Mohamedovemu cesarstvus krepko, tiskano in govorjeno božjo besedo.Čudežno vas je privedla v to deželo, kajti mi ubogi,neznani prevajalci nizkega stanu odkrito in javnopriznavamo: če nam vaša milost ne bi dajala tolikopoguma, podpore, tolažbe, ugodnosti,pomoči in spodbude ter nam ne bi s pismi, nasvetiin hitrimi sli tako zvesto in vztrajno stala ob strani,še danes ne bi imeli niti zatočišča in preskrbe, nitihrvaške tiskarne. 310Ker se je sedaj to naše slovenskoin hrvaško, po mnenju slovenskih in hrvaškihučenjakov neoporečno ter dobro razumljivo prevajanjein tiskanje, o čemer so vaši milosti te dni352


Predgovorbila poslana tudi pisna spričevala, začelo, bodi Bogv nebesih po Kristusu večno hvaljen.Zaradi tega omenjeni ubogi prevajalci v imenubožje slave in v dobrobit krščanstva ponižnoprosimo vašo milost, da se še naprej vztrajno inneomajno pri poštenih in dobronamernih Nemcihvisokega ali nizkega stanu zavzema za krščanskopomoč in podporo pri poravnavi stroškovza dve novi hrvaški tiskarni, za založbo zahtevnegain dolgotrajnega trojnega tiska, za oskrboin plačilo tolmačev, stavcev ter drugega omenjenegaosebja še nekaj let, kakor tudi za razpošiljanjeknjig v slovanske in hrvaške pa tudi turškedežele, da bi lahko dokončali to naše veliko začetoslovensko in hrvaško delo s prevodom Biblijeter drugih nabožnih knjig, s čimer se ne širizgolj božja slava in krščanska Cerkev, temveč tudislabi protikrščansko Mohamedovo cesarstvo.Tako v bodoče ne bi več tako pogosto in močnoobremenjevali tistih, ki so doslej omogočali tiskanjeslovenskih knjig, posebno pa vas, vaša milost,in našega ljubega krščanskega, milostnegadeželnega kneza württemberškega itd. V zahvaloskupaj s svojimi zvestimi pomočniki obljubljamin prisegam Bogu, vaši milosti in vsem tistim,ki nam preko vaše milosti namenjajo svojo353


311. Prim. Dan 12,3.312. Ezk 3,16–21;Ezk 33,15–16.313. Iz 52,13.314. Mt 13,43;Mt 24,13–14.315. Rim 10,9–10.316. Jak 5,15.Predgovorpomoč, da pri delu, prevajanju, tiskanju in lektoriranjune podnevi niti ponoči ne bomo varčevaliz vnemo, trudom in naporom, da bomo vse, karnam bo po vaši milosti ali po drugih darovano,pamet no in pobožno porabili samo za to, karnepogrešljivo in nujno potrebujemo za omenjenoveliko delo, ter za nič drugega. Za vse bomovaši milosti, spoštovani univerzi v Tübingenu alipred drugimi poštenimi ljudmi podali pošten inodkrit račun. Enako ob vsakem času tudi vsemknezom in vsem tistim, ki so nam kakor koli pomagaliin bodo to od nas zahtevali.O tem, kakšno hvalo, spomin in nagrado pri Boguin svetnikih v onostranstvu in tukaj na zemlji pabodo prejeli vsi, ki so to pomembno krščansko delo,po katerem bodo mnogi preprosti, zapeljani inneverni ljudje spoznali in sprejeli pravo vero, pomagaliizpeljati, bi na tem mestu predolgo pisali.Zato naj o tem, kaj Kristus, preroki in apostoliobljubljajo in prerokujejo tistim, ki čisti naukevangelija širijo in prepros te v pravi veri učijo, vsaksam prebere v Danielu 12; 311 Ezekielu 3; 33, 312 Izaiji52; 313 Mateju 13; 24, 314 Rim ljanom 10; 315 Jakobu 5. 316Večno dobri Bog naj zaradi svojega ljubljenegasina Jezusa Kristusa, našega Gospoda in zveličarja,vašo milost, skupaj z vašo ljubljeno pobožno sop-354


Predgovorrogo in otroki, po Svetem Duhu še dolgo bogatiin utrjuje v spoznani in priznani resnici svetegaevangelija ter v njem ohrani ter obvaruje do koncapred vsemi težavami in grdobijami. Amen. Dano vUrachu, prvega dne v juniju leta 1561.Vaše milosti vdani in uslužni kaplanPrimož Trubar,bivši stolni kanonikin pridigar v Ljubljaniv deželi Kranjski355


KATEHISMUSEDNA MA=lahna kniga, u koie su vele potribni iprudni nauki i artikuli prave Krstianskevere s kratkim istomačenem za mlade ipreproste ljudi i edna predika od kripostii Ploda prave Karstianske vere, KroziStipana Istrianina s pomocu dobrihHrvatov, sad naiprvoistumačena. 317Der Catechiſmus / mit kurtzen außlegungen/ Symbolum Athanaſij, vnnd einPredig von der krafft vnd würckung desrechten Chriſtlichen Glaubens /in der Crobatiſchen Sprach.Štampana u Tubingi.Godišće po Isukrstovom roistvuC F M A 318317. Glagolica. Katechismus,Ein kleines Buch, indem sind die nötigstenund nützlichsten Lehrenund Artikel des rechtenchristlichen Glaubens miteiner kurzen Auslegungfür junge und einfältigeLeute, und eine Predigtvon Kraft und Furchtdes rechten Glaubens,durch Stephan, denIstrianer, mit Hilfe guterKroaten jetzt zum erstenMal übersetzt. Gedrucktin Tübingen nach JesuChristi Geburt 1565. O.Sakrausky, Primus Trubar,Deutsche Vorreden, 187,op. 1.318. Številčne vrednostiglagolskih črk: C = 1000,F = 500, M = 60, A = 1(1561).357


Dem Durchleüchtigiſtenvnd großmächtigſten Fürſſten vnd Herrn /Herrn Maximiliano Künig zu Böheim /Ertzherzogen zu Oeſterreich / etc.Gnad vnd Frid von Gott dem Herrn /durch Jeſum Chriſtum.Durchleüchtigiſtervnd gnädigiſterHerr Künig / Nach dem wir nun auß ſonderlichemverordnen vnnd ſchickungen Gottes / in diſenobern Teütſchen Landen / die Crobatiſche Truckerey gantzvn[nd] hüpſch / durch hülffe viler guthertzige[n] Chriſtenüberkommen haben / vn[nd] diſelbig StephanusHiſterreicher / gleich zu der zeit / da ich alhie die zwuEpiſteln des h. Apoſtels Pauli an die Corinthiern vn[nd] diean Galatern / mit kurtzen Argumenten vnnd Scolien / in derCreineriſchen ſprach hab trucken laſſen / hieher gehn Tübingengebracht. Haben wir jme / de[m] Stephano geraten / dzer / diß vns mehr gehülffen zum Crobatiſchen dolmetſchenzukommen / den Catechiſmum mit kurtzen Außlegungen.Item / des Niceniſchen Concilij / Athanaſij / Ambroſijvn[nd] Auguſtini Symbola / vnd ein Predig von der krafftvn[nd] würckung des rechten chriſtlichen Glaubens / wölchevon den Crobatiſchen Prieſtern in Lands Crein / überſehen /corrigiert / vnd vns zu trucken überſent ſeind / ſoll ſetzenvnd trucken laſſen. Dan[n] wil man die rechte Gottſelige vndſeligmachende Religion / vnder dem jungen vn[nd] einfältigenvolckA ijvnd359


319. Eure KöniglicheMaestät.Vorred.vnd in der Türckey pflanzen vnd anrichten / ſo mag ſolchesdurch kein anderen weg oder mittel füglicher vnd fürderlichergeſchehen / dann mit dem Catechiſmo vnd SymboloAthanasij.Das wir aber diſe erſte vnd kleine Prob vnſers newenangefangne[n] Crabatiſchen dolmetſchen vn[nd] Trucks E.K. M. 319 dedicieren / vnd in derſelbigen Namen außgeenlaſſen / geſchicht nit on vrſachen / die allda zuerzölen vnfüglich/ vnd deren ich ettlich in der teutſchen Vorred. überdie Epiſteln zun Römern / hab angezeigt. Derwegen iſt anE. K. M. vnſer vnderthänigſt bitten / diß vnſer wolmeinendsdedicieren vnd Büchlin / wöll jr gefallen / vnd dasſſelbigdurch verſtendige der Crabatiſchen ſprach iudicieren / vndwas für mängel darinn / in Wörtern oder Orthography befinden/ derſelbige[n] gnädigſt vns erinneren laſſen. Auffdiſes / wills Gott / ſoll der erſt halb theil des NewenTeſtaments / erſtlich mit Crabatiſchen buchſtaben / darnachmit Cyruliſchen (die wir bald zuüberkom[m]en verhoffen)getruckt / auch in E. K. M. Namen außgehn. E. K. M.thun wir vns hiemit ſampt dem fürgenomnen hohenChriſtlichen Werck in aller Vnderthänigkeit beuelhen. DatumTübingen den 1. tag Martij / im 1561. jar.E.K.M.VnderthänigſterCaplanPrimus TruberCreiner360


KATEKIZEM,ENA DROBNAknjižica s kratko razlago važnih inkoristnih naukov in členov pravekrščanske vere za mlade in preprosteljudi, kakor tudi pridiga o moči insadovih te vere. Sedaj prvič s pomočjodobrih Hrvatov po Štefanu Istranuprevedena v hrvaškijezik. 320320. Prevod iz hrvaščine.Katekizem s kratko razlago, SymbolumAthanasij, kakor tudi pridiga o moči insadovih prave krščanske vere v hrvaškemjeziku. 321321. Prevod iz nemščine.Tiskano v Tübingenu,leta 1561po Kristusovem rojstvu.361


Presvetlemu in mogočnemu knezuin gospodu, gospodu Maksimilijanu, kraljučeškemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.Milost in mir od Boga, našega Gospoda,po Jezusu Kristusu.Presvetli in milostni gospod kralj.Sedaj, ko smo po posebni milosti božji, spomočjo mnogih dobrih kristjanov v tehgornjenemških deželah, dobili dobro opremljenohrvaško tiskarno, sem prav v času, ko sem tukaj skratkimi utemeljitvami in pojasnili v kranjskem jezikudal natisniti svetega apostola Pavla pismiKorinčanom in Galačanom, v Tübingen pripeljalomenjenega Štefana Istrana. Temu Štefanu smopredlagali, da nam te od več hrvaških prevajalcevprevedene in od hrvaških pridigarjev v kranjskideželi pregledane, korigirane in nam v tisk poslaneprevode Katekizma s kratkimi razlagami Nicenijskegakoncila, 322 Atanazija, Ambrozija in Avguština 323nauki ter pridige o moči in sadovih prave krščanskevere pripravi za postavitev in da v tisk. Kajti čehočemo to pravo, od Boga dano in edino zveličavnovero, med mladino in preprostim ljudstvom pa tudiv Turčiji zasaditi in utrditi, tega ne bomo dosegli ponobeni primernejši in uspešnejši poti ter z nobenimdrugim sredstvom kot edino s katekizmom in temeljnorazlago vere po Atanaziju.322. 1. nicejski koncil leta 325.323. Atanazij (295–373),aleksandrijski patriarh;Ambrozij (339–397),milanski škof; Avguštin(354–430), škof incerkveni učitelj.363


PredgovorDa pa ta prvi in skromni poizkus našega novegahrvaškega prevajanja in tiska posvečamo vašemu kraljevemuveličanstvu in v njegovem imenu tudi izdajamo,se ni zgodilo brez razlogov, o katerih pa tukaj nebi bilo primerno govoriti, sem pa jih nekaj nakazal vnemškem predgovoru k Pismu Rimljanom. Po tej potise na vašo kraljevo veličanstvo obračamo s ponižnoprošnjo, da bi to naše dobronamerno posvetilo inknjižico sprejeli z naklonjenostjo ter jo poznavalcemhrvaškega jezika dali v presojo. Če pa je v njej kar kolipomanjkljivega v besedah ali ortografiji, naj nam tomilostno sporočijo. Nato, če Bog tako hoče, naj bi bilprvič natisnjen in tudi v vašem imenu izdan najprej shrvaškimi, nato pa še s cirilskimi črkami (za katereupamo, da jih bomo kmalu prejeli) prvi del Novegatestamenta. S tem se skupaj z našim predvidenim pomembnimkrščanskim delom vašemu kraljevemuveličanstvu ponižno priporočamo.V Tübingenu, 1. dne marca v letu 1561.Vašega kraljevega veličanstvaPonižni kaplanPrimož TruberKranjec364


Stipan KonzulKATEHISMUSEdna malahna kniga, u koi jesu velepotribni i prudni nauki i artikuliprave krstianske vere, skratkimistomačenem, za mlade i priprosteljudi. I edna predika, kako se imaovo slovo, vera u s. pismu razumeti.Krozi Stipana Konsula Istranina, spomoćun dobrih Hrvatov, sad naiprvo istumačena.Der klein Catechißmus / vnd einPredig vom rechten ChriſtlichenGlauben / in der CrobotiſchenSprach.ŠTAMPANA U TUBINGI.GODIŠĆE PO ISUKRSTOVOMROISTVUČ F M A 324324. Številčne vrednostiglagolskih črk: Č = 1000,F = 500, M = 60, A = 1(1561).365


Vorred.ADem Durchleüchtigiſtenvnnd GroßmächtigiſtenFürſten vnd Herren /Herrn Maximiliano Künig zu Böheim/ Ertzherzogen zu Oſterreich /Hertzogen zu Burgund / in obernvnd nidern Schleſien / Marggrauenzu Märhern / Grauen zuTyrol rc.Gnad vnd Frid von Gottdurch Chriſtum.Durchleüchtigiſter vndGnädigiſter Künig / Nachdem wir nun auß ſonderlichemverordnen vndſchickungen Gottes die gantze CrobotiſcheTruckerey durch hilffe viler GüthertzigerChri=A ij ſten367


Vorred.ſten / fürnemlich aber duech trewenbeyſtand vnd fürdernuß des wogebornenChriſtlichen Herren Hanſen VngnadFreyherren / rc. Überkommen haben /vnnd dieſelbig Herr Stephanus ConſulIſterreicher / gleich zu der zeit als ichallhie die zwu Epiſtelen des H. ApoſtelsPauli an die Corinthiern un[d] an dieGalatern / mit Argumente[n] vn[d]Scholien / in der Windiſche[n] ſprachhab trucken laſſen / hieher gehn Tübingengebracht. Iſt jme von vns ettlichengerathen / das er zum anfang vnd erſterProb / die kleine Bibel / nämlich denCatechiſmum / darum die nöttigſtenvnnd ſeligmachenden Hiſtorien / Lehren/ Gebett / die ſchöneſten vnnd holdſeligſtenCeremonien / vnd die rechtenGotteſdienſt des newen Teſtaments begriffenſeind mit kurtzen Außlegungen/ Crobattiſch ſetzen vnd trucken ſolllaſſen. Dann es iſt verhof=fenlich /368


Vorred.fenlich / Gott der him[m]liſchVatter /von wegen ſeines geliebten Sons / vnſersHerrn vnnd ſeligmachers / werde mitſeinem heiligen Geiſt / durch denCatechiſmum / auch durch anderegotſelige Bücher / die hernach getrucktwerden / nicht allein auß denCrobotiſchen Völckern / jr vil von jremAberglauben / ſonder auch auß denTürcken / dieweil ſie auch diſer Sprachvnd Geſchrifften / ſonderlich die Cyruliza(die wir auch / ob Gott will / in kurtzemhaben werden) gebrauchen / vondem Machometiſchen / zu dem rechten/ alten / waren / allein ſeligmachendenChriſtlichen Glauben / bringen vnd bekören.Das wir aber diſe erſte vnnd kleineProb E. K. M. dedicirn / vnnd inderſelbigen Namen außgehen laſſen /hat ſeine vrſach / deren ich ettlich inmeiner getruckten teütſchen Vorred /über das ander halb theil desWindiſchenA iij newen369


Vorred.Newen Teſtaments hab erzölt,. Vnd E.K. M. bitten wir vnderthänigſt / dißvnſer dedicieren im beſten zuverſteen /vn[d] ſolches Büchlin durch verſtendigvn[d]Gottſelig Croboten indicierenzulaſſen / vn[d] ſouer etwan[n] mängelwürde[n] befunden / durch dieſelbigengnädigſt vns zuerin[n]ern. Nach diſem /wils Gott alſbald vns mehr Gehülffen zudem gemelten Crobotiſchen Truck /dere[n] wir täglich ſeind gewartend /zukommen / wöllen wir alſdann dasNew Teſtament / im namen des Herren /zutrücken anfahen. E. K. M. thun wirvns alſo / ſampt dem fürgenommenenhohen Chriſtlichen newen Werck / auffsaller vnderthänigeſt beuelhen. DatumTübingenam 1. Tag Martij / in dem1561. Jahr.E. K. M.VnderthänigſterCapplanPrimus Truber370


Štefan KonzulKATEKIZEM,ena majhna knjiga, v kateri so najpotrebnejšiin koristni nauki inčleni prave krščanske vere, skratkimi pojasnili, za mlade inpre proste ljudi. Nadalje pridiga otem, kako je treba te besede invero v Svetem pismu razumeti. PoŠtefanu Konzulu Istranu spomočjo dobrih Hrvatov sedajprvič prevedena.Mali katekizem in pridiga o pravikrščanski veri v hrvaškem jeziku.NATISNJENO V TÜBINGU.LETO PO KRISTUSOVEM ROJSTVU1561.371


APresvetlemuin mogočnemu knezuin gospodu, gospodu Maksimilijanu,kralju češkemu,nadvoj vodi avstrijskemu, vojvodiburgundskemu, zgornjein spodnje Šlezije, grofu Mo -ravske marke, grofutirolskemu itd.Milost in mir od Bogapo Kristusu.Presvetli in milostni kralj.Potem ko smo po posebniželji in usodi božji spomočjo mnogih dobrosrčnihkristjanov, posebno pa obzvesti pomoči in podpori blagorodnegakrščanskega gospoda baronaIvana Ungnada prevzeli celotnohrvaško tiskarno, je ta ravno v času,ko sem tukaj dal v tisk dve pismisvetega apostola Pavla Korinčanom373


Predgovorin Galačanom z dokazi in pojasnili vslovenskem jeziku, sem v Urachpripeljal gospoda Štefana KonzulaIstrana. Nekateri med nami smo musvetovali, da naj za začetek in prvipoizkus postavi in da v tisk malobiblijo, namreč Katekizem, v kateremso zajete najnujnejše in zveličavneresnice, nauki in molitve,najlepši in mili obredi ter pravebožje službe Novega testamenta skratkimi razlagami. Upati je, da bogospod Bog, naš nebeški oče, zaradinjegovega ljubljenega sinu,našega Gospoda zveličarja s svojimSvetim Duhom po Katekizmu, patudi po drugih pobožnih knjigah, kibodo tiskane za tem, ne samo izhrvaških ljudstev, temveč tudi odTurkov, ker poznajo in uporabljajojezik in pisave, posebno cirilico (kijo bomo, če bo taka božja volja, tudikmalu imeli), mnoge od njih pripeljaliz praznoverja in mohamedanstvater spreobrnil k pravi krščanski veri.Vzrokov, da ta prvi in majhen poizkusposvečamo vaši kraljevi visoko-374


Predgovorsti in ga želimo v vašem imenu tudiizdati, pa je več. O nekaterih semgovoril v svojem tiskanem nemškempredgovoru v drugem delu slovenskegaNovega testamenta. Vašokraljevo visokost ponižno prosimo,da to naše posvetilo prav razume terda to knjižico po razumnih inpobožnih Hrvatih potrditi ter naspo njih milostno obvestiti o morebitnihpomanjkljivostih. Bog najnam za omenjeni hrvaški tisk čimprej nameni več pomočnikov, katerihprihod pričakujemo vsak dan.Takoj nato bomo v božjem imenuzačeli s tiskom Novega testamenta.Vaši kraljevi visokosti se skupaj znameravanim novim velikim krščanskimdelom nadvse ponižnopriporočamo. Dano v Tübingenuna 1. dan meseca marca v 1561. letu.V. K. V.ponižnikaplanPrimož Trubar.375


❧ KATEHISMUS❧EDNA MA=LAHNA KNIGA, U KOIjesu vele potribni i koristni naouci i artikouliprave Karstianske vere, skratkimistoumačenem, za mlade i priproste ljudi. Ita prave Vera od Božjega stana ili bitja uSvetoi Troici, od svetoga Atanažia složena:Tere jedna lipa predika, od kriposti, i plodaprave Karstianske Vere, kroz ANTONADALMATINA, i STIPANA ISTRIANAsad naiprvo iz mnozih jezikharvacki istumačena 325❧ ❧Catechißmus /Mit außlegung / in derSyruiſchen 326 Sprach.325. Transkripcija izcirilice.326. Syruische Sprah,pač iz besede »syrfisch«,srbsko, razvita beseda.O. Sakrausky, n. d., 192,op. 2.Štampana u Tubingi.Godišće po IS[is]HOVOM roistvu,A, F, X, A377


Dem Durchleuchtigiſte[n]vn[nd] Großmächtigen Fürſten vndHerren / Herrn Maximiliano Künig zu Beheim /Ertzherzogen zu Öſterreich / etc.Gnad vnd frid von Gott dem Herrn /durch Jeſum Chriſtum.Dvrchleuchtigiſtervnnd Gnädigiſter Künig vnd Herr /Nach dem Ewer Kün. May. 327alsvon dem gnädigen lieben Gotthocherleuchtem Chriſtlichen Künig /ich ſampt Stephano Hiſterreicher / in verſchinemMonat Martio diſes L<strong>XI</strong>. jars die erſte vnnd kleineProb des newen angefangnen Crabatiſchendolmetſchen / vnnd trucks des Catechiſmivnderthänigiſt dediciert / vnnd in derſelben Namenaußgeen laſſen / auch darinnen fürbracht /da ſolche Prob des ernannten Catechiſmi in derOrthography vnd ſonst in allem gerecht vnd vnmangelhafftbefunden / das wir auch / mit verleihungGottes / den erſten halbe[n] theil des newenTeſtaments erſtlich mit Crabatiſchen / hernachauch mit Cyruliſchen Buchſtaben / (die wir damalsbald zuüberkommen verhofften) trucken /vnd auch in Ewer Kun. May. Na=A ijmen327. Künigliche Mayestät.379


Vorred.men außgeen laſſen wolten. Wiewol wir nun auff eingezogenegnugſame Kundtſchaft vnd Zeugnuß / dasobangeregte vnſer Crabatiſche Prob gerecht vnd gut /mit truckung des erſten halbe[n] theils des newen Testamentsmit Crabatiſchen Buchſtaben / biß ſo langwir zu den Ciruliſchen füglich kommen möchten /vnſerem gethonen Zuſage[n] nach / fortzuſchreytengedachten. Jedoch dieweil Ew. Kun. May. auß hochloblichemChriſtlichen Gemüt vnd angeborner Küniglichenmiltigkeit / mit darraichung Jrer Chriſtlichenvnd Gnädigiſten Hilff / das hochnutzliche Werck derCiruliſchen Buchſtaben / dermaſſen ſo Chriſtenlichvnnd gnädigiſt befürdert / das man diſe jetzt mitböſter gelegenheit erlangen / vnnd überkommen mögen/ E. Ku. May. ſich auch gnädigiſt erbotten / dasſelbig noch weiter gnädigiſt vnd Chriſtenlich zu befürdern/ haben wir vns auch der zeit nichts genötigersangelegen ſein laſſen / ſonder diſem GotteſeligenWerck / in dem Namen Jeſu / allein obligen / vndfortſetzen wöllen / mit wölchem wir nun von dengnaden Gottes ſo weit kommen / das wir auch mitdiſen jetztgenan[n]ten Ciruliſchen Buchſtaben diſenCatechiſmum / als die erſte Prob trucken mögen /wölchen wir Ewrer Kün. May. als dem HocherleuchtenChriſtlichen Künig vnnd diſes GottſeligenWercks erſtem Hochloblichem / Chriſtlichem befürderer/ auch vnderthänigiſt dedicieren / vn=derthä=380


Vorred.derthänigiſt bittendt / Ewr. Kün. May. wöll Jr diſesgnädigiſt gefallen / vnd zugleich dem vorigen /durch diſer Sprachen Verſtendige judicieren / vnndwas für mangel in der Orthography oder ſonſt darinnenbefunden / derſelbigen vns gnädigiſt erinnernlaſſen / ſo wöllen wir volgendts auff diſes mit denBüchern des newen Teſtaments / vnnd anderenChriſtlichen Büchern vermittelſt Göttlicher Gnaden/ vnſerm Zuſagen nach / in diſen beiden Sprachen/ der Windiſchen / vnd Crobatiſchen / zutranſferieren vnd zu trucken getrewlich fortfaren /vn[nd] was jeder zeit getruckt würdet / Ewrer Kün.May. vnderthänigiſt auch überſenden. / Damitthun wir Ewrer Kün. May. vns / ſampt dem fürhabendenhohen Chriſtlichen Werck / in aller vnderthänigkeitbefelhen. Datum Tübingen / am XXV.Octob. nach Chriſti Gebut im MDL<strong>XI</strong>. Jar.E. Kün. May.VnderthenigiſterCaplan.Primus TruberChrainer.A iij381


❧ KATEKIZEM,❧DROBNA KNJI-ŽICA S KRATKOrazlago važnih in koristnih naukov inčlenov prave krščanske vere za mlade inpreproste ljudi, prava vera o božjem stanuali bivanju v Sveti Trojici, zapisana po svetemTomažu. Prav tako ena lepa pridiga okreposti in sadovih prave krščanske vere,po Antonu Dalmati in Štefanu Istranusedaj prvič iz več jezikovv hrvaški prevedena. 328❧❧Katekizem z razlagov hrvaškem jeziku. 329Tiskano v Tübingenu,leta 1561 poKristusu. 330328. Prevod iz hrvaščine.329. Prevod iz nemščine.330. Tübingen jeimenovan zaradi večjerazpoznavnosti, sicertiskano v Urachu.383


Presvetlemu in mogočnemuknezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu,kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.Milost in mir od Gospodapo Jezusu Kristusu.Presvetli milostni kraljin gospod. Vašemu kraljevemuveličanstvu, od milostljivega ljubegaBoga visoko razsvetljenemukrščanskemu kralju, sem skupaj sŠtefanom Istranom preteklega meseca marcatega 61. leta ponižno posvetil in že dal v vašemimenu natisniti prvi, majhen poizkus prevajanjain tiskanja novega hrvaškega katekizma. Vnjem sem tudi navedel, da je bil poizkus tegakatekizma v ortografiji in sploh v vsem dobroocenjen in upravičen. Kot naslednje smo želelitudi z božjo pomočjo najprej s hrvaškimi, natopa še s ciriličnimi črkami (za katere smo takratupali, da jih bomo v kratkem dobili) tiskati in vimenu vašega kraljevega veličanstva izdati prvidel Novega testamenta. Na osnovi poizvedovanjin pričevanj, da je omenjeni naš hrvaškipoizkus bil upravičen in dober, smo se sledečnaši obljubi odločili, da najprej nadaljujemo s385


Predgovortiskanjem prvega <strong>dela</strong> Novega testamenta shrvaškimi črkami, s tiskanjem v cirilični pisavipa počakamo, dokler ne dobimo primernihčrk. Ker pa je medtem vaše kraljevo veličanstvozaradi hvalevredne krščanske narave in prirojenekraljevske miline ta nadvse koristen tisk vciriličnih črkah v toliki meri milostno podprlo,smo te črke v kratkem času že prejeli, vašekraljevo veličanstvo pa to delo še naprejkrščansko in milostno podpira, se sedaj neposvečamo nobenemu nujnejšemu delu,temveč v imenu Jezusa predvsem nadaljevanjutega pobožnega <strong>dela</strong>, ki smo ga z božjopomočjo pripeljali tako daleč, da smo z omenjenimiciriličnimi črkami ta katekizem poskusnonatisnili in vašemu kraljevemu veličanstvukot razsvetljenemu krščanskemu kralju in tegapobožnega <strong>dela</strong> prvemu, visoko čaščenemukrščanskemu podporniku, tudi ponižno posvetili.Upamo, da bo vašemu kraljevemuveličanstvu to delo ugajalo, ter ponižno prosimo,da ga bo enako kot prejšnja dalo oceniti inpotrditi poznavalcem tega jezika, na morebitnevsebinske ali ortografske napake pa nas milostnoopomnilo. Tako želimo še naprej,sledeč naši obljubi, po božji milosti zvesto na-386


Predgovordaljevati s prevajanjem in tiskanjem Novegatestamenta in drugih krščanskih knjig vslovenskem in hrvaškem jeziku ter vse, kar bonatisnjeno, ponižno predstaviti vašemu kraljevemuveličanstvu. S tem se vašemu kraljevemuveličanstvu skupaj z našim nameravanimkrščanskim delom z vso ponižnostjo priporočamo.Dano v Tübingenu, dne 25. oktobra leta 1561po Kristusovem rojstvu.Vašega kraljevega veličanstvaponižnikaplanPrimož TrubarKranjec387


ARTIKULIILI DELI PRAVE STAREKRSTIANSKE VERE, IS SVETOGAPisma redom postavleni na kratko razumno složeni istumačeni: Koi esu takaiše tako, va ce. f. j. 331godišću,našemu nai milostivomu Gospodinu Cesaru Karolupetoga imena, Bogoljubna spomenutja. / Potle va ce.f. l. b. 332 godišću, Konciliju ili Zborišću va Trentu, odednih velikih Hrcegov i Voivod, Varoši, GradoviProdikači očito izručeni i dani. Sada vnove is Latinskoga,Nemškoga i Krainskoga jazika va Hrvackiverno stlmačeni. Po AntonuDalmatinu, i StipanuIstrianu. 333Confeſſio / oder Bekanntnuß desGlaubens / die dem Großmechtigiſten RömiſchenKeyſer Carolo dem fünfften / etc. von etlichen von Gotthocherleuchten Churfürſten / Fürſten/ vnnd Stetten /auff dem Reichßtag / Anno 30. in Augſpurg gehalten /überantwort / auß dem Latein vnd Teutſch in dieCrobatiſche Sprach / verdolmetſcht /vnnd mit Glagoliſchen /Buchſtaben getruckt.VTUBINGICE. F. M. B. 334331. Številčna vrednostčrk v glagolici: ce = 1000,f = 500, j = 30 (1530).332. Številčna vrednostčrk v glagolici: ce = 1000,f = 500, l = 50, b = 2(1552).333. Artikel oder Stücke desrechten alten christlichenGlaubens aus der heiligenSchrift der reihe nachgestellt, kurz verständlichaugelegt und gedolmetscht:welce dieselbensind, di im Jahr 1530unserem allergnädigstenHerren Kaiser Karl denFünften, gottgeliebtenGedächtnisses und danim Jahre 1552 dem Konziloder Versammlungsortin Trient von einigenGroßherzogen und Herzogen,Städten, Burgenöffentlich überantwortet,ausgehändigt undübergeben. Jetzt aufsneue aus der Lateinischen,Deutschen undSlowenischen Sprachein die Kroatische treulichverdolmetscht. DurchAntonius Dalmata undStephan Istrianus.O. Sakrausky, n. d., 166,op.1.334. Številčna vrednostčrk v glagolici: ce = 1000,f = 500, m = 60, b = 2(1562).389


Den DurchleuchtigenHochgebornen Fürſten vn[nd] Herren /Herrn Johanns Fridrichen dem Mittlern / vndHerrn Johanns Wilhelm Gebrüdern / Herzogen zuSachſen / Landtgrauen in Döringen /und Marggrauen zu Meyſſen / etc.Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter /durch Jeſum Chriſtum vnſernHerrn vnd Heilandt.Dvrchleuchtige / HochgeborneFürſten / Gnedige Herren /Wie Gott die Kinder Ade /ſtraffen / vnd ſie von jrem freuenlichenfürnemen abſchrecken wolt / die einThurn angefangen zubawen / deſſen Spitzbiß an den Himmel reichete / hat er vnderjnen die Sprachen verwelchet / das keinerden andern mehrverſtehen kundt / vnnd alſovon jrem vorhaben ablaſſen müſten. Daher S.Paulus geſchriben / das die Sprachen nichtden Glaubigen / ſonder den Vnglaubigen zueinem zeichen geben ſeyen.A ij AlſoGen. 11.1. Cor. 14.Jes. 28.391


Matth. 28Marc. 16Acto. 2Vorred.Alſo hat er widerumb die glider ſeiner liebenChriſtenheit / auß allen Sprachen vn[nd] Zungen/ durch ſeinen heiligen Geiſt / in die einigkeitdes rechten waren Glaubens /verſam[m]len wollen. Zu wolchem Werck erſeine heilige Apoſtel am Pfingſtag mit dem heiligenGeiſt erfüllet / vnd mancherley gabendeſſelben jhnen mitgetheilt / ſonderlich aber / dasſie in einem augenblick allerley Sprachenverſtanden / vnd geredt / darmit ſie bey allerleyVölckern in der Welt / dahin ſie der Herr abfertigt/ im Namen Chriſti Buß vnd vergebung derSünden verkündigen / vnd lehren kündten. Wiewolnun Gott ermelte Gaben nicht mehr dergeſtalt / wie den Apoſteln am Pfingſtagbeſchehn / jederman mittheilt / jedoch erweckt ernach ſeiner groſſen vnnd vnaußſprechlichen güttevnd barmhertzigkeit etliche nach ſeinem gefallen/ da einer in diſer / der ander in andererSprach der Gemein Gottes mit verdolmetſchungoder außlegung / der heiligen Schrifft / ſeinerKirchen nützlichen dienen kan.In maſſen wir in Teutſchlandt ſehen / wölche nfür allen Völckern der Welt der Herr das Liechtſeines heiligen Euangeliums dardurch ſonderlichlaſſen auffgehen / das ſie auß dem alten vnd newenTeſtament / ſo auch für den ge=meinen392


Vorred.meinen Mann gantz eigentlich vnnd wolverdeutſcht / ſeinen Göttlichen Willen / vndden einfeltigen / gewiſſen / beſtendigen /vnd vnfehlbaren Weg lernen kündten.Wölches Liecht der Allmechtig nicht alleinin Teutſchlandt leuchten / ſonder hatauch ſeinen ſchein / in die vmbligende Königreich/ Fürſtenthumb / vnd Lender gebenlaſſen. Vnd alſo / dem Allmechtigen ſey lob /ehr vnd danck / endtlich auch / an vns dieCrobaten:/ vnnd Winden gelanget.Darmit dann ſollicher theurer Schatz nichtbey etlichen wenigen allein auffgehalten /ſonder auch vnder die gemein Gottes / weitaußgebreitet werde / haben durch eingebenGottes / etliche vnder vns / diſe arbeit (ſogut wir vermocht / vnd Gott ſeine gnad verlihen)vnder die handt genommen / vn[nd]beids in die Windiſch vnnd CrobatiſcheSprach / nützliche vnnd nottwendige Büchlintrewlich verdolmetſcht / dardurch die gemeinChriſti bey vns erbawe[n] werde[n]möchte.Beſonders aber / weil der leidig Sathannicht feyret / vnnd gleich am anfang / wanndie Kirchen noch zart / allerley jrrige vnndSectiſcheA iij Lehr393


335. Römischen KaiserlichenMajestät.336. Eure FürstlicheGnade.Vorred.Lehr begert einzufüren / die einfeltigen darmitan der gnaden Gottes zuuerhindern / wie dannden Gallatern beſchehen / ſo durch den H. Paulumbekert / vnd wie er ſelbs ſchreibt / widergeboren/ gleichwol durch die falſche Apoſtel / ſoneben eingeſchlichen / jrr gemacht / vn[nd] zumtheil verfürt worden / haben wir die Chriſtlichbekanntnuß von den fürnembſten vnd ſtrittigenArtickeln vnſerer ware[n] Chriſtlichen Religiongleich anfangs vnder handen genom[m]en / ſodie Chriſtlichen Churfürſten vnd Stendt der warenEuangeliſchen Religion der Röm. Key.Ma. 335 Carolo dem 5. zu Augſpurg übergeben /in wölcher auff dz allerkürtzeſt vn[nd]einfeltigſt / die fürnem[m]ſten Hauptartickel dergantze[n] Chriſtliche[n] Lehr begriffen / darnachvermüg Göttlichs worts (darauß ſie gezogen)die Kirche[n] angericht / vn[nd] vor irrigerLehr mögen verwaret vnd verhüttet werden.Dann von nötten / das in der Kirchen Gottes /vnder ſo vil vn[nd] mancherley ſpaltungen / dieDiener derſelben / ein gewiſſe vn[nd] beſtendigeLehr haben / kurtz verfaſſet / ſo der GemeinGottes nutzlich möge fürgetragen werden.Diſe vnſer einfeltig vnd ringfüge arbeit / habenE. F. G. wir darumb zuſchreiben wölle[n] / dieweilE. F. G. 336Chriſtlichiſte vnd Hochlöblichiſtevnd Hochlöblichiſte Anherrn / vn[nd] Herr Vatterhochlöblichiſter vndliger394


Vorred.ſeliger gedechtnuß die Churfürſte[n] zuSachſen / ſolcher Lehr nit allein anfenglichin derſelbe[n] Landen herberg gegeben /ſonder auch ſo beſtendig / vnd mit höchſtergefahr bekennt / vnd über derſelben all jrvermögen zugeſetzt.Vn[nd] ſetzen demnach in keinen zweifel / ſoE. F. G. ſehen / vn[nd] in der that ſpüre[n] / dzin diſem Werck anders nichts / dan[n] die reinheilſam Lehr des H. Euangelij / lauter vndvnuerfelſcht außgebreit / E. F. G. werden jr diebefürderung deſſelben / wie auch andereChriſtlichen Potentaten / mit gnaden beuolhenſein laſſen / den[n] der Allmechtig vnſer Zeugiſt / vor deſſen Angeſicht wir ſtehen / das wirhierin[n] keinen eigen nutz ſuchen / bey wölchemnach der lehr Chriſti auch das Leben ingefahr zuſetzen / wir ſchuldig / vnd durchGottes Gnad nach ſeinem willen gehorſam /auff das bey ſo vil tauſent Menſchen / das lebendigerkanntnuß Chriſti / vnd ſeiner gutthatenwider auffgehen möchte / die ſonſt in jrerblindtheit ewigklich ſterben vnd verderbenmüſten / da dann dz heil einer einigen Seel höher/ dann der gantzen Welt Reichthumb zuhalten.Der Allmechtig wöll E. F. G. ſampt andernChriſtlichen Potentaten / ſo zu befürderung derehren395


Vorred.ehren Gottes / vnd außbreitung ſeines heiligenNamens / nichts an jnen erwinden laſſen /ſollichs alles nach ſeiner gnedigen vnnd Vatterlichenzuſag / mit ſeinem Segen reichlicherſtatten / vnd E. F. G .lange zeit in Chriſtlichervnd friedlicher Regierung gnedigklich erhalten.Datum Vrach am 20. tag Octob. Anno 1562.Ewer Fürſt. G.VnderthenigePrimus Truber CreinerAntonius DalmataStephanus Consul Histrianus.396


NAUKI ALIDELI PRAVE STAREKRŠČANSKE VERE, PO VRSTI,na kratko in razumljivo iz Svetega pisma postavljeni inrazloženi, kot so bili v letu 1530 našemu milostljivemugospodu cesarju Karlu V. blagega spomina in nato v1532. 337 letu koncilu ali zboru v Tridentu vročeni inpredani od nekaterih nadvojvod, vojvod, mest in gradov,sedaj na novo po Antonu Dalmati in ŠtefanuIstranu iz latinskega, nemškegain kranjskega jezika zvestoprevedeni v hrvaškijezik. 338Confessio ali izpoved vere,ki je bila mogočnemu rimskemu cesarju Karlu petemuitd. izročena preko nekaterih od Boga razsvetljenih volilnihknezov, knezov in mest na zasedanju parlamentacesarstva leta 30 v Augsburgu. Iz latinščine innemščine prevedena v hrvaški jezik innatisnjena z glagolskimi črkami. 339V TÜBINGENU,1562.337. 1532 je tiskarskanapaka, pravilno 1552.338. Prevod iz hrvaščine,natisnjeno v glagolici.339. Prevod iz nemščine,natisnjeno v frakturi.397


Presvetlemuvisokorodnemu knezuin gospodu, gospodu Johannu FriedrichuSrednjemu 340ter njegovemu bratu JohannuWilhelmu, 341vojvodi saškemu, deželnemugrofu v Döringu in grofuv marki Meyssen 342 itd.Milost in mir od Boga očetapo Jezusu Kristusu, našem Gospoduin odrešeniku.340. Johann Friedrich II.der Mittlere, 1529–1595,knez, vojvoda saški.341. Johann Wilhelm,1554–1573, brat J. F. II.,vojvoda Saški.342. Meissen, okrožnomesto 20 km SZ od Dresdena,gl. mesta Saške,velja za zibelko deželeSaške.Presvetla, visokorodna kneza,milostna gospoda. Bog je otrokeAde, da bi jih odvrnil odgradnje stolpa, čigar konicabi segala do neba, kaznoval, ko jim jepomešal jezike, da drug drugega 343 nisoveč razumeli in so se tej gradnji moraliodpovedati.Zato sveti Pavel piše, da jeziki nisodani kot znamenje verujočim, temvečneverujočim. Ker pa je Bog vse pripadnikerazličnih jezikov in govorov svojegaljubega krščanstva po 344Svetem Duhu343. 1 Mz 11;1 Mz 11,1-4;Iz 28,11. 343 Iz 28.1 Kor 14,22; 1 Kor 14;Mt 28,344. Mt 28;19-20; Mk 16;Mk 16,17; Apd 2.Apd 2,1-4. 344399


Predgovorželel znova združiti v edinosti pravevere, je svoje svete apostole na binkoštnidan napolnil s Svetim Duhom ter jihobdaril z različnimi darovi, posebej paz darom govora in sporazumevanja vrazličnih jezikih, da so pri mnogih ljudstvihsveta, kamor jih je napotil Gospod,v imenu Kristusa mogli oznanjatipokoro in odpuščanje grehov. ČepravBog omenjenih darov v takšni obliki kotapostolom na binkoštni dan ne podeljujevsakomur, pa v svoji veliki in neizrekljividobroti in milosti spodbuja nekatere izbrance,da ta v tem, drugi pa v drugemjeziku božjega občestva s prevajanjem alitolmačenjem Svetega pisma koristno služinjegovi Cerkvi.Prav v Nemčiji lahko vidimo moč svetlobesvetega evangelija, ki jo je Gospodprižgal vsem ljudstvom sveta, ko so izStarega in Novega testamenta dobro terposebej za preprostega človeka v nemškijezik prevedeno, lahko poučevali božjovoljo ter preprosto, varno, stanovitno innezgrešljivo pot.Te svetlobe pa Bog ni prižgal samo vNemčiji, temveč je njen sij razširil tudi vsosednje kraljevine, kneževine in dežele,400


Predgovorki je, Vsemogočnemu bodi čast in hvala,tako obsijala tudi nas, Hrvate in Slovence.Da pa tega dragocenega zaklada nebi bili deležni samo redki posamezniki,temveč vso široko božje občestvo, smopo božjem navdihu nekateri med namito delo (tako dobro, kot smo znali innam je to milostno podelil Bog) vzeli vsvoje roke ter obe koristni in potrebniknjižici zvesto prevedli v slovenski inhrvaški jezik, da bi se tudi pri nas lahkogradilo Kristusovo občestvo.Ker pa satan nikoli ne praznuje in je žena samem začetku, ko je bila Cerkev šeslabotna, hotel vpeljati vse vrste krivih insektaških naukov, da bi tako preprostimljudem onemogočil sprejem božje milosti,kot se je to zgodilo po lažnih in vrinjenihapostolih ter po svetem Pavlu znovaspreobrnjenim in kot sam piše »na novorojenim«, delno zapeljanim Galačanom,smo krščanski nauk o glavnih in spornihpoglavjih naše prave krščanske vere,tako, kot je bil od krščanskih knezovin stanov prave evangeličanske verepredan njegovemu rimskocesarskemuveličanstvu Karlu V. v Augsburgu, ta-401


Predgovorkoj na začetku vzeli v delo. V njem so nanajkrajši in najrazumljivejši način zajetavsa najvažnejša glavna poglavja, na osnovikaterih je po božji besedi (iz katereso povzeta) Cerkev ustvarjena terzavaro vana pred krivimi nauki.Nadalje iz potrebe, da bi zaradi tolikoraznovrstnih razdorov v božji Cerkvinjeni služabniki dobili na kratko zajetpravi poduk za razlago in Gospodovemuobčestvu v korist.To naše preprosto in skromno delosmo želeli posvetiti vašima knežjima milostima,ker so vajinih knežjih milostikrščanski visoko spoštovani prednik ingospod oče slavnega ter blagega spominain volilni saški knezi temu naukuv njih deželah — ne samo na začetku —nudili zatočišče, ga trajno pod največjonevarnostjo izpovedovali in z vsem svojimimetjem podpirali.Zato ne dvomimo, da bosta vaši knežjimilosti, ko bosta videli in spoznali, dato delo ne širi nič drugega kot čisti,nepopačeni, blagodejni nauk svetegaevangelija, isto podprli in priporočilitudi drugim krščanskim vladarjem.Vsemogočni, pred katerega obličjem402


Predgovorstojimo, je naša priča, da pri tem delu neiščemo nobene lastne koristi, saj smo poKristusovem nauku tudi ob nevarnostiza lastno življenje dolžni po božji milostiin njegovi volji storiti vse, da pri tisočihljudeh, ki bi sicer v svoji slepoti zapadlivečni smrti in pogubljenju, ponovno vzplamtiživo spoznanje Kristusa in njegovihdobrih dejanj, kajti blagor ene sameduše je vreden več kot zakladi vsegasveta.Vsemogočni naj vašima knežjima milostimain drugim krščanskim vladarjemv božjo čast in širjenje njegovega svetegaimena ničesar ne odreče, temveč po svojimilostni in očetovski obljubi bogatopovrne; vaši knežji milosti pa ohrani vdolgotrajni, krščanski in mirni vladavini.Dano v Urachu, na 20. dan oktobraleta 1562.Vašima knežjima milostimavdaniPrimož Trubar – KranjecAnton DalmataŠtefan Konzul – Istran403


ARTIKULIILI DELI PRAVE STAREkrstjanske vere, is svetogaPisma redom postavleni na kratko razumno složeni istumačeni: Koi eso u takaiše tako, va a. f. l. 345 godišćunašemu nai milostivomou Gospodinu Cesaru Karolupetoga imena, Bogoljubna spomenutja. / I potle va a.f. l. v 346 . godišću, Konciliju ili Zborišću va Trentou odjednih velikih Hrcegov i Voivod, Varoši, Gradov iProdikači očito izroučeni dani. Sada vnovje izLatinskoga, Nemškoga i Krainskogajazika va Hrvacki verno stlmačeni.Po Antonou Dalmatinu,i Stipanu Istrianu. 347❧345. Številčna vrednostciril. črk: a = 1, f = 500,346. Številčna vrednostciril. črk: a = 1, f = 500,V TUBINGIA. F. M. V. 348Confeſſio / oder Bekanntnuß desGlaubens / die dem Großmechtigiſten RömiſchenKeyſer Carolo dem fünfften / etc. von etlichen von Gotthocherleuchten Churfürſten / Fürſten, vn[nd] Stetten /auff dem Reichßtag anno 30 in Augſpurg gehalten,überantwort / auß dem Latein vnd Teutſch in dieCrobatiſche Sprach verdolmetſcht /vn[d] mit Ciruliſchen Buchſtabengetruckt.l = 30. (1-500-30).Verjetno napaka stavca,da je namesto ce (1000)vstavil a (1).l = 30. (1-500-30).Verjetno napaka stavca,da je namesto ce (1000)vstavil a (1).347. Artikel oder Stückedes rechten altenchristlichen Glaubens ausder heiligen Schrift derreihe nach gestellt, kurzverständlich augelegtund gedolmetscht: welcedieselben sind, di im Jahr1530 unserem allergnädigstenHerren Kaiser Karlden Fünften, gottgeliebtenGedächtnisses unddan im Jahre 1552 demKonzil oder Versammlungsortin Trient voneinigen Großherzogenund Herzogen, Städten,Burgen öffentlichüberantwortet, ausgehändigtund übergeben.Jetzt aufs neue aus derLateinischen, Deutschenund Krainischen Sprachein die Kroatische treulichverdolmetscht. DurchAntonius Dalmata undStephan Istrianus.O. Sakrausky, n. d., 166,op. 1.348. Številčna vrednostciril. črk: a = 1, f = 500,m = 40, e = 2. Verjetnonapaka tiskarja: M je 60po glagolski vrednosti,po cirilični 40, X pa 60.405


Dem Durchleuchtigenvnd Hochgebornen Fürſten vn[nd]Herren / Herrn Philipſen / Landtgrauen zuHeſſen / Grauen zu Katzenelnbogen / Dietz /Zigenheim vnd Nida / etc.Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter /durch Jeſum Chriſtum vnſernHerrn vnd Heilandt.Dvrchleuchtiger vn[nd] HochgebornerFürſt / Der heiligApoſtel Paulus / vermantſeine liebe Epheſer / ſie ſollennicht mehr kinder ſein / vndſich wegen vnd wiegen laſſen / von allerleyWindt der Lehr / durch ſchalckheit derMenſchen / vn[nd] teuſcherey / damit ſiedie einfeltigen erſchleichen / zuuerführen.Der vrſachen der Herr ſeiner Kirchen geſetzthat / ettlich zu Apoſteln / ettlich zu Propheten/ ettlich zu Euangeliſten / ettlich zu Hirtenvnd Lehrern /das die Heiligen zugerichtwerden zum werck des Ampts / dardurchder Leib Chri=A ij ſti407


Vorred.ſti erbawet werde / biß das wir alle hinnankommen / zu einerley Glauben vnd erkanntnußdes Sons Gottes / vn[nd] ein vollkommenMann werden / der da ſeye in der maß /des vollkommenen Alters Chriſti. Solcheheilſame vermanung / wiewol ſie zu allenzeitte[n] nutzlich / wil ſie doch zu disen letstenzeitte[n] / darein wir geraten / gantznotwendig ſein.Dann / nach dem wir durch Gottes gnad /auß der tieffen Finſternuß / der BäpſtiſchenMißbreuchen / Irrthumben / Abgöttereyenvn[nd] Zaubereyen / erlöſt / vnd zu derſeligmachenden erkanntnuß des Sons Gottes/ widerumb beruffen / finden ſich ſouil /vn[nd] mancherley Spaltungen vnnd Secten/ das jr vil / ſo noch im Babſtumb leben /die grobe Bäbſtiſche jrrthum[m] / zum theil/ vnd gnügſam erkennen / aber zu wölcherParthey ſie ſich bey den vnſern halte[n]ſollen / noch nicht ſchlieſſen künden.Ettlich aber / ſo die Göttlich warheit angenommen/ vnd bekennt / ſich dennochauff andere / vn[nd] der heiligen GöttlichenSchrifft / gantz widerwertige meinung / beredenvnd verfüren laſſen.Der vrſachen / gleich anfangs / nach demwider geoffenbarten Euangelio Chriſti habenchriſtenliche Churfürſten / Fürſten vnd Stendt /ſo408


Vorred.ſo der Lehr des heiligen Euangelij zugethon /vnd vmb Gewiſſens / auch jrer Seel heil vnndſeligkeit willen / vom Babſtumb abgetretten/ nicht allein für rathſam / ſonder auchhoch notwendig geacht / das die fürnembſtenHauptpuncten Chriſtlicher Lehr / auff dasallerkürtzeſt / vnd einfeltigſt zuſammen getragen/ vnd mit grundt heiliger GöttlicherSchrifft / nottürfftiglich außgeführet / dienachmals Anno 30. der Röm. Key. May.hochlöblichiſter gedechtnuß / zu Augſpurgüberantwort / darauß höchſtermelte Key.May. nicht allein abnemen mögen / in wölchenArtickeln ſie den Bäbſtiſchen entgegen/ vnnd zuwider / ſonder auch aller Weltkundt vnd offenbar machten / das ſie keinerSectiſchen / oder verdampten Ketzerey anhangeten.Wölches gleichwol von etlichen nichtbeym böſten vermerckt / vnnd außgelegt /ſonderlich aber bey den jhenigen / ſo nichtlang auff einer meinung beſtendig verharren/ ſonder jm[m]er gern etwas newes hören/ von wölchen S. Paulus an einem andernort geſchriben hat / ſie lernen immerdarvn[nd] künden nimmermehr zu erkanntnusder Wahrheit kommen.Demnach / weil durch diſen weg / derſelben mutwill / vnd eigenſinnigkeitgeſtewert / vnd ge=A iij wehret2 Tim 3.409


Vorred.wehret / das ſie nicht vnder dem ſcheinGöttliches Worts jre eigenſinnige / vndverfüriſche Lehr künden fortbringen / klagenſie / es werde dem heiligen Geiſt fürgriffen/ jm Geſatz fürgeſchriben / vnnd er vonden Menſchen gefangen genommen / ſodoch eben diß die meinung des heiligenGeiſts iſt / das in der Kirche einerley Lehrbeſtendiglich erhalten / vnd allen trennungen/ Rotten / Secten / vnd Ketzereyen(ſouil jmmer müglich) gewehrt werde / wieS. Paulus die Corinthier ſonderlich vermant/ da er ſchreibt: Ich erman euch aberlieben Brüder / durch den Namen vnſersHerrn Jeſu Chriſti / das jr allzumal einerleyRede füret/ vnd laſſet nicht ſpaltu[n]g vndereuch ſein / ſonder haltet veſt aneinander / ineinem ſinn / vnd in einerley meinung.Da aber nicht auff ermelte weiß / ein kurtze/ einfeltige / vnd beſtendige bekenntnuß/ von den fürnembſten Artickeln /Chriſtlicher Religion vorhanden / vnd ſichein jeder aller vnd bloß / gleichwol eignervnd tückiſcher meinung / auff die Bücheralts vnd newen Teſtaments / oder (wie ſie reden)auff Gottes Wort ziehen will / gibt dieerfarung / was ſchedlicher jrrthumb / vnderdiſen ſcheinbaren deckmantel / fürgeben /vnd außgebreit worden. Es ziehen ſich dieJu=den410


Vorred.den / auff die Bibel Gottes Worts / es thunsdie Widertauffer / es thuns ander Rottenvn[nd] Secten auch. Weil aber von allen Artickelnder Chriſtliche[n] Lehr (deren gleichwolwenig) gantz weitleüffig in der heiligenSchrifft gehandelt / auß wölcher weitleüffigkeit/ einer diſe / einer ein andere verkertemeinung ſchöpffen mag / ſo man jnen ermelteArtickel kürtzlich fürhelt / alſo baldgeben ſie zuuerſtehn / das ſie auß mangeldes verſtands / weit ein andern ſinn vndmeinung vorhaben / dann der heilig Geiſt /in den Büchern altes vnd newen Teſtaments /ſeiner Kirchen beuolhen / vnd Chriſtus ſamptſeinen Apoſteln / hinderlaſſen.Weil dann durch ſondere gnad des Allmechtigen/ auch in Crobaten / vnnd denWindiſchen Kirchen / die erkanntnuß desreinen / vnd ſeligmachenden Euangelij / inviler hertzen auffgehet / vnd zu pflanzungdeſſelben / wir auch als dürfftige Gefeß / vndWerckzeug / von dem Allmechtigen / außſeiner lautem gnad vnd barm[m]hertzigkeit /erwecket vnnd beruffen / darmit gleich anfangsdeſſelben / nicht verkerte / ſchädlichevnnd Sectiſche Lehr / vnder dem Namen desEuangelij / mit eingefüret werden möchten /haben wir für eine hohe notturfft geacht /das die Hauptartickel Chriſtlicher Lehr /ſo411


Vorred.ſo jetzt der zeit in der Chriſtenheit ſtrittig /dergeſtalt / wie die in der ChriſtlichenAugſpurgiſchen Confeſſion begriffen / vnd inder Apologia weitleuffiger außgefüret / vonwort zu wort in die Crobatiſch Sprachverdolmedſcht / vnd mit CiruliſchenBuchſtaben getruckt würden.Dann vilermelte Confeſſion / von Anno 30.her / deßgleichen auch zuuor in beyſein /höchſt / vnd hochermelten Chur vnd Fürſten /durch ſouil anſehenliche / Gottſgelerte / vndder heiligen Göttlichen Schrifft / verſtendigeMänner / ſtattlich / vnd nach aller notturffterwegen / berathſchlagt / auß heiliger GöttlicherSchrifft / gründtlich vnd gnügſam / alsdie ewig / Göttlich / vnd vnwandelbar warheit/ erwiſen / vnd biß auff diſen tag /vnumbgeſtoſſen geblieben / auch noch wol /biß in ewigkeit / bleiben würdt.Vn[nd] werden vns gleichwol / weder dieBäbſtiſchen / noch die Sectiſchen / dervrſachen mit einichem grundt der warheit inder Welt / verruffen künnen / als ſolten dieMenſche[n] dardurch von Gottes Wort / auffmenſchen Lehre (darfür ſie dann die ChriſtlichAugſburgiſch Confeſſion halten) gewiſen /dann man ſich je vn[nd] allwegen erbotten /vnd noch / ermelte Confeſſion mit lautermhellen grundt / der heilige[n] Schrifft zuuerthedigen/ ſo dagegen die Bäbſtiſchen jhreSatzungen412


Vorred.Satzungen / vnd Lehre / für Chriſtlich vndCatholiſch gehalten haben wöllen /vnangeſehen / das ſie der heiligen Schrifft / derPropheten vn[nd] Apoſtel / ſtracks entgegen /vnd zuwider / wie offentlich am tag / vn[nd]durch viel theürer Helden / ſo nun zum theil imHerren ruhen / genugſam erwiſen.Die Sectiſchen aber / ſcheuhen ſich dervrſachen / eintweder in ein ſolch Corpusdoctrinae zu begeben / oder ein lauters jrermeinung zuſtellen / damit ſie frey / nach dengedancken jres hertzens ſpacieren / vn[nd]der Lehr des heiligen Geiſts / nicht vnderworffenſeien.Wir zwar / für vnſer Perſon / nach vnſereinfalt in Chriſto / vnd dem erkentnuß / ſo ervns durch ſein heilgen Geiſt verlihen / habenauch nach der Lehr Pauli / vil vnd offt gemelteAugſpurgiſche Confeſſion / wol vnnd mitſonderm fleiß / in vnſern hertzen erwegen /vnd befunden / das die HauptartikelChriſtlicher Lehr / mit gutte[n] beſtendigengrundt der heiligen Schrifft / verfaßt / ordenlichzuſammen getragen / vnnd ſo kurtz vnndeinfeltig begriffen / das es nicht wol kürtzer /oder einfeltiger geſchehen möchte / die erkennenwir / für die Göttliche warheit / vnnd wöllenauch kein andere Lehr / die tag vnſers lebens/ vermittelſt Göttlicher gnaden / der Kir=B chen413


Vorred.chen Gottes fürtragen / ſonder in derſelbenbekantnuß / vnſern Geiſt dem Herrn Chriſtobeuelhen / vn[nd] verhoffen demnach zudem Allmechtigen / er werde auch in diſenLanden darzu ſein gnedigen Segen / reichlichverleihen / vnd mittheilen.Diſe vnſer arbeit im HERRN / haben E. F.G. wir inn vnderthenigkeit der vrſachen wöllenzuſchreiben / weil E. F. G. gedachteAugſpurgiſche Confeſſion / neben vnnd mitandern Chriſtlichen Chur vnnd Fürſten / damalsder Röm. Key. May. auch helffen überantworten/ vnd als ein Chriſtlicher theurerHeld / gegenwertig ſich darzu vnerſchrocken /vnd mit groſſer frejdigkeit des Geiſt / bekennt/ auch derſelben nichts zeitlichsfürgeſetzt / vnd durch ſondere gnad des Allmechtigen/ gedencken / in derſelben jr lebe[n]ſeliglich beſchlieſſen / dieweil ſie durch vil vndmancherley erlitne Geiſtliche vnd Leiblichewiderwertigkeit / kein andern beſtendigen vndgewiſſen troſt wiſſen zuſuchen / noch zufinden/dann bey Chriſto / vnnd ſeinem reinenvnuerfelſchten / vnnd beſtendigen ewigenWort / deſſen Summa vnd Innhalt / in derAugſpurgiſchen Confeſſion begriffen iſt.So haben wir vns auch hiemit offentlich/ vn[nd] vor der gantzen Chriſtenheitgegen E. F. G.Vnderthe=414


Vorred.vndertheniglich bedancken / vnd nach vnſermvermögen rümen wöllen / die gnedige vn[nd]Fürſtliche Wolthaten / das E. F. G. auch zudiſem Chriſtlichen Werck / nicht die wenigſtbefürderung gethan / vn[nd] noch ferrer zuthun/ gnediglich erbotten / damit dem HerrnChriſto / vnder den Crobaten / Wenden / jaden Türcken / ein Kirch geſam[m]let / die jnrecht erkenne / jme gefellig / jn lobete /vn[nd] preiſet / wölches auch der AllmechtigE. F. G. zweiffels one / mit ſeine[n] Segen /reichlich widerum[m] vergelten würt / derwölle auch E. F. G. das leben lange zeit / nachſeine[n] gnedigen willen / vn[d] derſelbenzeitlichen vnd ewigen wolfart friſten / damitſie nach jrem hohen verſtandt der Kirche[n]Gottes / lange zeit tröſtlich / vn[nd]erſchießlich 349 ſein möchte / dieſelbig hiemitdem Allmechtigen / in ſein gnedigen / vndVätterliche ſchutz vnd ſchirm beuolhen. DatumVrach am 20. tag Octobris / Anno 1562.349. Tiskarski škrat:erspriesslich.Ewer Fürſt. G.VnderthenigePrimus Truber Creiner.Antonius Dalmata.Stephanus Conſul Histrianus415


350NAUKI ALIDELI PRAVE STAREkrščanske vere, po vrsti,na kratko in razumljivo iz Svetega pisma postavljeniin razloženi, kot so bili v letu 1530 našemu milostljivemugospodu cesarju Karlu V. blagega spomina innato v letu koncila ali zbora v Tridentu 1532 351 vročeniin predani od nekaterih velikih vojvod, vojvod, mestin gradov, sedaj na novo od Antona Dalmatinain Štefana Istrana iz latinskega,nemškega in krajnskega jezika zvestoprevedeni v hrvaški jezik. 352❧350. Nadpisa v obehizdajah, glagolski incirilični, se povsemujemata.351. 1532 je tiskarskanapaka (enako kot vglagolskem posvetilu),pravilno 1552.352. Prevod iz hrvaščine,natisnjeno v cirilici.Confessio ali izpoved vere, ki jebila mogočnemu rimskemu cesarju Karlu Petemuitd. vročena od nekaterih od Boga razsvetljenihvolilnih knezov, knezov 353 in mest na zasedanjuparlamenta cesarstva leta 30 vAugsburgu. Iz latinščine in nemščineprevedena v hrvaški jezik innatisnjena s ciriličnimičrkami. 354V TÜBINGENU,1562.353. Prim. uvodni delv cirilici …od jednihvelikih hercegov (velikihvojvod) i voivod, tukajpa volilnih knezov inknezov (Churfürsten undFürsten). Veliki nemškoslovenskislovar: Herzog =vojvoda, Fürst = knez,Kurfürst = volilni knez.354. Prevod iz nemščine,natisnjeno v frakturi.417


Presvetlemu visokorodnemuknezu in gospodu,gospodu Filipu, hessenskemu 355deželnemugrofu, grofu od Katzenelnbogna,Dietza, Ziegenheimain Nidda itd.Milost in mir od Boga Očeta poJezusu Kristusu, našem Gospoduin odrešeniku.Presvetli, visokorodnivetrov vseh mogočih naukov,knez. Sveti apostol Pavelopozarja svoje ljube Efežane,naj se ne obnašajo kot otroci,ki se pustijo nositi in zibati odki jih širijo prekanjeni prevaranti in z njimiposkušajo zapeljati preproste ljudi. 356Zaradi tega je Bog svoji Cerkvi naložil —nekaj apostolom, nekaj prerokom, nekajevangelistom, nekaj pastirjem in učiteljem— da te, ki so sveti, pripravijo za dovršitevgradnje Kristusovega telesa, dokler nedosežemo edinosti v veri in spoznanjuBožjega Sinu ter v popolnosti ne sprej-355. Filip Hessenski,imenovan tudiVelikodušni (der Großmütige),1504–1567, jebil pomemben zagovornikprotestantskeganauka. V Marburgu naLahni je ustanovil prvoprotestantsko univerzona svetu.356. Ef 4,14.419


Predgovormemo Kristusovega Duha. To v vsehčasih koristno opominjanje pa je v času, vkaterega smo zašli, še posebej potrebno.Po tem, ko smo po božji milosti bilirešeni globoke teme papeških zlorab,zmot, malikovanj in coprnij ter zopetpoklicani k zveličavnemu spoznanjuBožjega Sinu, je še vedno prisotnamnožica raznovrstnih razkolov in sekt,zaradi katerih mnogi še vedno žive podpapeškim vplivom, papeške zmote več alimanj sprejemajo, še vedno pa ne vedo, hkateri naši strani naj se obrnejo.Nekateri se kljub temu, da so božjoresnico sprejeli in jo izpovedujejo, dajopregovoriti in zapeljati naukom, ki so vpopolnem nasprotju s sveto božjo besedo.Kmalu za tem, ko je bil znova razodetKristusov evangelij in so krščanski volilniknezi, knezi in stanovi, naklonjeninauku svetega evangelija, tudi zaradisvoje vesti, duševnega miru in za blagorduše odstopili od papeštva, so spoznali,da je ne samo priporočljivo, temveč tudinujno potrebno najvažnejša poglavjakrščanskega nauka kar se da na kratkoin razumljivo zbrati na enem mestu. To420


Predgovorso na temelju božjega svetega pisma tudiizpolnili ter nato leta 30 v Augsburguizročili njegovi rimskocesarski visokostislavnega spomina. Iz tega je njegovarimskocesarska visokost lahko povzela,v katerih poglavjih ta nauk nasprotujepapeškemu, ob tem pa tudi celemu svetusporočila in oznanila, da ne pripadanobenemu sektaškemu ali prekletemukrivoverstvu.Vendarle pa tega nekateri niso razumeliin sprejeli z odobravanjem, posebnotis ti, ki ne zmorejo dolgo vztrajati prienem prepričanju in vedno radi menjajosvoje mnenje. 357 O teh je sv. Pavel na nekemdrugem mestu zapisal, da se vedno uče,pa ne morejo nikoli priti do spoznanjaresnice.Ker tako vodeni od zlonamernosti insvojeglavosti ne morejo naznanjati in širitisvojega samovoljnega in zavajajočeganauka, tožijo, da ljudje posegajo v SvetegaDuha, mu predpisujejo zakone in gadrže v ujetništvu, ko pa je vendar voljaSvetega Duha prav to, da Cerkev trajnoohrani enotnost nauka ter se (koliko je lemogoče) izogiba vsaki vrsti razprtij, sektaštvuin krivoverstvu, kot na to posebej2 Tim 3. 357357. 2 Tim 3,6–7.421


358. 1 Kor 1,10.Predgovoropozarja sv. Pavel Korinčane, ko piše:»Bratje, rotim vas v imenu našega GospodaJezusa Kristusa: vsi govorite isto inmed vami naj ne bo razprtij.« 358Ker pa na omenjeni kratek in preprostnačin ni na razpolago nobenih, za vsečase napisanih glavnih naukov krščanskeveroizpovedi, ter se vsakdo v raznih— pa četudi svojih lastnih zahrbtnihrazmišljanjih — izgovarja na knjige Staregain Novega testamenta ali (kot pravijo)na božjo besedo, vemo iz izkušenj,koliko škodljivih zmot se rodi in širipod to krinko. Na knjigo božje besedese sklicujejo tako Judje kot prekrščevalcipa tudi druge ločine in sekte. Ker paSveto pismo zelo obsežno obravnava vsapoglavja krščanske vere (čeprav jih niveliko), si prav zaradi te obsežnosti nekdoiz tega, nekdo pa iz drugega naukalahko potegne napačne zaključke inmnenja. Kadar pa se jim določena poglavjana kratko razložijo, takoj priznajo,da so zaradi pomanjkanja znanjastvari razumeli popolnoma drugače, kotje to v knjigah Stare in Nove zavezesvoji Cerkvi oznanil Sveti Duh, Kristuspa zapustil skupaj s svojimi apostoli.422


PredgovorKer se sedaj po posebni milosti Vsemogočnegatudi v hrvaški in slovenskiCerkvi v mnogih srcih prebuja spoznanječistega in zveličavnega evangelija ter željaza gojenje le-tega in ker od Vsemogočnegapo njegovi milosti in dobroti izbraniin poklicani potrebujemo potrebnoposodo in orodje, da že na začetku tegaspoznanja pod imenom evangelija ne biprišlo do uvajanja napačnih, škodljivih insektaških naukov, smo mislili na to, da jenujno potrebno poglavja krščanske vere,ki so v sedanjem času sporna, tako, kot sov krščanski augsburški veroizpovedi zajetain v apologiji obširno razložena, odbesede do besede prevesti v hrvaški jezikin natisniti s ciriličnimi črkami.Bolj kot kdaj prej (čeprav tudi doslej)močno prisotna omenjena veroizpoved jeod leta 30, ko je ob prisotnosti volilnihknezov, knezov, mnogih spoštovanihteologov in v božjem Svetem pismupodučenih mož, po obširnih in obsežnihposvetovanjih o Svetem pismu, po temeljitemin podrobnem tehtanju bila priznanaza večno, božjo in nespremenljivo resnico,ki je do danes in bo vekomaj ostala nespremenjena.423


359. Po Trubarju, Corpusdoctrinae.PredgovorIn če nas bodo papežniki ali pripadnikisekt zaradi edine resnice na svetu, ki joželimo vedno in povsod braniti na temeljuSvetega pisma, obsojali, češ, da naj bi ljudizaradi tega od božje besede zapeljevalik človeškemu nauku (kar govore zakrščansko augsburško veroizpoved), jedovolj jasno dokazano tudi po mnogihzvestih junakih, od katerih mnogi žepočivajo v Bogu, da so njih papeška pravilain nauki, ki jih žele prikazati kotkrščanska in katoliška, v ostrem nasprotjus Svetim pismom ter s spisi apostolov inprerokov.Sektaši pa se boje bodisi pridružiti seneki skupnosti določenega prepričanja 359bodisi glasneje izraziti svojo pripadnostnekemu nauku, tako da se lahko prosto,po izbiri srca, sprehajajo iz enegaprepričanja v drugo in odpovedo pokornostnauku Svetega Duha.Mi sami smo po edinosti v Kristusu in vspoznanju, ki nam ga je ta podelil po SvetemDuhu, pa tudi po Pavlovem nakupremišljeno in z vso vnemo v naših srcihspoznali, da so glavna poglavja augsburškeveroizpovedi, kot se spodobi,zbrana ter na kratko in preprosto pre-424


Predgovornešena iz Svetega pisma, kot tega na krajšiin bolj razumljiv način ne bi bilo mogočestoriti. Zato jih sprejemamo kot božjoresnico in ne bomo, po milosti božji, vsedni svojega življenja v Cerkvi božji širilinobenega drugega nauka kot to veroizpoved,po kateri našega duha priporočamogospodu Kristusu z za upanjem vVsemogočnega, da bo tudi tem deželamobilno poklonil svoj milostni blagoslov.To naše božje delo smo ponižno hoteliposvetiti vaši knežji milosti zaradi tega,ker je vaša knežja milost skupaj zdrugimi krščanskimi volilnimi knezi inknezi augsburško veroizpoved posredovalanjegovi rimskocesarski visoko s ti, kijo kot zvest krščanski vitez pogum no insvobodnega duha tudi izpoveduje, ji vničemer ne oporeka in po posebni milostiVsemogočega v njej z dušo in telesomvztra ja. Čeprav je morala pretrpeti karnekaj duševnih in telesnih neprijetnosti,ni iskala tolažbe drugod kot v Kristusuin njegovi čisti, nepopačeni večni besedi,katere zbir in vsebina sta zejeti v augsburškiveroizpovedi.Tako se želimo tudi javno, pred vsemikristjani, vaši knežji milosti ponižno zah-425


Predgovorvaliti ter po svoji moči poveličevati milostnoknežjo dobroto, ki jo je vaša knežjamilost posvetila temu našemu krščanskemudelu in se mu še naprej milostnoposveča, da bi se v Kristusu, našemu Gospodutudi med Hrvati, Slovani, pa tudimed Turki osnovala Cerkev, ki bi ga pravspoznala, mu pripadala, ga poveličevalain slavila, kar bi Vsemogočni vaši knežjimilosti brez dvoma bogato povrnil.Vsemogočni naj po svoji milostni presojivaši knežji milosti nakloni dolgo življenjev blagostanju, da bi s svojim razumombožji Cerkvi bili še dolgo v tolažbo inspodbudo. S tem vašo knežjo milostpriporočamo v milostno in očetovskovarstvo Vsemogočnega. Dano v Urachu,dne 20. oktobra leta 1562.Vaše knežje milostiponižniPrimož Trubar – KranjecAnton DalmataŠtefan Konsul – Istran426


PRVI DELNOVOGA TESTAMENTA,VA TOM JESU SVI Č ETIRIevangelisti i dijane Apustolsko, iz mnozih jezikov vopčeni sadašni i razumni hrvacki jazik, po ANTONUDalmatinu, i STIPANU Istrianu, s pomoću drugihbratov, sada prvo verno stlmačen.Der erst halb Theil des newenTestaments / darinnsein die vier Euangelisten /vnd der Apostel Geschicht / jetzt zum erstenmal in die Crobatische Sprach verdolmetscht /vnd mit Glagolischen Buchstabengetruckt. 360V TUBINGI.leto od Krstova rojstvaČ F M B 361360. Prvi del novegatestamenta, v njem sozajeti štirje evangelisti inapostolske zgodbe, sedajprvi krat prevedeni vhrvaški jezik in natisnjeniv glagolski pisavi.361. Č (1), f (5), m (6), b(2).427


Dem Durchleuchtigiſtenvnd Großmächtigiſten Fürſten vnd Herrn /Herrn Maximiliano / König zu Böheim / Ertzherzogenzu Öſterreich / Hertzogen zu Burgundi / in obernvnd nidern Schleſien / Marggrauenzu Merhern / Grauen zu Tyrol / etcGnad vnd Frid von Gott dem Vatter /durch Jeſum Chriſtum vnſernHerrn vnnd Heiland.Dvrchleuchtigiſter Chriſtlicher König /gnädigſter Herr. Nachdem meines geringenerachtens / nicht auß dem Weg ſein würde/ wenn ich in diſer Teutſchen Vorred.über diſes new / vormals nie getrucktCrobatiſch Buch / die an E. K. M. ich auß Beuelch vilergutten Chriſten / vn[nd] beweglichen Vrſachen habgeſtelt / erſtlich auffs kürtzeſt / ordentlich vnnd grundtlicherzöle vnd anzeige / was das arm ChriſtlichWindiſch vnd Crobatiſch Volck / wölches an denTürckiſchen Gräntzen / vnd vnder den Türcken / inBoßna / in Seruia / in Bulgaria / vnd in denſelbigenvmbligenden Ländern wonet (die alle ſich derWindiſchen Sprach gebrauchen / vndA ij eines 362 362. Eines je v nadaljevanjuna naslednji stranisamo eins.429


Vorred.eins das ander nach notturfft verſteht) für eine Art /Eigenſchafft / Sitten / vnd Religion habe / wie vn[nd] mitwas Ceremonien / ſie jre Gotteſdienſt vollbringen / vndwie ſie bißher kein gantze Bibel / noch Catechißmum injrer Sprach vnd Geſchrifft gehabt / vnd was für groſſeAngſt / Nott vnd Trübſal / gemelte Völcker / von denTürcken on vnderlaß leiden. Item / wie ſich ettlich alsſittſam Türcken gegen den Chriſten halten / vnd was ſie inGlaubens ſachen zu zeitten mit jnen reden vnd diſputieren.Wölches aber alles E. K. M. ich nicht allein zu einer Vnderrichtungthu / dann derſelbigen one das vnd hievor /diß alles wol bewußt / ſonder von wegen der obern /from[m]en / Gottſeligen Teutſchen / bey denen wir jetzundvnſere Herberg / Vnderhalt vnd Wonung haben /deren auch ettlich neben E. K. M. diſe beyde Crobatiſchevnd Cyruliſche Geſchrifften vnd Truckerey / vns anzurichtengeholffen / auch von wegen anderer gutterChriſten / die weitt von den Türckiſchen Gränitzen ſeind /vnd wenig oder gar nichts von gemeltes Volcks Glauben /Sitten / Angſt vnnd Nott / etc. wiſſen. Derwegen hab ichſolches nicht vnderlaſſen wöllen / ſonderlich darumb /auff das ſie durch diſen meinen warhafftigen Bericht derSachen / vnd des armen Volcks Beſchwärung / eingrundtlichs wiſſen haben / auch erkennen / ſagen vnd bezeugenmögen / das diß vnſer angefangen dollmetſchenvnd trucken / ſeye ein Göttliche / nottwendige Arbeitt /zu deren die gantze Chriſtenheit mit jrem Gebett /rathen / helffen / vnd dieſelbigen befürdern ſolle. Vndſolliche Erzölung vnd Bericht! will ich erſtlichs von denarmen Chriſten / die zu / vnd vmb Boßna /in430


Vorred.in Seruia oder Sirffey, Bulgarey / vnd in denſelben vmbligendenLändern / vnder der Türckiſchen Tyranney wonenmüſſen / anheben.Von diſem Chriſtlichen Volck / hab ich vor ettlichenJaren offtermals vnd von glaubwürdigen Perſonen / alsvon dem edlen Herren / Sigmunden Weyxelberger Ritter/ etc. ſeligen / der durch dieſelbige Länder gehnConſtantinopel / vnd widerumb herauß geraiſet / volgendtsvon ettlichen Kauffleuten / vnd letſtlich vonzweyen Prieſtern des Griechiſchen Glaubens / die wirjetzund allhie im Landt Würtemberg bey diſem vnſermdollmetſchen vnd trucken haben (wölcher der ein in Seruia/ vnd der ander bey Boßna geborn / erzogen / vndin denſelbigen Ländern lange zeitt vmbgezogen / vnddaſelbſt jrem Prieſterlichen Ampt / jrem brauch nachaußgewart) gehört vnd vernommen / das obgemeltesChriſtlich Volck / in der gemein / vnd der gröſte theilauß jnen / ein freundtlichs / Gaſſtfreys / vnd ein erbarsVolck ſeye / das einem jeden frembden vn[nd] bekan[n]ten Chriſten / der zu jnen kompt / alle Trew vndFreundtſchafft / vmbſonſt / one einiche Bezalung erzeige/ den armen gern vnd reichlich gebe / was ſie bitten /Vnd halten ſich für vnglückhafftig / wann die Armenſie nit offt anſprechen. Sie leiden kein Hurerey noch Eebrechereyvnder jnen / dann ſie haltens darfür / dasman ein gantz Geſchlecht oder Freundtſchafft höher nitſchmähen könde / dan[n] durch ſolliche Vnzucht. DiſeChriſten in Seruia alleſampt / vnd ein theil zu vnd vmbBoßna / ſein (wie ſie ſagen) des Griechiſchen Glaubens/ ſie halten nichts von der Römiſchen Meß / ſiehaben ein beſondere lange MeßA iij in431


Vorred.in jrer eignen gemeinen Syrfiſchen vnnd CrobatiſchenSprach / die ſie nennen Liturgia des Guldenmundts.Vn[nd] iſt eben die Meß (wie ichs ſelbs mit obgemeltenPrieſtern auß jren Meßbüchern durch auß / von Wortzu Wort hab conferiert vnd überſehen) die Eraſmus Roterodamusvor jaren auß dem Griechiſchen in das Lateinverdolmetſcht / die findet man in dem fünfft Tomodes Johannis Chriſſoſtomi / Ertzbiſchoffs zuConſtantinopel Büchern / am ende. Sie haben auch einkurtzere Meß / die halten ſie am Abendt der groſſenFeſt wann ſie den gantzen Tag gefaſtet / kommen ſiealſdann am Abendt in die Kirchen nüchtern zuſamen /halten dieſelbige Meß / vnd communicieren darbey dasVolck. Jre Kirchen ſeind in drey theil abgetheilt / in demoberiſten Theil legt der Prieſter ſein Meßgewandt an /ſchneidet auß einem geſeurten Laib Brotts das mittelStuck herauß / ſo mit einem Sternzeichen auffgetruckt /brocket daſſelbig in ein Kelch / geüßt Wein darauff /vnnd ſpricht ein Gebett darüber. Darnach geht er imMeßgewandt mit dem Kelch vnnd Diacono herab inden andern theil der Kirchen / oder Chor / (in dem iſtein groſſer Altar / vnd hat ein Furhang / darinn ſeinddie Prieſter vnd Diaconi allein / kein Lay) vnnd ſetztden Kelch auf den Altar / da hebt er an ſein Meß /ein weil ſtill / ein weil laut / in gemeiner SyruiſchenSprach zuhalten. Darunder bettet der Diacon die Litaneyviermal dem Volck vor / darauff antwortet jedermanin dem vnderſten theil der Kirchen ſtehend / Herrerbarm dich vnſer / etc. Solches weret lang / vnndwann ſie jre Conſecration vnd Meß haben vollbracht /(darbey432


Vorred.(darbey ſie jr Sacrament nicht auffheben noch umbtragen)ſo thut der Diacon oder Helffer dem Vmbgangvon einander / darauff gehn hinein die ſo communiciernwöllen / vnd zuuor gebeicht haben / denen gibtman auß dem Kelch / mit einem Löffel / miteinanderbeiderley Geſtalt. Vnd am Pfingſtag in der Marteroder Chorwochen / nemen jre Prieſter von gemelterngeſegneten Brott ein Stuck / das behalten ſie in einerScatel oder hültzin Büchſſen im Hauß / oder in derKirchen / in einem Behalter / vnd wan[n] ſie diekrancken ſterbenden mit jrem Sacrament verſehen wöllen/ werffen ſie ein Bröſemlin von dem gemelten Brotin ein Löffel Wein / vnnd gebens dem Krancken. Sietauffen ſchlecht mit vngeſegnetem Waſſer / one Saltz /Staub vnnd öll. Sie haben kein offentliche Predig(vnnd möchtens wol haben / dann die Türcken mögendas Predigen in der Chriſten Kirchen wol dulden /aber das Glocken leutten keins wegs) Sonſt in derBeicht vnd in Heuſern / ſtraffen die Prieſter vndMünch häfftig jre Schäfflin vnd Pfarrkinder / vnd auffein jede Sünd / legen ſie jnen ein beſondere groſſe Bußauff / vnd gebieten jnen / das ſie vil opffern / Meßleſen laſſen / Almuſen geben / betten vnd faſten / etc.das vollbringen ſie willig vnd völlig / dann ſie haltenvil von jrer Sellſorgern Gebott / vnd furchten ſich vorjrem Bann / Flüch / vnd Vermaledeyung mehr / dannvor dem Todt / vnd ſie haltens in groſſen Ehren / verrichtenauch one ſie kein Gaſtſerey. Jre Prieſter vn[nd]Münch verbietten jnen auch ſtarck bey Verdamnußjrer Seelen / das ſie mit den Türcken / nit ſollenraiſen / die Chriſten zu fahen / aber jr vil / ſon=Derlich433


Vorred.derlich was jung vnd frech iſt / vnd die ein ſondernluſt zum kriegen vnnd zum gewinnen haben / volgenjnen herinn nicht / darzu ſo werden ſie auch von denTürcken gezwungen / das ſie mit jnen ziehen müſſen.Aber die alten nemen weder Heller noch Pfenning /wöllen auch im Hauß nichts dulden / darumb einChriſt verkaufft worden iſt.Jre Prieſter vnd Münch gehn alle Tag zu Morgenvnd Abendt in die Kirchen / ſingen / leſen / vnd bettenlang auß jren Breuiarijs vnnd Bettbüchern / injrer gemeinen Sprach. Bey allen jren Gotteſdienſten /brauchen ſie offt vnd vil Rauchs / darzu kompt vilVolcks. Jn jren Kirchen leiden ſie kein außgehawen /außgeſtochen / oder außgegraben Bild / aber Gemäldwol / fürnämlich das Crucifix / darauff geſchriben mitCyruliſchen Buchſtaben / Jeſus von Nazaret ein Königder Juden. Sie haben andere Gemäl auch / als vnſereFrawen / J ohanneſ des Teuffers / vnd der Apoſtel.Die Prieſter / ehe ſie Prieſter werden / nemmen einJungfrawen zu der Ehe / danach laſſen ſie ſich von jrenBiſchoffen oder Patriarchen ordinieren oder weihen / dasgeſchicht in zweyen Tagen / vnd wann jnen das erſt Weibſtirbt / dörffen ſie ſich zum andern / wöllen ſie Prieſterbleiben / nit verheiraten (jr Patriarch reittet offt ſelb anderauff einem Eſel / dem Keiſer zu Conſtantinopel gehn Hoff /hat freyen zugang zu jm). Jre Münch nören ſich mit jrerHandtarbeit / müſſen geloben ewige Keuſchheit / vnd wanſie ergriffen werden / das ſie jre Gelübt übertretten / ſowerden ſie vom Türcken verbrennt / allein ſie laſſen ſichbeſchneiden / vnd nemen den Türckiſchen Glau=ben an.434


Vorred.ben an. Sie alleſampt / Prieſter / Layen / vnd Kinder /eſſen von keinem erſtickten / noch von Blut / darumb /das Moiſes geſagt hat / im Blut ſey das leben. Sie faſtenalle Mittwoch vnd Freytag / vnd offt im Jar / nämlich /ſiben Wochen nacheinander vor Oſtern / vier Wochenvor Petri vnd Pauli / fünffzehen Tag im Auguſto / vorvnſer Frawen Schidungtag / ſechs Wochen vor Weihennächten.Wann einer auß jnen ſtirbt vnd iſt reich / ſo laßt manjm vil / Prieſter vnd Münch / iſt er aber arm geweſen /ſo laßt man nur ein oder zween / vierzig Tag nach einanderfür jn Meß leſen / die zalt man mit desabgeſtorbnen Geld / oder Ochſen / Khü / Roß / oderEſeln. Vnd man helt den geſtorbnen zu Ehren vnndſeiner Seelen heil / in den viertzig Tagen / viermalgroſſe Gaſterey / darzu werden die Prieſter / Münch /die Freundtſchafft vnd Nachpaurſchafft geladen / alldabettet man / vor vnd nach Eſſen / für den geſtorbnen /Die andern Chriſten aber / zu vnd vmb Boßna / haltenſich (was die Religion belangt) in allen dingen nach derRhömiſchen Kirchen / die Barfüſſer Münch / haben beyjnen den beſten Platz.Vnd diſe Chriſten in der Türckey alle ſampt / wiewohlſie von jren Höfen / Grunden vnd Heuſern / darauffſie ſitzen / vnd mit jrer eignern Handarbeit ſichſchwärlich erneren / jren auffgelegten Zinß / einermehr dann der ander / Jtem den zöhenden / ettlichden ſibenden theil / von allen jren wachſſendenFrüchten/ vnd von allem jrem Vich geben vnd bezalen.Nichts deſtoweniger / als offt der Türckiſch Keiſeroder ſeine Waſcha vnd Hauptleüt / wider denB Sophy/435


Vorred.Sophy / oder wider die Chriſten ziehen / ſo müſſen ſieauch wölche tauglich zum Krieg vn[nd] ſtarck ſein / mitjnen ziehen / vnd mit jrem Vich das Geſchütz vnd Prouiantauff jren eignen Vnkoſten nachfüren. Item / ſo werdenſie gar offt von den Türcken / vmb liederlichVrſachen / wann ſie ſich vor jnen nicht neigen / auff dieſeitten tretten / oder vor jnen vom Roß nicht abſtehn /vn[nd] offt vmb nichte / jämerlich mit Kolben zu bodenvnd zu todt geſchlagen. Sie werden auch gar offt von denböſen muttwilligen Türckiſchen Rotten vnd Buben / injren Heüſem / bey tag vn[nd] bey der nacht überfallen /die nemen jnen was ſie haben / offt binden ſie die Männerim Hauß an die Seülen / oder an die Thür / vnd treibenSchand vnd Gewalt mit jren Weibern vnd Töchtern /zu dem muß der Man vnd Vatter zuſehen. Offt nemen ſiejnen die Hochzeitterin / fürens hinweg / vnnd über ettlichTag ſchickens ſies jnen wider. Ettlich begeren von denChriſten jre Töchtern zu der Ehe / denen müſſen ſie esgeben / fürens alsdann hinweg / vnnd verkauffensjhenſeitt des Mers in Aſia. In ſumma / die Türcken werdenvon jrer Oberkeit nit geſtrafft / ſie thuen den Chriſtenwas sie wöllen.Entgegen findet man auch erber / ſittſam vndbeſcheiden Türcken vnd Türckin / die mit den gefangnenChriſten vnd Chriſtin ein rechts Mitleiden tragen /ſie ſprechen jnen freundtlich zu / geben jnen Gelt vmbGottes willen / vnd ſagen / Bitt dein Gott für mich /auch ſagen die Türckiſchen Weiber zu den gefangnenChriſten Weibern / O du armes Weib / warum biſt dunit geflohen / da dich die Kree mit jrem empſigenGeſchrey gewarnet hat. Sie treibenAuß436


Vorred.auß keinem Menſchen geſpött / wann es bräſthafftoder vngeſtalt iſt / ſagen ſie / Gott hab jn alſoerſchaffen / allein wann ſie ein voll weins ſehen / ſoſpeyen ſie auff jn / vnd ſagen / Pfui Pyana Suina /Pfui du trunckne Saw / vn[nd] auß den langen /breitten / zerſchnittnen Teutſchen Teuffelſhoſen / treibenſie auch groß Geſpött. Vnd wann etwann eineroder jr mehr Chriſten einen wolhabenden oder namhafftenTürcken / vmb ein Brott oder vmb ein Nachtherberganſprechen / ſo verſagt ers jnen nicht / alſbaldverſchafft er mit ſeinen Knechten / das er ſie in dasGaſthauß füre (dann ein jeder vermüglicher Türck hatbey ſeinem Hoff ein beſondere Behauſung zu frembdenGöſten) verſchafft jnen vnd jren Roſſen gnug zugeben/ kompt alßdann ſelbſt zu jnen / fragt von wannenſie ſein / wo ſie hinwöllen / Er hebt an mit jnenfreundtlich von Glaubens ſachen / von der heiligenDreyfaltigkeit / vom jüngſten tag zu reden vnd zudiſputieren. Vnnd wann die Chriſten ſchon was demTürckiſchen Glauben zuwider ſagen / ſo hat ers jnennicht für übel / er verratet ſie auch nicht / ſonſt wannein Chriſt überzeugt würdet / das er den TürckiſchenGlauben geſchmächt hat / ſo zerhawen ſie jn zuſtucken / oder er muß ſich beſchneiden laſſen / vnndden türckiſchen Glauben annemen / vnnd wenn erlang mit jnen diſputieret hat / ſo ſagt er zum beſchluß /Gott geb vns allen den rechten Glauben. Vnd jr vil /namhafftige / auch auß den obriſten Türcken / laſſenjre Kinder heimlich tauffen / vnd wann ſie erwachſenſeind / ſchickens in die weite zu den Chriſten / das ſievon jnen den Chriſtlichen Glauben erlernenB ij Die437


Vorred.Die Chriſten aber / von obgemelten Völckern / ſo amnächſten an den Türckiſchen Gränitzen / vnd noch vnderder Chriſtlichen Oberkeit ſitzen / ſein die Crobaten/ Dalmatiner / die Windiſchen oder Sclauen. DieCrobaten / die man ſonſt Huſern nen[n]t / haben denRuhm / wie es auch die täglich Erfahrung gibt / dasſie redlich / ſtarck / vn[nd] nottleidig Leut ſein. Dan[n]ein jeder Crobat / der zu ſeinen Jaren kompt / er ſeyein Grafe / Edelman oder Kriegſman / iſt ſo behertztvnd geſchickt / das er mit jettlichem Türckenbeſonder / allein ſcharpffrennen / ſein Spieß brechen /vnd den angebottnen Kampff / es ſey zu Roß oder Fußdarff außfüren. Sie ſein auch wol berett in jrer Sprach /vnd erber / im Krieg oder im Veld leiden ſie keinWeibſbild bey jnen / allein das ſie gern groß Trünckzutrincken / vnd wünſchen darbey jerer Oberkeit vndgutten Freunden Glück / der Seelenheil vnd langes Leben.Jre Weiber ſeind jnen trew / gehorſam / vnnd gewertigin allen dingen / würdt auch gar ſelten von jnenein Vnzucht gehört. Die Weiber laſſen ſich keins wegsweder in ſchertzen noch bey dem Tantz hertzen nochangreiffen. Vnd diß Volck alles durchauß / iſt desRömiſche[n] Glaubens. Von Fleiſch / Ayer / Schmaltzvnd Käß / an Faſttagen / am Freytag vnd Sambſtag /eſſen ſie nicht / achtens für ein gröſſere Sünd / dannRoß ſtelen. Jre Prieſter leſen Meß in jrer CrobatiſchenSprach / predigen auch zu zeitten / aber die gröbſtenerdichten Fabeln. Dalmatiner ſeind halb Walhen / habenauch faſſt wälſche Sitten vnd Religion. Die Sclauendie man ſonſt Beſſiacken nennt / haben faſſt Vngeriſchevnd Crobatiſche Sitten vnd EigenſchafftHalten438


Vorred.halten ſich mit jrer Religion in allen dingen wie die Crobaten/ allein das jre Prieſter lateiniſch Meß leſen / vnndgehen weit walfarten. Diſer dreier Völcker Länder / dengröſſern theil beſitzen die Türcken / vnd ſeind öde / vndſeidher die Türcken daſ Schloß Coſtanauetz durch Verrätereyhaben eingenommen / wölches erſt vor fünff oderſechs jaren geſchehen / haben die Türcken von gemeldtendreyen Völckern bey 40.000 Seelen hinweg gefürt /vnd von jren Höff / Haußhaltung vnd Sitz vertriben.Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck /als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden/ vnnd vmb Newenſtatt / Türckfeld / vnnd inderſelbigen Gegendt wonen / ſeind ſchier auch derArt vnd Sitten / wie die Crobaten vnd Sürffen / dievor den Türcken / vnd auß der Türckey zu jnen geflohenſeind. Die am Kharſt / vnd in der GraueſchafftGörtz vnd Hiſterreich ſitzen / der ein theil halt ſichauff Crobatiſch / der ander auff Wäliſch / mit Sittenvnd Glauben. Wölche aber in Lands Crein /Vnderſteyer vnd Kernten ſitzen vnnd jr Wonung haben/ die halten ſich nach Art vnd Aigenſchafft derTeutſchen / klaiden ſich auch auff teutſch / allein dasdie Weiber tragen beſondere lange Schlayer amKopff. Vnd der Obern Windiſchen Ländern / LandsOberkeit / Grauen / Freyherren / Ritter / vnd dievom Adel / können gut Teutſch / vnd jr vil Lateiniſchvnd wäliſch. Dergleichen vil Burger / Prieſter vnndMünch reden Teutſch. Aber der gemein vngewandertMan[n] durch auß / redet nur die Windiſche Sprach.Vnd ſie iſt ein gut erbar / trew / warhafft / gehorſam /Gaſtfrey / vnnd miltes Volck / das ſich gegenB iij allen439


363. Begegnungen.Vorred.allen Frembden vnd jederman freuntlich vnnd wolhaltet vnd erzeigt. Aber zuuil vnd zu großAbergleubiſch / dan[n] diſes Creyneriſch vndOberwindiſch guthertzig Volck / wöllen alle jre Sachenbey Gott / bey der Jungfrawen Maria / bey denHeiligen / nur mit vil Meß leſen hören / ſtifften / mitBegengnuſſen 363 / opffern / Roſenkräntzen / mit vil /feyren / Kertzen brennen / mit Creutzen vmgehn /mit geweichten Waſſer / Saltz / Palmen / mit reüchenvnd ſprengen / mit weitten Wallfarten / vnd mitnewen Kirchenbawen außrichten. Vnd alles Vnglück /alle Straffen Gottes / allerley Kranckheiten / Tewrung/ Krieg / Vngewitter / abwenden. Jtem / dieTeuffel auß den Wolken / auß dem Veld / vom Hoffvom Vich / vom Hauß / vnd vom Beth vertreiben /vnd gutte Jar / vil Traid / Wein / Vich / Frid vor demTürcken / vnd langleben / damitt vnd dardurchüberkom[m]en. Ja auch den verſtorbnen auß demFegfewr gehn Himmel helffen / vnd die ewige Seligkeiterlangen. Vnd wann ettwann eins in einem Haußkranck würdt / ſo thut der Kranck / oder ein anders /als Vatter oder Mutter / an des Krancken ſtat / einGelübt / ein groß Opffer der Jungfrawen Maria /oder einem andern Heiligen / bey der oder jhenerKirchen / zu bringen vnd zu geben / es ſey ein Rind /Ochß / Kalb / Schaaf / ettlich pfund Wachs / oderſouil Gelts / oder des Krancken böſſt / ſchöneſtKleid / oder ein weitte Wallfart zuuolbringen. DeßwegenWallfarten ſie gar offt gehn Rom / gehn Loreto/ gehn Otting / gehn ſanct Wolffgang ins Beyerland/ vnd allweg über ſiben Jar biß gehn Aach insNiderlandt. Vnd haben gebawt / vnd bawennoch440


Vorred.noch / neben jren Pfarrkirchen ſchier auff allen Höffen/ Bergen vnd ſchönen Ebnen / in Wälden vnd Höltzerngroſſe Kirchen / offt zwu beyeinander / das in vilenPfarren / bey vir vnd zweintzig / vnd mehr nebenKirchen vnd Capellen erbawet ſeind / vnd noch täglicherbawt werden. Vnd ſolche groſſe Abgöttiſche vnd vnützeGebew / thun vnd vollbringen ſie nur auß angeben /geheiß vnd beuelch der leichtfertigen / wohnſinnigenvnd ehrloſen Leutten / die jnen alſo fürgeben vndſagen / die Jungfraw Maria / oder ſonſt ein andererHeilig oder Heiligin / ſeind jnen im Trawm oderSchlaff / oder ſonſt in der Nacht erſchinen. Ettlich fallennider bey Tag vor den Leutten / als ſie den hinfallendenSiechtag hetten / vnd nach langem zittern vnd zappeln/ heben ſie an zuſagen / die Jungfraw Maria /oder ſonſt ein ander Heilig oder Heiligin / hab ſiedermaſſen nidergeworffen / mit jnen geredt / vndbeuolhen / das man jetzund an diſem / jetzund an jhenemBerg / Thal oder Wald / ein Kirchen bawen / vnddahin mit Creutzen gehn / Opffern / Meßleſen vndWallfarten ſoll / vnd wo manſ nicht thun werde /alſdann die jnen erſcheinte Maria / Heilig oder Heiligin/ wöllen alles Getreid im Feld vnd Weinberg mitdem Hagel oder Schawer erſchlagen / vnd ein ſolchengroſſen Sterben über die Menſchen vnnd Vich ſchicken /das der dritte theil nicht ſoll bey dem leben überbleiben.Im nächſten Sommer des Fünffzehenhundert /vnnd ein vnd ſechtzigſten Jars / verſchinen / iſt einjung vnzüchtig / huriſch Weib bey Obernburg / invnderen Steyer / vier Meil von Labachaufferſtanden / die tregt jre baideHänd441


Vorred.Hend / vor den Leuten / am Rucken zuſamengeſchloſſen / henckt den Kopff vnd Angeſicht zur Erden/ die ſagt vnd gibt auß vor mänigklich / Wie dasdie Jungfraw Maria nun hinfür in der Kirchen / auffdem Berg bey Görtz vnd Salcon (wölche Kirchen erſtvor zweintzig Jaren / auß angebung einer alten Zauberin/ die in jrer Junckfrawſchafft drey Kinder ſoltverthon haben / angefangen worden) nimmer wohnenwölle / vrſach ſagt ſie / die Pfaffen nemen die böſſtenRöck / Kleider / vnnd die ſchöneſten Schlayer / wölcheman jr der Junckfrawen Maria zubringt vnd opffert /vnd gebens jren Köchinen. Jtem man verbrennet dasWachs vnd Kertzen / die man jr zubringt vnnd opffert/ bey ſpilen / weintrincken / Flüchen / ſchelten /vnd ſchwören / Jtem die Zechleut / jre Heilgenpflegerſtelen jr Gelt vnnd verthuns vnnutzlich / Darumb wöllſie ein andere Kirchen haben / bey Obernburg. Auffſollich jr fürgeben / vnnd das man am ſelbigen ort / dasſie angezeigt hat / bey der Nacht vil brinnende Liechtergeſehen (dann ſie hat daſelbſt vmb die mitter Nachtvil / Fackeln / oder Windtliechter von zerſpaltenemHoltz rundweiß vmbgeſteckt / davon man am Morgendie kolen vnd Löcher von Windtliechtern daſelbſt gefunden)haben die betörichten vnd einfältigen Paurenam ſelbigen Bihel / alſbald ein Cappeln von Holtz gebawet/ vnd ettlich Pfaffen dahin beruffen / das ſie darinauff jrem Altarſtein Meß leſen. Darzu ſeind ſie gernkommen / vnnd zu diſem newen Gebew vnd Stifft redlichgeholffen / dann ſolliche newe Kirchen vnd Walfarten/ geben jnen / wie ſie ſelbſt ſagen / vil vnd guteSold vmb jre Meß / vnd gut Fleiſch in jre Küch=en.442


Vorred.en. Vnd haben an die hültzin new Capeln alſogeſchriben. Locus iste sanctus no[n] ab hominibus estinuentus, sed a Deo optimo maximo mirabiliter perignem et lucem et flammam ignis electus, demonstratuset illustratus, propterea vocatur locus iste ad saluatoremnostrum Iesum Christum & beatam virginemmatrem eius. Jn ſumma / das niemandt nutzt ehrloßWeib mit jren Baalſpfaffen / hat mit jrem erlognnenfürgeben vnd ſagen ſovil außgericht / das imnächſtverſchinen Monat Auguſti des Fünfftzehenhundertein vnd ſechtzigſten Jars / an vnſer Frawen Schidungtag / zu obgemelter Cappeln / vil tausentWindiſch Bauren vnnd Beurin kommen ſein / vil großvnd klein Vieh / Klaider / Gelt / Wachs / Kertzen /Käß / Woll vnnd Flachs / auch anders gebracht / vndder Junckfrawen Maria / die in der ſelbigen CapelIenjr Wonung ſoll haben / geopffert. Vnd diſem armeneinfeltigen groſſen Volck / ſo in fünff theil oder hauffenabgetheilt / haben dazumal fünff Pfaffen mit einandergeprediget. Vnd der ein Pfaff war über die Baurenſehr zornig / hat ſie beſtien geſcholten / darumb /dz ſie jre Schüch nit abzogen hetten / ſagende / dieStatt vnd Erden darauff ſie geſteen / ſeind heilig / dieJunckfraw Maria gehe darauff umb etc. Von ſollichenvnd dergleichen Abgöttiſchen närriſchen Gotſdienſten /newen Kirchengebew vnd walfarten / die erſt beyManſgedencken / durch betrug / von liederlichenLeutten vnnd von den geitzigen Pfaffen in den obgemeltenobern Windiſchen Ländern / ſind auffkommenvnd gebawet / wißte ich ein gantz Buch zu ſchreiben /diſes hetten die alten Gottſelign vnd gelehr=C ten443


Vorred.ten Biſchoffen nicht geſtattet / ſonder von ſtund an /als ein grobe Abgötterey vnd Ketzerey / wie es daniſt / verbannet / verdampt vnd abgeſchafft / wie beimEpiphanio lib. 3. Tomo 2. capite 78. vnd 79 zuſeheniſt. Vnnd diſes arm Volck alles / furnämlich das imLande Crein / vnnd am Kharſt wonet / würdt ſo wolals die Crobaten vnd Beſſiacken / von den Türckenvnd Marthaloſſen offt im Jar überfallen / gefangen /weck gefüret / von einander verkaufft / zu ewiger erbarmlicherDienſtparkeit / vnnd zum ſchandtlichengebrauch / jre Heuſer vnnd Höff abgebrennet.Zu vnd neben dem ſoll man auch wiſſen / wie dannauch zuuor in der teutſchen getruckten Vorred über daswindiſch new Teſtament geſagt iſt / dz die WindiſcheSprach vor der zeit iſt nie geſchriben noch geleſen worden/ erſt vor zehen Jaren zum aller erſten / iſt einCatechiſmus / vnnd hernach das new Teſtament / dieloci Theologici / vnd ein Poſtill / mit lateiniſchen vnndteutſchen Buchſtaben / geſchriben vnd getruckt. DiſeBücher leſen nun / Gott lob / auch die WindiſchenBauren vnnd Kinder wol vnnd fertig.Die Crobaten / Dalmatiner / Boßner / Syrffen / vndBulgarier / haben gleichwol jre Sprach / mit zweierleyGeſchrifften oder Buchſtaben geſchriben / aber ſie habenkein gantze Bibel / noch Catechiſmum bißher gehabtin jrer Sprach / haben ſich allein mit jren Breuierenoder Betbüchern vnd Meßbüchern / behelffenmüſſen / vnd dieſelbigen Bücher ſind vor vil Jaren /dermaſſen dunckel / vnd vnuerſtendig / mit ettlichenlateiniſchen Wörtern vermiſcht vnd vertolmetſcht / dasauch jre Prieſter ſelbſt vilWörter444


Vorred.Wörter in den Sontäglichen Euangelien / nicht verſtehn.Nun auß diſem jetz erzelten vnnd warhafftigen Bericht(gnädigſter Herr Künig) wie es vmb dasCreineriſch / Illyriſch / Windiſch / Crobatiſch /Dalmatiniſch / Boßnariſch / Sürfiſch vnd BulgariſchChriſtlich arm Volck / auch vmb ettlich Türcken zudiſer jetzigen zeit / ein geſtalt vnd gelegenheit hat.Vnnd das ſie kein Bibel / kein gantzen Catechiſmum /noch einich rechtgeſchaffens / Chriſtlich Buch(auſſerhalb jres Meßbuch vnd Breuier) haben / kanein jeder Gottſeliger / verſtendiger Chriſt leicht abnemenvnnd erkennen / daß diß vnſere new Werck /mit dem Windiſchen vnd Crobatiſchen dolmetſchenvnd trucken / nicht auß vnbedacht / auß fürwitz /von eitel ehr / oder eigens nutz wegen iſt angefangen/ ſonder auß oberzelten notwendigen vrſachen /vnnd das man dardurch verhofft / vermittelſt GöttlicherGnaden / bey den Orientiſchen Völckern vnndvnder den Türcken widerumb den rechten / alten /Chriſtlichen / ſeligmachenden Glauben anzurichten /zuernewern vnnd zuerweittern.Vnd das auch alle / die zu ſolchem Werck trewlichrathen / daſſelbig helffen für dem / Gott dem Allmächtigenvil ein höhers vnd angenemers gefallenthuen / als wann ſie Gaißhaar oder Fehl / ja Seidin/ Silber / Gold / Edelgeſtain vnd Cederbaum /zur auffrichtung vnd Gebew des Moſy Hütten oderTabernackel. Vnnd zum Tempel Salomonis gegeben/ zugetragen vnd zugefüret / oder viI reicherClöſter vnd Stifften / den Niemandenützigenbeſchornen Pengeln gebawt / vnd geſtifftet hettenC ij Vnd 364 364. Na naslednji straniVnd z dvema nn.445


Vorred.Vnnd dieweil wir alleſampt von Gott / durch ſeinenlieben Son ernſtlichen Beuelch (auch wenn wir jmegehorſamen groſſe verheiſſungen) haben / das wirvnſerm nächſten Menſchen / in ſeinen höchſten Nöttenan vnſer hilff vnd beyſtandt / wie der vnbarmhertzigPrieſter vnnd Leuit / den tödtlich verwundten/ Luce 10. nicht ſtecken / ligen / vnnd verderbenlaſſen ſollen / vnnd vnſer Nächſter / wie Chriſtus ſelbſtaußlegt / Math. 5. Luc. 10. Jſt nicht allein vnſerFreundt bekannter / oder Glaubenſgenoß / ſondernein jeder Menſch / er ſey Freundt oder Feindt.Vn[nd] wir nun auß oberzelten Bericht / verſtandenvn[nd] wiſſen / das ſovil tauſent Menſchen / nicht alleinin der höchſten leiblichen / ſonder vil mehr in derGeiſtlichen noth/ ligen vnd ſtecken / darinn ſie an Leibvnd Seell öwiglich müſſen verderben / dann alleMenſchen / niemandt außgeſchloſſen / wölche nicht beyChriſto allein / die Gnad / vergebung der Sünden vnddas öwig Leben / durch den rechten Glauben an jn /vnnd durch den rechten Brauch der heiligen Sacrament /ſuchen vnd finden / die müſſen verderben öwiglich / wieChriſtus ſelbſt lauter ſagt / vnd mit jme Joannes derTauffer / Joan 3. Vnd dieweil wir oben lauter gehört /vnnd auß jren Aberglaubiſchen Gotſdienſten verſtandenhaben / das die obgemelten Völcker alle / nicht allein dieTürcken / ſonder die da Chriſten ſein wöllen / wenigoder ſchier nichts / warumb der Son Gottes Menſchworden / noch von andern notwendigen / heilſamen vndtroſtlichen Chriſtlichen Artickeln / verſtehn vnd wiſſen /auch bey vnd vnder jnen / nicht gelehrt noch gepredigtwerden. Derhalben ſo mag diſen offtgenan[n]ten groſſenguthertzigen armen Volck von vns Chriſten / durch an=dere446


Vorred.dere vnnd billiche Mittel vnd Weg / beſſer füglicher /Chriſtenlicher vnd fruchtbarlicher nicht gerathen / nochgeholffen werden / dann eben durch diſes vnſer angefangenWerck / nämlich mit der heiligen BibliſchenSchrifft / vnd mit andern guten / vnzenckiſchen /Chriſtlichen Büchern / in jrer Sprach. Darauß ſie auchwie wir / durch die gnad / hilff vnd würckung des heiligenGeiſtes / den rechten / alten / waren Glauben / dierechte Religion / erlernen vnd ergreiffen mögen. Dannes iſt die Warheit / wie alle gelerte vnnd erfarne Predigerſagen: Quod ex negligentia & contemptu verbi Deiſolent oriri omnes superstitiones & Idolomaniae. Woman das Wort Gottes nicht recht lauter / vnnd one vnderlaß/ liſet vnnd prediget / da volgen gewißlich Abgöttereyen/ vnnd allerley Aberglaub. Darumb ſagtChriſtus / Joh. am 5. Cap. Suchet oder ergründet dieGeſchrifft, dann ſie zeuget von mir / vnd in mir iſt dasewig leben. Vnd Paulus ſagt / Durch das gehör desGöttlichen Worts überkompt man den Glauben / danndas verborgen wunderbarlich Göttlich weſen in der heiligenDreyfaltigkeit / Item warumb die ander Perſon /der Son Gottes die Menſchliche Natur an ſich genommen/ gelitten / geſtorben vnd aufferſtanden. Vnd dasWir vns ſeiner Wolthaten vnd ſeines Verdienſts alleindurch den rechten lebendigen Glauben an jn theilhafftigmachen. Jtem wie wir geborne Sünder ſeind / durchwas weg oder mittel / wir der Sünden mögen abkommen/ Gottes Genad vnnd Huld erlangen / Wie wirGott recht anruffen / jme dienen / vnſerm Beruff außwarten/ die heiligen Sacrament recht brauchen / vnsC iij in447


Vorred.in allen Leiblichen vnd Gaiſtlichen ſchwären anfechtungen/ in Armuth / Kranckheit / Gefencknuſſenvnnd in Todts nötten / tröſten vnd erhalten / was wirnach diſem Leben zugewarten / vnnd jn Summa / wiewir das ewig leben erlangen ſollen. Ja das allesmüeſſen alle Menſchen allein auß der heiligenBibliſchen ſchrifft / vnnd aus den Predigen des HailigenEuangelij erlernen vnd überkommen. Dann dieMenſchlich vernunfft / Kunſt / Sinn / vnnd weißheit/ von jr ſelbſt wiſſen von diſen ſachen vnnd Artikkulnnichts zu ſagen / wie Paulus ſagt 1. Cor. 2. dernatürlich Menſch vernimbt nichts vom Gaiſt Gottes.Es iſt jhme ain torheit / vnnd kan es nicht erkennen.Vnd Chriſtus ſagt / wer zu jm kommen will / der mueßvon Gott ſeinem Vater gelernt ſein. Joh: 6.Vnnd dieweil der Sohn Gottes der recht treuw Hirttvnnd beſchützer der Chriſtlichen Kirchen / vnſer lieberherr vnnd hailand / Jheſus Chriſtus / auch bey diſenvnſern Letſten vnnd gefehrlichen zeiten / durch die Predigtſeines Euangelij vnnd dolmetſchung der Bibel beyſo vilen völckern vnnd Nationen / gegen dem Nidergangvnnd Mitternacht / in / wenig jaren ſouil hattaußgericht / das ſie ihn jhren Kirchen / alle Mißbreuchvnnd abgötterey abgethon vnd die alte ware / ChriſtlicheReligion widerumb haben angericht. Vnnd nun auchder Allmechtig durch die newlich angefangne windiſchedolmetſchung vn[nd] Truckerey bey vilen Windiſchen /vnnd ettlichen Crobaten Hohes vnnd Niders ſtands /ſchon alberait ſouil gewürckt / das ſie etlichEuangeliſche Prediger aufgeſtellt / vnnd dieAugſpurgiſche Confeſſion angenommen haben. Auffſollichs nun iſt kein zweiffell der Ewig güttig Gott / vmbſeines448


Vorred.ſeines Sons willen / ſampt dem hailigen Gaiſt / werde demofftgemelten guthertzigen volck / das jn der Türckey vnndan den Türckiſchen Greintzen wohnet / welches ain groſſenErnſt vnnd eifer (aber nicht nach verſtand) lieb / vnnd luſthat / Gott zu dienen / vnnd den Rechten glauben zu überkommen/ Durch diſe vnſere ander zwo newe angefangnedollmetſchung vnnd Truckereyen ſein hailigs Krefftigs wort /Jn dem Rechten lauttern verſtandt vergeblich vnnd ohnefrucht / nit laſſen Predigen / Sonder auß jnen jr vil erleuchten/ vnnd zu der rechten erkentnus des götttIichen weſensvnnd willens bringen / das ſie von jhrem Aberglauben / Abgöttereyen/ Seltzamen / Falſchen vnnd NerriſchenGotteſdienſten abſtehn / vnnd ein grundlichen vnderrichtvnnd verſtandt / von allen nottwendigen vnndſeligmachenden Chriſtlichen artickeln / überkommen. Vnnddieſelbig auch andere zulernen / von jhrem Glauben / vnndvon allen Chriſtlichen artickeln überkommen Vnnd dieſelbigauch andere zulernen / von jhrem Glauben / vnnd von allenChriſtlichen artickuln vor den Türcken vnnd andern leutengutte Rechenſchafft vnnd verantwurtung zu geben / vnnd ſiedie Türcken jm Rechten Chriſtlichen glauben zu vnderrichtenwerden wiſſen. Solches alles würdt nicht allein bey denobgenannten verirten vnnd ainfeltigen guthertzigenChriſten / ſonder auch bey den Türcken groſſen nutz / derChriſtlichen Kirchen ſchaffen vnnd bringen. Dann des Machometsvnnd antechriſts Reich vnnd Glaub / muß nach desPropheten Eſaie / Cap. 11. vnnd des hailigen Pauli 2. Thes. 2.weyſſagen / nur durch das wort des Sohns Gottes /geſchwecht vnnd zerſtört werden. Vnnd Jacobus Peretz überden 82. Pſalm Deus quis similis tibi etc. ſchreibt Wie die altenFrommen Chriſten offt haben geredt /das449


Vorred.das das Türckiſch Reich vnd jr Glaube / werde vor demjüngſten tag vndergön / vnnd durch diſen Weg / ſiewerden ſich ſelbs von einander trennen vnd theilen indrey theil vn[nd] die zwen theil / werden wider einanderkriegn / ſtreitten / ſich ſelbs vnder einander verderbenvnd vmbringen / Der dritte theil aber / würdt erkennen/ das das Machomets Glaub vnrecht iſt / vnd ſichdeſſelben ſchemen / vnd alßdann den Chriſtlichen Glaubenannemen. Amen / das es bald geſchehe.Vnd ſeitmals E. Kün. May. auß ſondern gnaden / verordnenvnd ſchickungen Gottes zu disem hohen Chriſtlichenvnd notwendigen Werck / fürnämlich zu der CiruliſchenTruckerey vnd Geſchrifften (deren ſich die Chriſten in derTürckey / vnd die Türcken ſelbſt / wölche in Europa wonen/ am meiſten gebrauchen) die erſte vnnd reichlichſteHilffe / gnädigſt dargeraicht / vnd zuuolziehung / nochmehrere Hilffe vnd fürdernuß bewilligt / dardurch vnſerChriſtlicher Fürſt vnnd gnädiger Herr / Hertzog Chriſtoff zuWürtemberg / etc. verurſacht vnnd bewegt worden / denfürnämbſten Croatiſchen Dollmetſchen / gute Herbergvn[nd] vnderhaltung vnd mir die Pfarr allhie zu Vrachgnädiglich gegündt vnd verordnen laſſen / So haben wirauch newlich gute Vertröſtung gehört / das neben E. Kün.May. die von Gott erleuchten gnädigſten / gnädigenChriſtlichen vnd Gottſeligen Chur vnd Fürſten / Grauen /Herrn vnnd Stett / diſes vnſers angefangen heilſam Werck /dardurch / wie oben vermeldt / der recht / alt ChriſtlichGlaub erweitert / vnd des Teuffels / Türcken vnndAntichriſts Reich gemindert würdt / zuuolfieren / ſtattlichvnd trewlich rathen / vnd helffen wollen. Vmb diſesE. Kün.450


Vorred.E. Kün. May. vnd alle / die neben derſelbigen / diß newGebew / Gott zu ehren / vnnd dem offtgenannten armenVolck zur wolfart vnd Seelen heil auffzurichten geholffen/ werden von Gott vnſerm Him[m]liſchen Vatter /vmb Chriſti ſeines Sons willen / in der Ewigkeit groſſe belonung/ vnd von allen Außerwölten hie vnd dort / ewigendanck vnd lob empfahen / vnd leuchten wie die Sternenam Himmel ewiglich. Dan. 12.Was ſunſt die Contribution / ſubſidium vnnd dieerſamlung zu dieſem Werck belangt / ſollen E. Kün.May. vnd mäniglich wiſſen / das mit allerley Außgabendie man deßhalben thun muß / getrewlich / ſpärig /fürſichtig vnnd bedächtig gehandelt würdet / vnnd fürohinauch (als mit einem gemeinen Kirchengut) mit außgebungdeſſelben / auffs getrewliſt allein der notturfftnach gehandelt werden ſolle / Wie dann vnſer gnädigerHerr vnnd trewer Befürderer vnnd Handthaber diſesWercks / der Wolgeborn Herr / Herr Hans VngnadFreyherr / etc. (den Gott auß ſonderm verordnen / indas Landt zu vns gebracht / vnd der auch ein groſſeSumma ſeines eignen Gelts dargelihen / gelegt vndfürgeſtreckt hat) Eines jeden Contribution / vnd alleAußgaben / nit ohne vnſer der Dolmetſcher wiſſen / ordenlichvnd fleiſſig auffſchreiben laſſet / das alſo jr G. 365ſampt vns von allem Empfang vnnd Außgeben was dißWerck belangt! zu jeder zeit vnd vor mäniglich / gute /lautere vnd auffrichtige Rechnung zu geben berait vndvrbittig. Vnd man ſoll hiebey auch wiſſen vn[nd] warhafftigglauben / das diß Werck ein groß Gelt habenwill / Dann die Puntzenſchneider / die Gieſſer /Juſtierer der Matrices / vnd von ſouil mancherleyfrembden Buchſtaben. Vnd dieD vns365. Gnad.451


Vorred.vns die Preſſen / vnd was zu zwayen neuwen Truckereyengehört gemacht / haben ſich wol vnd reichich bezalenlaſſen. Jtem die Setzer vnnd Trukker / dieweil diß vnbekandtegeſchrifften / vnd Sprachen ſind / dergleichen dieDollmetſcher / wöllen auch jre gutte vnderhalt beſoldungvnnd zerung / auß Coratien / vnnd widerumben hineinhaben. Zudem / So man will / das durch diſe vnſere getruckteBücher / die Rechte / alte Chriſtliche Religion vnderdie obgemelten Völcker komme / vnnd bey jnen einwurtzle/ So muß man jnen die Bücher alle einbinden /dann ſie haben kain Buchbinder / Dieſelbige auch nicht alleinjn jre Länder mit groſſem vncoſten vnd gefahrſchicken / (Seitenmal darauff ſtehet / das die vertreiber derBücher von dem Türcken vnd den Bäpſtiſchen nider gehawen/ veriagt vnnd vertriben werden möchten) vnnd garwolfeil vmb halb Gelt verkauffen / ſonder auch zum thailverſchencken / dann der merer thail auß jnen ſein gantzArm vom Türcken / auch von jren aignen herren / vonwegen des ſtätigen Kriegs / hart beläſtigte Leut / das ſiealſo erarmet / das ſie ſich kaum vnderhalten / vnnd ſolcheBücher zu kauffen nicht vermögen / Auch jre Pfarrher /Prieſter vnnd Münch ſo arm / dz ſie ſelbs zu Pflug gehn /vn[nd] ſich mit dem Ackerbaw ernehren müſſen. Das manalſo auß dene[n] vrſachen / diſe / nicht wie andere Bücherverſilbern kan.Vnnd auff das E.Kün. May. vnnd andere / auch einwiſſen haben / auß wölchen Büchern / vnnd was für einſachen wir verdolmetſchen / vnd ob wir mit vnſermDolmetſchen / Trucken / Geſchrifften vnnd Buchſtaben / vngedadelt/ vnuerſpott pleiben / vnd vor Gelerten der heiligenSchrifft / vnd der Crobatiſchen Sprache Erfarnen / beſtehnwerden oder nicht: So will ich hiemit / dauonauch452


Vorred.auch ein kurtzen bericht thun. Wie wir haben vnnd gebrauchengleichwol / mehr dann ein / Lateiniſche /Teutſche / vnnd Wäliſche (vnnd / von wegen ettlicher alten/ Windiſchen Wörter / ein Behömiſche)Dollmetſchungen der Bibel / Aber wir halten vns / vnndvolgen am Maiſten / des Eraßmi vnnd Lutheri Tranſlation.Vnd ſeind des vorhabens / wenn wir das new Teſtamenthaben vollendet / als dann ſo wöllen wir durch Brieff vnndzuſchreiben / bey den Hochgelerten Theologen derHebreyſchen ſprach vnd Geſchrifften erfarnen / vndVniuerſiteten Rath ſuchen / wölcher Dollmetſchung / esſey im Latein / Teutſch oder Wäliſch / wir doch fürnämlichvnnd am maiſten volgen ſollen. Vnnd dißmal / nebendem newen Teſtament / haben vnnd werden wir nichtsDollmetſchen / noch Trucken / dann den Catechißmum /die fürnembſten Artickul des Chriſtlichen Glaubens / außlocis Teologicis Phillippi / vnd ein kurtze Poſtill auch außPhillippi / Brentij / vnd Loſſij Poſtillen gezogen. So wöllenwir auch hinfür neben dem alten Teſtament / willsGott / kein Zenckiſch / vnnöttig / oder hoch diſputierlichBuch verdolmetſchen noch trucken. Sonder allein was denArmen / gemainen ainfeltigen Mann zu ſeiner Seelenheilzu wiſſen von nötten / vnnd was lautter / Warhafft /verſtendig / tröſtlich / vnnd zu pflantzung vnd erhaltungder waren Religion / dienſtlich vnd Nutzlich iſt. Vnnddas / ſo wir leicht / mit Gott vnnd ehren / vor allerChriſtenhait verantwurten / vnd mit claren ſprüchen außBibliſcher geſchrifft vnd auß dem Catechißmo beweiſenmögen. Dann wir Dollmetſcher alleſampt miteinander /haben ſollichs wolgenanntem vnſermD ij trewen453


Vorred.trewen Herrn vnnd Patron / dem Herrn Vngnad / mit gelobterHandt / im beyſein aines Würtembergiſchen Raths /verſprochen / das wir kain andere dolmetſchung der Bibelnicht volgen / noch kain ander Buch verdolmetſchen vndtrucken wöllen / dann das von den gelerten derAugſpurgiſchen Confeſſion anhengigen vnnd verwandtenApprobiert vnnd angenommen ſey. / Item / So haben wirDolmetſcher jrer Gnaden / ich für mein Perſon / alle meineverdolmetſchte vnnd von mir in Druck gegebne WindiſcheBücher / die mit Lateiniſchen vnnd teutſchen Buchſtabengetruckt ſein vnd werden / Dergleichen SteffanusHiſterreicher vnnd Anthony Dalmata alle Bücher die ſie mitjren Gehilffen verdolmetſchen / vnnd mit Crobatiſchen vnndCiruliſchen Buchſtaben trucken laſſen / dergleichen zugeſagtvnnd verſprochen / wa[s] wir von wegen vnſersdollmetſchen vnd truckens / Rechtlich angeſprochen vnnderfordert wurden / vor Gottſeligen / gelerten vnndvnpartheiſchen Leuten / in aigner Perſon / zuuerantwurtenvnnd zuuerthädingen. Auff diſes ſo hat der Herr Vngnad etc.die zween obgenannten Syrfiſchen vnd BoßniſchenPrieſter / auff jr Gewiſſen / Trauwen vnd Glauben gefragt /Ob diſe vnſere newe dollmetſchung des neüwen Teſtaments /des Catechißmi / vnnd der andern Bücher / recht vnndverſtendig ſey / Vnnd ob die Buchſtaben beider Geſchrifftenvn[nd] Truckerey / die Crobatiſchen vnnd Cyruliſchen rechtgeſchnitten vnnd goſſen ſeyn / Darauff haben ſie jre hendeauff die Pruſt gelegt vnnd geſagt / Sie beken[n]en vnndſagen bey jrem glauben vnd trauwen die warheit / dasſollich vnſere verdollmetſchte Bücher / auch baideGeſchrifften durchauß / recht / gutt / läß=lich454


Vorred.lich / vnnd verſtendig ſein. Es werdens nicht allein diePrieſter vnd Gelerten / ſonder auch die Kinder vndLayen / durch gantz Croatien / Dalmatien / Boßnen /Seruien / vnnd jn Bulgaria / leicht leſen vnnd verſtön mögen.Es möchten gleichwol etliche Wörter vnndBuchſtaben nicht jedermann gefallen / dann die Crobatenvnnd Dallmatiner reden etliche wörter anderſt / dan[n]die Boßner vnd Siruier / vnd in der Cyruliſchengeſchrifft / ſchreiben ſie etlich Buchſtaben auch nichtgleich / wie wir in der Lateiniſchen vnnd TeutſchenGeſchrifft auch thun. Aber wir haben deßwegen 4000kleine Abecedaria / Cyruliſch vnnd Crobatiſch laſſen trukken/ darauß ſie die Buchſtaben vnſers truckens grundtlichwerden erkennen lernen. Gott, dem Allmächtigen ſeievon vns allen / vmb diſe ſeine Gaben / höchſt Lob / Ehr /Preiß vnnd Danck geſagt. Amen.Vnd nach dem Gnädigſter Künig wolgenannter vnſerin diſem Werck fürnämlicher Patron / vnnd gnädigerHerr / Herr Hans Vngnad / etc. Auch wir dieDoilmetſcher alleſampt vnder dem loblichen HaußÖſterreich geborn / vnnd derhalben E. Kün. May. alsvnſerm gnädigiſten Erbherren / auch dem loblichenHauß Öſterreich in vnderthänigſten Trewen zu dienengenaigt / vnd ſchuldig erkennen. Zu dem auch alleobernennte Völcker / denen ſoll ich vnſer dolmetſchenvnd Bücher zu gutem nutzen / vnnd befürderung jrerSeelen Hail vnnd Seligkeit / geraichen vnd gedeihen /auch mit Gottes Hilff / ohne Furcht nit abgehn werden /vnder Hochgemelten loblichen Hauß Öſterreich vnndder Cron Hungern geſeſſen / vnd der we=D iij gen455


Vorred.gen E. Kün. May. als jrem natürlichen / rechten vonGott gegebnen vnnd verordneten Erbherren / Kunigvnnd Fürſten vnderworffen vnd zugehörig ſeyen. Vnddann auch E. Kün. May. zu diſem vnſerm Werck /wie obgemelt / gnädigſte Hilff gethon. Derhalben /vnnd in vnderthänigſter Bedenckung diß alles / So habenE. Kün. May. Wir diſen erſten halben Theil desCrobatiſchen newen Teſtaments / ſampt einem newenCyruliſehen Buch / darinnen die nöttigſten vndtröſtlichſte Stuck vnnd Artickel vnſers ChriſtlichenGlaubens / angezeigt vnd außgelegt werden / amerſten zu leſen / vnderthänigſt dedicieren vnnd inderſelben Namen außgehn laſſen ſollen / vnd wöllen /vnderthänigſt bittend / E. Kün. May. wöllen ſolchesmit gnädigſtem gefallen / ohne verdruß von vns auffnemen/ vnnd vns die obgemelten alle ſambt / ingnädigiſtem Beuelch haben.Der Allmächtig öwig Gott / ein Vatter vnſers HerrenJeſu Chriſti / der wölle vmb ſeines geliebten Sonswillen / dem Allerdurchleuchtigiſten /Großmächtigiſten Römiſchen Keiſer / etc. E. Kün.May. lieben Herrn vnnd Vattern / vnſernAllergnädigiſten Herrn vnd Landſfürſten / dergleichenE. Kün. May. auch den Durchleuchtigen /Hochgebornen vnnd Tugentreichen / Ertzhertzogenvnnd Ertzhertzogin zu Öſterreich / etc. E. Kün.May. lieben Gebrüdern vnnd Schweſtern / die warevnd Seligmachende Erkantnuß / des Göttlich=en weſens456


Vorred.en weſens vnnd willens gegen vns / Trewe vnnd WeiſeRath / Gottſelige vnnd verſtendige Kirchendiener /gehorſame vnnd Gotſförchtige Vnderthonen / geben vnndverleihen vnd bewaren vor allem übel / Amen. DatumVrach am zwölfften tag Januarij. Anno etc. 1562.E. Kün. MayVnderthänigi=ſter Caplan.Primus Truber Crei=ner / der zeit Pfarherrzu Vrach.457


PRVI DELNOVEGA TESTAMENTA,V NJEM SO ZAJETI VSI ŠTIRJEevangelisti in apostolska <strong>dela</strong>, sedaj prvič iz več jezikovpo Antonu Dalmatinu in Štefanu Istranu s pomočjo drugihbratov zvesto prevedena v sodobenin razumljiv hrvaškijezik. 366Prvi del Novega testamenta,v njem so štirje evangelisti in apostolska <strong>dela</strong>,sedaj prvič preveden v hrvaški jezik in natisnjenz glagolskimi črkami. 367366. Prevedeno izhrvaščine.367. Prevedeno iznemščine.V TÜBINGENU,LETA 1562PO KRISTUSOVEM ROJSTVU.459


Presvetlemu inmogočnemu knezu in gospodu,Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu,vojvodi burgundskemu, vojvodi zgornjein spodnje Šlezije, grofu Moravske marke,grofu tirolskemu itd.Milost in mir od Boga Očetapo Jezusu Kristusu, našemGospodu in zveličarju.Presvetli krščanski kralj, milostni gospod.Potem ko sem po svojemskrom nem mnenju prišel do zaključka,da ne bi bilo nič narobe, če bi vnemškem predgovoru k tej novi,pred tem nikoli tiskani hrvaški knjigi, ki sem gana prigovarjanje mnogih dobrih kristjanov in izdrugih tehtnih razlogov namenil vašemu kraljevemuveličanstvu, najprej na kratko, pošteno intemeljito povedal in prikazal, kakšno vero, navade,lastnosti in običaje imata ubogo krščanskoslovensko ter hrvaško ljudstvo, ki živita na turškihmejah ter pod Turki v Bosni, Srbiji in Bolgarijiter v okoliških deželah (vsi uprabljajo slo-461


Predgovorvanski jezik in se za silo med seboj razumejo) ters kakšnimi obredi opravljajo svoje božje službe.Vsi ti narodi doslej v svojem jeziku in pisavi nisoimeli celotne Biblije niti katekizma ter v strahupred Turki stalno trpijo v velikih stiskah in tegobah.Nadalje, kako se obnašajo nekateri spodobniTurki do kristjanov, o čem se včasih z njimipogovarjajo, pa tudi razpravljajo o verskihzadevah. Vsega tega vašemu kraljevemu veličanstvune govorim zaradi poročanja, saj ste o vsemtudi brez tega dobro poučeni, temveč zaradiblagih in pobožnih gornjih Nemcev, pri katerihsedaj uživamo zatočišče, hrano in gostoljubje, sajso nekateri od njih poleg vašega kraljevega veličanstvapomagali pri nastajanju hrvaških in cirilskihčrk ter tiskarne, pa tudi zaradi drugih dobrihkristjanov, ki žive daleč od turških meja termalo ali prav nič ne vedo o veri, običajih, strahovihin stiskah omenjenih ljudstev. Zaradi tega, šeposebej pa, da bi se temeljito seznanili z resnicoin spoznali tožbe ubogega ljudstva ter da bi lahkopovedal in dokazal, da je to naše začeto prevajanjein tiskanje božje ter prepotrebno delo, kisi zasluži, da bi ga z molitvijo, nasveti in pomočjopodpiral ves krščanski svet, se nisem mogelodpovedati svojemu resničnemu poročilu o tehstvareh. Najprej želim govoriti in poročati oubogih kristjanih, ki morajo v Bosni, v sosednjih462


Predgovordeželah ter v Srbiji in Bolgariji prebivati podturškim trinoštvom.O tem krščanskem ljudstvu sem pred nekaj letipogosto od verodostojnih ljudi, kot je bil pokojnigospod vitez itd. Žiga Višnjegorski, 368 ki je potovalskozi te dežele v Konstantinopel in nazaj,nadalje od nekaterih trgovcev in slednjič oddveh duhovnikov grške veroizpovedi, ki sedajtukaj v württemberški deželi sodelujeta pri našemprevajanju in tiskanju (eden od njih je rojenv Srbij, drugi pa v Bosni, kjer sta bila tudi vzgojena,po teh deželah sta potovala in tam po njihovihobičajih opravljala duhovniški poklic), slišalin spoznal, da je omenjeno krščansko ljudstvonasploh in v veliki večini prijazno, gostoljubnoin pošteno. Vsakemu tujemu ali znanemu kristjanu,ki jih obišče, zastonj, brez plačila izkažejovso zvestobo in prijateljstvo. Ubogim radodarnoin bogato podare, za kar prosijo, so pa celo žalostni,če jih revni pogosto ne nagovarjajo. Medseboj ne trpijo kurbarije niti prešuštva, ker menijo,da ni večje žalitve za rod ali za prijatelje,kot je nečistovanje. Ti kristjani v Srbiji so vsi, vBosni in okrog nje pa delno (kot sami pravijo),grške veroizpovedi. Ne upoštevajo rimskih maš,saj imajo svoje posebne dolge maše v lastnempreprostem srbskem in hrvaškem jeziku, ki jihimenujejo liturgija Janeza Zlatousta. Prav te ma-368. Sigmund Weixelberger,Žiga Višnjegorski,cesarski odposlanec naturškem dvoru. Skupaj zIvanom Hobordancemnaj bi pri sultanu dosegelpravico Ferdinanda I.do Madžarske. Teganista dosegla, pač pasta Ferdinandu prineslavojno napoved sultanaSulejmana Veličastnega.Weixelberger je sodelovalna zasedanju Reichstaga1530 v Augsburgu in bilzagovornik protestantizma.Zaslužen naj bibil za poraz Turkov predMariborom. Prim. OskarSakrausky, n. d., 205, op.4; J. Vinkler, Uporniki,"hudi farji" in Hudičevisoldatje, Ljubljana 2011,55–58.463


Predgovorše (katere sem lahko sam, z omenjenima duhovnikoma,iz njihovih mašnih knjig skozi in skozi,besedo za besedo preučil in pregledal), katere jeErazem Rotterdamski pred leti iz grškega prevedelv latinski jezik, najdemo na koncu peteknjige Janeza Krizostoma, nadškofa v Konstantinoplu.Imajo pa tudi krajšo mašo, ki jo berejona večer velikih praznikov, ko po celodnevnempostu prihajajo preudarno v cerkev, kjer obhajajoljudstvo. Njihove cerkve so razdeljene na tridele: v zgornjem delu si duhovnik nadene mašnooblačilo, iz kvašenega, z zvezdnim znamenjemokrašenega kruha izreže srednji del, ga zdrobi vkelih, prilije vino ter nad njim izgovori molitev.Nato gre v mašnem oblačilu s kelihom in vspremstvu diakona v drugi del cerkve ali na kor(v tem delu je veliki oltar z zaveso, kjer sta duhovnikin diakon sama brez prisotnosti laičnihoseb), kjer postavi kelih na oltar ter nekaj časatiho in nekaj časa glasno zase bere mašo v preprostemsrbskem jeziku. Medtem diakon štirikratbere litanije vernikom, ki v spodnjem delucerkve stoje odgovarjajo z »Gospod, usmili senas« itd. To traja precej dolgo. Ko končajo s čaščenjemin mašo (pri tem svojih svetinj ne povzdigujejoniti ne nosijo naokrog), razgrne diakonali pomočnik zaveso, nakar pristopijo tisti, ki so464


Predgovorse spovedali in žele opraviti obhajilo, ki se jimpodeli v dveh podobah z žličko iz keliha. Nabinkoštni dan v velikem tednu vzamejo njihoviduhovniki kos omenjenega blagoslovljenegakruha, ga shranijo doma v škatli ali leseni pušiciali v posebni posodi v cerkvi. Ko želijo umirajočimpodeliti zakrament, bolniku drobtinico tegakruha ponudijo v žlici vina. Krstijo preprosto zneblagoslovljeno vodo, brez soli, praškov in olja.Nimajo javnih pridig (čeprav bi jih lahko imeli,kajti Turki pridiganju v cerkvah ne nasprotujejo,zvonenja zvonov pa ne trpijo). Sicer pa duhovnikiin menihi pri spovedi in po domovih svoje ovčicein farane strogo kaznujejo, za vsak greh jimnalože težko pokoro ter jim zapovedujejo, najveliko žrtvujejo, darujejo za maše in miloščine,molijo ter se postijo itd. Vse to izpolnjujejo voljnoter v celoti, saj zelo spoštujejo zapovedi svojihdušnih pastirjev, ker se izobčenja, božje kazniin prekletstva boje bolj kot smrti. Svoje duhovnikezelo spoštujejo in brez njih tudi ne priredenobene gostije. Duhovniki in menihi jim podpretnjo pogube duš tudi strogo prepovedujejo,da bi se s Turki podajali na pohode, kjer ti lovijokristjane; vendar mnogi, posebno mlajši in predrzni,ki se radi vojskujejo in zmagujejo, ne poslušajonjih svaril, razen tega pa jih Turki silijo k465


369. Ikone.Predgovortemu, da potujejo z njimi. Toda starejši nočejovzeti niti helerja niti groša, tudi v hiši ne trpijoničesar, kar bi bilo plačano z denarjem od prodajekristjana.Njihovi duhovniki in menihi gredo vsak danzjutraj in zvečer v cerkev, kjer dolgo pojo, berejoin molijo v svojem preprostem jeziku iz brevirjevin molitvenikov. Pri vseh božjih službah, na katerihse zbere mnogo ljudi, pogosto uporabljajoveliko kadila. V cerkvah ne marajo izklesanih,izdolbenih ali izrezljanih podob, pač pa slike, 369predvsem razpela z napisom v ciriličnih črkah»Jezus iz Nazareta, judovski kralj«. Imajo pa tudidruge slike, kot na primer sliko naše Gospe,Janeza Krstnika in slike apostolov.Duhovniki se, še preden to postanejo, poročez nedolžnim dekletom. Šele nato jih njihoviškof je ali patriarhi posvete ali ordinirajo, to sezgodi v dveh dneh. Če pa njihova prva ženaumre, se z drugo ne smejo poročiti, če želijoostati duhovniki. (Njihov patriarh s spremstvom,na oslu pogosto jaha v Konstantinopel k cesarjuna dvor, kamor ima prost dostop.) Menihi seukvarjajo z ročnimi deli in se morajo zaobljubitivečni čistosti, če pa jih zalotijo, da so svojo zaobljuboprekršili, končajo na turški grmadi, razenče se pus tijo obrezati in sprejmejo turško vero.466


PredgovorVsi skupaj, duhovniki, neposvečeni in otroci, nejedo ničesar od zadavljene živali, niti od krvi, kerje Mojzes rekel, da je v krvi življenje. 370Postijo sevse srede in petke ter zelo pogosto čez vse leto,namreč sedem tednov zapored pred veliko nočjo,štiri ted ne pred praznikom Petra in Pavla,petnajst dni v avgustu pred vnebohodom našeGospe ter šest tednov pred božičem.Kadar umre kdo, ki je bil bogat, naroče bratimaše štirideset dni zapored več duhovnikom alimenihom, če je bil ubog, pa le enemu ali dvema.Maše plačujejo iz pokojnikove zapuščine z denarjem,voli, kravami, konji ali osli. Pokojniku včast ter za zveličanje njegove duše prirede v tehštiridesetih dneh štiri velike pogostitve, na katereso vabljeni duhovniki, menihi, prijatelji in sosedje.Tedaj pred jedjo in po njej molijo za pokojnega.Ostali kristjani v Bosni in okoli nje seravnajo (kar se vere tiče) v vseh stvareh po rimskiCerkvi, bosonogi menihi pa uživajo pri njih največjiugled.In med temi kristjani v Turčiji — čeprav plačujejodavek od svojih posesti, hiš in zemlje, na katerise z delom svojih rok s težavo preživljajo,oddajajo desetino, nekateri celo sedmino odvsega pridelka in živine — so prisiljeni vsi tisti, kiso sposobni za vojsko ter dovolj pri močeh, ka-370. 1 Mz 9,4;3 Mz 3,17;Apd 15,29.467


371. Sufiji, pripadnikimistične smeri v islamu,tudi socialno revolucionarnogibanje,O. Sakrausky, n. d. 209,op. 11.Predgovordar koli se turški cesar ali njegovi paše ali poglavarjiodločijo za pohod proti sofistom 371ali kristjanom,podati z njimi na pohod ter na lastnestroške, s svojo živino prevažati topove in oskrbo.Razen tega jih Turki zaradi neznatnihvzrokov, če se pred njimi ne priklonijo, se jim neumaknejo ali pred njimi ne razjahajo, pogosto pakar brez vsakega povoda s puškinimi kopiti pobijejona tla ali celo umorijo. Tudi hudobne turškedrhali in pobalini jih pogosto, podnevi inponoči napadajo na njihovih domovih, jim poberejovse, kar imajo, pogosto privežejo moškečlane družine na stebre ali vrata v hiši, možje inočetje pa morajo gledati, kako sramotijo njihovežene in hčere. Često jim tudi ugrabijo in odvlečejonevesto ter jo šele po nekaj dneh pošljejonazaj. Nekateri Turki zahtevajo od krščanskihhčera, da se z nimi poroče, česar ne more nihčepreprečiti, nato pa jih odvlečejo in prodajo prekomorja v Azijo. Skratka, turška oblast Turkovnikoli ne kaznuje, pa naj store kristjanom, karkolihočejo.Po drugi strani pa se najdejo tudi pošteni, dostojniin skromni Turki in Turkinje, ki čutijo doujetih kristjanov in kristjank resnično sočutje, jihprijazno nagovarjajo, jim dajajo denar za vbogajmein pravijo: »Prosi tvojega Boga zame.« Prav468


Predgovortako govorijo turške žene ujetim krščanskim ženam:»O, ti uboga ženska, zakaj nisi zbežala, kote je vrana s svojim vztrajnim vpitjem opozarjala.«Ti se ne norčujejo iz nobenega človeka, če jeta prizadet ali pohabljen, rečejo: »Bog ga je pačtako ustvaril.« Samo ko vidijo koga, ki je pijankot čep, ga opljuvajo in rečejo, »Pfuj, pyana suina«,fuj, pijana svinja, pa tudi iz dolgih, širokih,prerezanih nemških »hudičevih hlač« 372se radinorčujejo. Če pa kristjan, ali njih več, premožnegaali znanega Turka zaprosi za kruh ali prenočišče,jim ta tega ne odkloni, temveč naroči svojemuhlapcu, da jih odvede v hišo za goste (vsakpremožnejši Turek ima ob svojem dvoru posebnobivališče za tuje goste), jih kakor tudi njihovekonje oskrbi z vsem, kar potrebujejo, pozneje patudi sam pride do njih, se pozanima, od kod prihajajoin kam so namenjeni, običajno pa se z njimitudi prijazno pogovarja ter razpravlja o verskihzadevah, o Sveti Trojici in sodnem dnevu.Tudi če kristjan slučajno kaj pove zoper turškovero, mu tega ne zameri in ga tudi ne izda, razenče se izkaže, da je turško vero sramotil, tedaj garazsekajo na kose ali pa se mora dati obrezati insprejeti turško vero. Po daljšem razpravljanju nakoncu rad reče: »Bog daj nam vsem pravo vero!«Mnogo imenitnih Turkov tudi iz višjih krogov372. Hudičeve hlače– Teufelshose, tudi Pluderhose,v drugi polovici16. stoletja razvite zeloširoke, večinoma do kolenali gležnjev segajoče,razrezane, iz obilice svilesešite hlače, tako da so sevidele barvaste spodnjehlače ali gola koža.469


Predgovorda svoje otroke na skrivaj krstiti in ko ti odrastejo,jih pošiljajo v krščanske dežele, da si tam pridobeznanje o krščanski veri.Od omenjenih ljudstev, ki so najbližja turškimmejam, vendar pod krščanskimi vladarji, so Hrvatje,Dalmatinci, Vendi ali Slavonci. Hrvatje, kijih imenujemo tudi Husarji, slavijo, kot to potrjujejodnevne izkušnje, po tem, da so pošteni,krepki in revni ljudje. Vsak Hrvat je, ko dosežezrela leta, naj si bo grof, plemič ali vojščak, takosrčen in spreten, da se lahko z vsakim Turkommeri v viteškem boju in lomljenju kopja tersprejme izziv za boj bodisi na konju ali kot pešak.V svojem jeziku so tudi precej zgovorni inplemeniti, v vojni in na bojnem polju ob sebi netrpijo nobene ženske. Radi nazdravljajo z velikopijače, pri čemer žele svojim nadrejenim in prijateljemsrečo, dušni blagor in dolgo življenje. Ženeso svojim možem zveste, poslušne in uslužnev vsem, o nečistovanju se zelo redko sliši. Ženskese niti v šali niti pri plesu nikakor ne puste stiskatiali prijemati. Vse to ljudstvo je popolnomarimske veroizpovedi. Uživanje mesa, jajc, mastiin sira ob petkih, sobotah in ob postu imajo zavelik greh, hujši od kraje konj. Duhovniki berejomaše v hrvaškem jeziku, pridigajo le občasno,vendar le velike izmišljene bajke. Dalmatinci so470


Predgovornapol Italijani, saj tudi imajo skoraj italijanskenavade in verovanja. Slavonci, ki jih sicer imenujemoBezjaki, imajo skoraj madžarske in hrvaškeobičaje in lastnosti, v verskih zadevah se držijohrvaških navad, razen tega, da njihovi duhovnikiberejo maše v latinskem jeziku ter hodijo na dolgaromarska potovanja. Največji del dežel tehtreh ljudstev je puščoben in pod turško oblastjo.Odkar so Turki pred komaj pet imi ali šestimi letizaradi izdaje zavzeli grad Kostajnico, so odgnaliter pognali z domov, iz gos podinjstev in s posestiokrog 40.000 duš teh treh ljudstev.Preprosti ljudje omenjenih slovenskih dežel,ki prebivajo v Slovenski marki, okrog Metlike,Novega mesta in Krškega, 373imajo v teh krajihskoraj enak značaj in običaje kot Hrvatje ter Srbi,ki so k njim pribežali pred Turki in iz Turčije.Ljudje, ki so doma na Krasu, v Goriški grofiji inIstri, se v običajih in veri delno nagibajo kHrvat om, delno pa k Lahom. Tisti, ki živijo vdeželi Kranjski, Spodnještajerski in Koroški, paso po navadah in lastnostih podobni Nemcem,se po nemško tudi oblačijo, le da ženske na glavinosijo posebno dolge tančice. Deželna gosposka,grofje, baroni, vitezi in plemiči zgornjeslovenskihdežel govore dobro nemško, mnogi odnjih pa tudi latinsko in laško. Prav tako govori373. Trubar navaja imeTürkfeld, ki ga pa ni v nobenemimeniku slovenskihkrajev; v Trubarjevemčasu so nemškoime Gurckfeld uporabljaliza Krško.471


Predgovornemško precej meščanov, duhovnikov in menihov,toda preprost, nerazgledan človek govori leslovenski jezik. To ljudstvo je pošteno, zvesto,resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago,ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno inspoštljivo, je pa preveč in močno praznoverno,kajti ti dobrosrčni kranjski in gorenjski ljudjehočejo vse svoje težave razrešiti pri Bogu, priDevici Mariji in svetnikih zgolj z branjem in poslušanjemneštetih maš, z volili, shodi, daritvami,rožnimi venci, mnogimi praznovanji, prižiganjemsveč, procesijami, žegnano vodo, soljo, palmami,s kadili in pokanjem, z romanji v daljnekraje ter z gradnjo novih cerkva. S tem žele preprečitivse nesreče, vse kazni božje, bolezni, podražitve,vojne in neurja, pa tudi hudiča iz oblakov,s polja, iz domov in od živine, iz hiš in odpostelje pregnati. Prav tako žele s tem dosečidobre letine, obilo žita in vina pa tudi mir predTurki in dolgo življenje. Pa tudi pokojnim izpek lenskega ognja v nebo pomagati ter večnozveličanje doseči. Če pa kdo v hiši zboli, tedaj sebolnik ali nekdo namesto njega kot oče ali matizaobljubi pri tej ali oni cerkvi Devici Mariji alinekemu drugemu svetniku darovati veliko žrtev,najsibo to govedo, vol, teliček, ovca, nekaj funtovvoska, primerna vsota denarja, bolnikova472


Predgovornajboljša obleka ali pa obljuba, da bo šel na dolgoroman je. V ta namen pogosto romajo celo vRim, Loreto, Ötting in Sv. Wolfgang na Bavarskem,vsakih sedem let pa vse do Aachna naSpodnjem Nemškem. Razen tega so in še gradijopoleg žup nijskih cerkva vse vprek na vsehdvorih, v hribih in v lepih dolinah, v gozdovih ingrmovju velike cerkve, često kar dve, eno obdrugi. V mnogih farah imajo celo do štiriindvajsetin več podružničnih cerkva in kapel, padnevno še kar gradijo nove. To veliko malikovalskoin nepotrebno gradnjo zganjajo in izvajajozgolj na prigovarjanje, prepričevanje in zapovedlahkomiselnih, blaznih in nepoštenih ljudi,ki jim lažejo in govorijo, da se jim je v sanjah,med spanjem ali pa sploh ponoči prikazala DevicaMarija ali kateri drug svetnik ali svetnica.Nekateri se, ko naj bi imeli dneve z napadividen ja, pred ljud mi podnevi zgrudijo ter podolgem tresenju in cepetanju govorijo, da se jihje dotaknila Devica Marija ali sicer kak svetnikali svetnica in z njimi govorila ter jim zapovedala,naj se na tem ali onem hribu, v tej ali oni doliniali gozdu postavi cerkev. K njej vodijo procesije,romanja in tam darujejo ter bero maše. Čepa tega ne bi izpolnili, bo Marija, svetnica alisvetnik, ki se jim je prikazal, žito na poljih in vi-473


Predgovornograde uničil s točo ali neurjem ter nad ljudiposlal takšno pogubo, da jih niti tretjina ne bopreživela.Nedavnega poletja preteklega petnajst stoenainšestdesetega leta se je pri Gornjem Graduna Spodnjem Štajerskem, štiri milje od Ljubljane,pojavila mlada, nesramna in vlačugarska ženska,ki je pred ljudmi s povešeno glavo in licem,uprtim v tla, ter rokami, sklenjenimi na hrbtu,ljudem govorila in tožila, da Devica Marija odslejv cerkvi na gori pri Gorici in Solkanu (kateregradnja se je pričela šele pred dvajsetimi leti, zaradiprividov neke stare coprnice, ki naj bi v mladostipokončala tri otroke) noče več prebivati,ker ji, kot pravi, farji poberejo najbolše plašče,obleke in najlepše tančice, ki jih verniki prinašajoin darujejo Devici Mariji ter jih podarjajo svojimkuharicam. Prav tako pokurijo vosek in sveče,ki ji ga prinašajo in darujejo pri igrah,popivanju, preklinjanju, sramotenju in zaklinjanju,njih predstojniki in dušni pastirji pa kradejonjen denar ter ga nekoristno zapravljajo. Zatohoče imeti drugo cerkev pri Gornjem Gradu. Natakšno njeno nagovarjanje in ker so ljudje še istonoč na mestu, ki ga je pokazala, videli mnogoplamenečih luči (sama je namreč okrog polnočina tem mestu naokrog prižgala več bakel ali pla-474


Predgovormenic iz trsk, od katerih so zjutraj našli ostankeoglja in luknje za plamenice), so neuki in preprostikmetje na tem griču kmalu postavili lesenokapelo ter poklicali nekaj farjev k branju mašna njenem oltarnem kamnu. Ti so se radi odzvaliter so to novo gradnjo in ustanovo redno podpirali,kajti takšna nova cerkev in romanja k njejjim dajejo, kot sami pravijo, mnogo dobrega denarjaza njihove maše, pa tudi mesa za njihovekuhinje. Zatorej so na novo leseno kapelo napisali»Locus iste sanctus no[n] ab hominibus est inuentus,sed a Deo optimo maximo mirabiliter per ignem etlucem et flammam ignis electus, demonstratus et illustratus,propterea vocatur locus iste ad saluatorem nostrumIesum Chris tum et beatam virginem matremeius.« Skratka, nikomur koristna ženska brez častije s svojimi Ba alovimi 374farji in s svojim lažnivimnagovarjanjem dosegla, da je v preteklemmesecu avgustu leta petnajst sto enainšestdesetna dan Marijinega vnebovzetja k omenjeni kapeliromalo več tisoč slovenskih kmetov in kmeticter darovalo mnogo velike in drobne živine,oblek, denarja, vos ka, sveč, sira, volne, lanu indrugih darov Devici Mariji, ki naj bi v tej kapelinašla nov dom. Tej veliki množici preprostegaljudstva, razdeljenega na pet skupin, je hkratipridigalo pet duhovnikov. Eden izmed teh farjev374. Baal, hebrejski hudič,pomeni »gospod«.Kanaanci so ga častiliin uprizarjali obrede,pri katerih so kot žrtvesežigali otroke.475


375. Epiphanias, škofiz Salamisa, okrog315–403. Njegovonajpomembnejše deloje Panarion = lekarnarjevzaboj, opis in spodbijanje80 krivoverstev.376. Martolozi (graničarji),v 15. stoletju krščanskikmetje in pripadnikinižjega plemstva izseverne Srbije, ki so, dabi si zagotovili boljšeživljenje, stopili v turškoslužbo. Lahko so obdržalikrščansko vero in nisoplačevali nekaterihdavkov. V turški pehoti sosestavljali znaten delež,njihova glavna naloga jebila ustvarjanje neredav krščanskem svetu(diverzije).Predgovorje bil na kmete zelo hud, zmerjal jih je in jih imenovalbeštije, ker si niso sezuli čevljev, češ, da jezemlja, na kateri stojijo, sveta, saj po njej hodiDevica Marija itd. O nastanku in gradnji zaradisleparij malopridnih ljudi in lakomnih farjev, takihin podobnih malikovalskih in neumnih božjihslužb, novih cerkva in božjih poti v gornjeslovenskihdeželah bi lahko napisal celo knjigo.Kaj takega bi pobožni in učeni stari škofje nikoline dopustili, temveč kot surovo malikovanje inkrivoverstvo, kar tudi je, takoj pregnali, prekleliin odpravili, kot lahko to razberemo iz Epifanijeve3753. knjige, zvezek 2, v 78. in 79. poglavju. Inte uboge ljudi, predvsem tiste, ki živijo na Kranjskemin na Krasu, prav tako kot Hrvate in Bezjakevečkrat na leto napadajo Turki in Martolozi,376jih zajamejo, odvedejo in prodajo v večno inžalostno suženjstvo, njih domove pa požigajo.Ob tem pa je treba tudi vedeti, kot je bilo žezapisano v nemškem predgovoru k slovenskemuNovemu testamentu, da slovenski jezik doslej nibil nikoli zapisan niti bran. Šele pred desetimileti so bili najprej Katekizem, Novi testament,Loci Theologici in nato Postila napisani in z latinskimiter nemškimi črkami natisnjeni v slovenskemjeziku. Te knjige, Bogu bodi hvala, sedajbrez težav bero tudi slovenski kmetje in otroci.476


PredgovorHrvati, Dalmatinci, Bošnjaki, Srbi in Bolgariimajo prav tako svoj jezik, ki se piše z dvema pisavamaali vrstama črk, niso pa doslej imeli v svojemjeziku celotne Biblije, niti katekizma. Pomagaliso si le s svojimi brevirji, molitveniki inmašnimi knjigami, te knjige pa so bile predmnogimi leti tako nejasno in nerazumljivo prevedeneter pomešane z latinskimi besedami, datudi njihovi duhovniki sami mnogih besed v nedeljskihevangelijih ne razumejo.Iz tega poročila (milostni gospod kralj) o tem,kakšen je v tem času resnični položaj in usodaubogega krščanskega: kranjskega, ilirskega, slovenskega,hrvaškega, dalmatinskega, bosanskega,srbskega in bolgarskega ljudstva, pa tudi nekaterihTurkov, ki nimajo Biblije ali celegakatekizma, niti kake druge dobre krščanskeknjige (razen mašne knjige in brevirja), lahkovsak pobožen, razumen kristjan spozna, da teganašega <strong>dela</strong> s prevajanjem in tiskanjem v slovenskemin hrvaškem jeziku nismo začeli nepremišljeno,iz neke objestnosti, napuha ali zaradi lastnekoristi, temveč iz nujnih potreb prejomen jenega in ker upamo, da bomo po tej poti,z božjo milostjo pri ljudstvih Orienta ter medTurki obnovili in razširili pravo, staro, zveličavnokrščansko vero.477


377. Lk 10,30–37.378. Mt 5,43–48;Lk 10,25–27.379. Jn 3,16–21.36.PredgovorVsi tisti, ki takemu delu koristno svetujejo aliga podpirajo, storijo vsemogočnemu Bogumnogo večjo in dopadljivejšo službo, kot če bidarovali kozjo dlako ali kožuhe, celo svilo, srebro,zlato, dragulje, cedrovino za postavitev Mojzesovihšotorov in tabernakljev ali za postavitevSalomonovih templjev ter ustanavljanje bogatihsamostanov in nadarbin nikomer koristnimostriženim zarobljencem.Bog je po svojem sinu nam vsem zapovedal (čese hočemo te zapovedi držati, naložil tudi velikozaobljubo), da moramo bližnjemu v veliki stiskipomagati in stati ob strani, ne pa kot ne usmiljenduhoven in neusmiljeni ljudje smrtno ranjenegapustiti ležati in prepustiti pogubi, Lk 10, 377 saj našbližnji, kot je Kristus sam učil, ni samo naš prijatelj,znanec ali sovernik, temveč vsak človek —bodisi prijatelj ali sovražnik, Mt 5; Lk 10. 378Iz poročila smo izvedeli in spoznali, da več tisočljudi živi ne samo v največji telesni, temveč šebolj v duševni stiski, iz katere ne vidijo izhodater propadajo na telesu in duši. Kajti vsi ljudje,nihče ni izvzet, ki ne iščejo in ne najdejo milosti,odpuščanja grehov ter večnega življenja pri Kristusuz globoko vero vanj in skozi svete zakramente,so, kot Kristus sam govori, z njim pa tudiJanez Krstnik, Jn 3, 379 za vekomaj pogubljeni. Kot478


Predgovorsmo izvedeli iz poročila ter lahko spoznali iz njihovihpraznovernih božjih obredov, da vsi omenjeninarodi, ki se prištevajo med kristjane, ne pazgolj Turki, zelo malo ali skoraj ničesar ne vedoin ne razumejo o tem, zakaj je Božji Sin postalčlovek, niti o ostalih glavnih, blagodejnih in tolažečihčlenih krščanske vere, o katerih se prinjih in med njimi nič ne uči niti ne pridiga. Zaraditega mi kristjani temu velikemu, dobrosrčnemuljudstvu na noben drug način ne moremobolj krščansko in bolj učinkovito svetovati nitipomagati, kot ravno s tem našim začetim delom,namreč s Svetim pismom ter drugimi dobrimi nespornimikrščanskimi knjigami v njihovem jeziku.Skozi te se lahko, prav tako kot mi, ob milosti,pomoči in posredovanju Svetega Duha naučeprave, stare resnične vere, prave veroizpovedi.Zakaj resnica, kot pravijo vsi učeni in izkušenipridigarji, je: »Quod ex negligentia et contemptu verbiDei ſolent oriri omnes superstitiones et Idolomaniae.«Kjer se božja beseda ne bere in ne pridiga brezprestanka, zagotovo nastopijo določena malikovanjain vsake vrste praznoverja. Zato Kristus vJn 5 380govori: »Preiskujete pisma, ker mislite, daimate v njih večno življenje, a prav ta pričajo omeni.« In Pavel pravi, da si skozi poslušanje božjebesede pridobimo vero, razkrije se nam skriv-380. Jn 5,39.479


381. 1 Kor 2,14.382. Jn 6,45.383. Polnoč – sever.Predgovornost čudežne božje troedinosti in zakaj je drugaoseba Sin Božji prevzel človeško podobo, za nastrpel, umrl in vstal od mrtvih. Da smo njegovedobrote in njegovih zaslug deležni samo s pravoživo vero vanj, da smo rojeni grešniki ter kako inskozi kaj se teh grehov lahko rešimo, božjo milostin naklonjenost pridobimo, kako se k Boguprav obračamo, mu služimo, svoj poklic opravljamo,svete zakramente prejemamo, se v vsehtelesnih in duševnih preizkušnjah, v revščini, bolezni,ujetništvu in v smrtni stiski tolažimo inohranimo. Kaj lahko pričakujemo po temživljen ju in, končno, kako dosežemo večno življenje.Da, vse to se morajo ljudje naučiti in sipridobiti iz Svetega pisma ter pridig svetega evangelija.Zakaj, človeški um, misel in modrost samiod sebe o teh stvareh in naukih ne vedo ničesar.Kot pravi Pavel, človek sam po sebi ne ve ničesaro božjem bivanju, to mu je norost in tega sam nemore spoznati, 1 Kor 2, 381in Kristus pravi, dakdor hoče priti k njemu, naj se pouči od Boganjegovega očeta, Jn 6. 382Sin Božji, zvesti zaščitnikin pastir krščanske Cerkve, naš ljubljeni Gospodin zveličar Jezus Kristus, je tudi v teh našihnevarnih časih, v nekaj letih skozi pridige svojegaevangelija ter s prevajanjem Biblije pri nekaterihnarodih in ljudstvih na zahodu in polnoči 383480


Predgovortoliko dosegel, da so le-ti v svojih cerkvah odpravilivse zlorabe in malikovanja ter znovavzpostavili pravo, staro krščansko vero. Po voljiVsemogočnega je nedavno začeto prevajanje intiskanje tudi pri mnogih Slovencih in nekaterihHrvatih, visokega in nizkega stanu, imelo že tolikšenvpliv, da so nastavili več evangeličanskihpridigarjev ter augsburško veroizpoved sprejeliza svojo. Zaradi tega ni nobenega dvoma, davečni dobri Bog zavoljo svojega Sinu in SvetegaDuha omenjenemu dobrosrčnemu ljudstvu, kiprebiva v Turčiji in ob turških mejah in ki sicer zveliko vnemo (ne pa z razumom), ljubeznijo inveseljem želi služiti Bogu ter spoznati pravo vero,s pomočjo teh dveh začetih novih prevodovin tiskov njegove mogočne svete besede ne boveč dopustil brez pravega razumevanja nekoristnoter brezplodno pridigati, temveč bo skozi letemnoge od njih razsvetlil in privedel do pravegaspoznanja božjega bistva in volje, da bodoopustili praznoverje, malikovanje, čudne, neresnein smešne božje službe, da bodo deležni temeljitegapouka in razumevanja vseh potrebnihin zveličavnih poglavij krščanskega nauka. Takobodo tudi sami lahko druge poučevali o svoji veri,o vseh členih krščanske vere ter jo pred Turkiin drugimi ljud mi znali dobro zagovarjati in bra-481


384. Iz 11,4.385. 2 Tes 2,8.386. Jakob Perez izValencije, 1408–1490,avguštinec, profesorteologije v Valenciji, nazivniškof v Christopolisuv Trakiji; izdal je znanekomentarje o psalteru.O. Sakrausky, n. d. 216,op. 19.Predgovorniti, pa tudi Turkom samim razložiti, kaj je pravakrščanska vera. Vse to pa ne bo samo med omenjenimizavedenimi in preprostimi, dobrosrčnimikristjani, temveč tudi med Turki povečalo ugledin korist krščanske Cerkve. Kajti cesarstvo tervero Mohameda in Antikrista je po prerokovanjupreroka Izaije, 11. poglavje, 384in svetega Pavla,2 Tesaloničanom 2, 385 mogoče oslabiti in uničitisamo z besedo Božjega Sinu. Ko Jakob Perez 386piše o 82. psalmu Deus quis similis tibi etc., pravi,kako so stari pobožni kristjani pogosto govorili,da bo turško cesarstvo skupaj z njihovo veropropadlo še pred sodnim dnem, in sicer tako, dase bodo sami razcepili in razdelili na tri dele, dvase bosta eden proti drugemu vojskovala ter semedsebojno pobila in uničila, tretji del pa bospoznal, da Mohamedova vera ni prava, zato sebo te sramoval in prevzel krščansko vero. Amen,da bi se kmalu zgodilo.Vaše kraljevo veličanstvo je iz posebne milosti,po volji in naklonjenosti Boga, temu važnemukrščanskemu in prepotrebnemu delu, posebnoza cirilično tiskarno in črke (ki jih kristjani vTurčiji pa tudi Turki, ki živijo v Evropi, največuporabljajo), milostno izročilo prvo bogato pomočter za dokončanje tega <strong>dela</strong> odobrilo še večpomoči. To je našega krščanskega kneza in mi-482


Predgovorlostnega gospoda vojvodo Krištofa Württemberškegaspodbudilo k temu, da je imenitnimhrvaškim prevajalcem omogočil dobro namestitevin oskrbo, meni pa tukaj v Urachu milostnopodelil na novo ustanovljeno župnijo. Tako smopred kratkim izvedeli tudi za spodbudno novico,da nam žele za dokončanje tega koristnega<strong>dela</strong>, s katerim se bo, kot že omenjeno, širilaprava stara krščanska vera, hudičev, turški in antikristovimperij pa omejeval, razen vašega kraljevegaveličanstva, z znatno podporo in svetovanjempomagati tudi številni od Bogarazsvet ljeni, milostni krščanski ter pobožni knezi,volilni knezi, grofje, gosposka in mesta. Za toboste vaše kraljevo veličanstvo in vsi, ki so polegvas pomagali — Bogu v čast, omenjenemu ubogemuljudstvu pa za blagor in zveličanje duš —postaviti ta novi hram, od Boga, našega nebeškegaočeta in zavoljo Kristusa njegovega Sinuza vekomaj bogato poplačani, od vseh izvoljenihpa bodo tukaj in onstran večno hvaljeni in slavljeni,na nebu pa kot zvezde žareli vekomaj, Dan12. 387Kar pa se nanaša na prispevke, pomoč in nabirkeza to naše delo, naj vaše kraljevo veličanstvoin ostali vedo, da z vsemi potrebnimi izdatkiravnamo vestno, varčno, previdno in premišlje-387. Dan 12,3.483


388. Hans (Ivan) Ungnad vonWeissenwolf, baron Sonneški,1493–1564. Štajerski deželniglavar in celjski vicedom.Leta 1532 vodil zmagovitobitko proti Turkom, od leta1540 vojaški poveljnik naozemlju današnje Slovenijein Hrvaške. Postal privrženecreformacije; ker se je pririmsko-nemškem kralju inpoznejšemu cesarju FerdinanduI. neuspešno zavzemalza versko svobodo, se je leta1556 odrekel vseh funkcij.Leta 1558 je šel v Urach. Leta1560 se je nanj obrnil Trubars prošnjo, da bi finančnopodprl prevajanje in tiskanjehrvaške Nove zaveze, za karse je tako navdušil, da jena svoje stroške s pomočjovojvode in nekaterih drugihprotestantskih plemičev ustanovilslovensko, hrvaško incirilično tiskarno, imenovanoUracher Bibelanstalt, kjer sobili natisnjeni tudi TrubarjevaCerkovna ordninga ter spomočjo Štefana Konzula inAntona Dalmate hrvaški prevodiNove zaveze v glagolskiin cirilični pisavi. Pokopan jev samostanski cerkvi v Tübingenu.Po njegovi smrti je bilatiskarna ukinjena.389. Punzel, kalup zavlivanje črk.Predgovorno. Tudi v prihodnje bomo s temi sredstvi, kot sskupnim cerkvenim imetjem, ravnali vestno terjih trošili izključno za nujne potrebe. Našmilost ni gospod ter zvesti podpornik in upraviteljtega podjetja, blagorodni gospod Ivan Ungnad,388 baron itd. (ki ga je Bog po posebni previdnostiprivedel do nas in nam je posodil ter dal narazpolago večjo vsoto svojega denarja), vsakpris pevek in vsak izdatek, ne brez vednosti nasprevajalcev, da pošteno in skrbno zapisati, takoda lahko njegova milost skupaj z nami o vsakemdohodku in izdatku, povezanem z našim delom,vsakomur vsak trenutek predloži pregleden inpošten račun. Ob tem je treba tudi vedeti, da todelo resnično zahteva veliko denarja, kajti graverjipuncov, 389livarji, urejevalci matric za tolikorazličnih tujih črk, pa mojstri, ki so nam iz<strong>dela</strong>listiskalnice, in vse, kar spada k dvema novima tiskarnama,so si pustili bogato poplačati. Prav takostavci in tiskarji, ker so jim te pisave in jezikinepoznani, pa tudi prevajalci hočejo dobra stanovanja,hrano in plačilo in tudi dobro popotnicoza pot iz Hrvaške ter nazaj. Ker želimo, da bite naše knjige pravo, staro krščansko vero širilein jo zakoreninile med omenjenimi narodi, jim jetreba te knjige poslati vezane, saj sami nimajonobenega knjigoveza. Ne samo, da je pošiljanje484


Predgovorteh knjig v njihove dežele povezano z veliko nevarnostjoin stroški (posebno, odkar je znano, dabi razpečevalce teh knjig Turki in papežnikiutegnili tudi pobijati, preganjati in izganjati),treba jih je tudi poceni, za polovično vsoto prodajatiali delno celo podarjati, kajti večji del prebivalcevteh dežel je zelo reven. Od Turkov inzaradi stalnih vojn od lastne gospode zelo izkoriščaniljudje so tako osiromašeni, da se komajpreživljajo in si knjig sami ne morejo kupovati.Tudi njihovi župnijski duhovniki, pridigarji inmenihi so tako siromašni, da morajo sami zaplug ter se preživljati z obdelovanjem polj. Torejiz navedenih razlogov teh knjig ni mogočevnovčiti tako kot drugih.Da bi vaše kraljevo veličanstvo in drugi bili seznanjenitudi o tem, iz katerih knjig in katerestvari prevajamo ter ako bomo z našim prevajanjem,tiskanjem, pisavami in črkami, brez graje inposmehovanja ter pred učenimi poznavalci Svetegapisma in hrvaškega jezika obstali ali ne, želimtukaj tudi o tem podati kratko poročilo. Imamoin uporabljamo hkrati več različnih latinskih,nemških in laških (zaradi nekaterih starih slovanskihbesed tudi češki prevod) prevodov Biblije,toda največ uporabljamo ter se ravnamo poprevodih Luthra in Erazma.485


390. Philipp Melanchthon.PredgovorS pismi in dopisovanjem pa nameravamo, kodokončamo Novo zavezo, pri visokoizobraženihteologih, poznavalcih hebrejskega jezika inspisov, ter na univerzah prositi za nasvet, kateriprevod, bodisi latinski, nemški ali laški, najpred nostno in največ uporabljamo. Za sedaj obNovem testamentu ne nameravamo prevajati intiskati ničesar drugega razen katekizma, najvažnejšihčlenov krščanske vere iz Filipove 390LocisTeologicis in kratke postile, prav tako iz pos til Filipa,Brenza in Lossija. Tako tudi v prihodnje obNovem testamentu ne bomo prevajali niti tiskali,Bog ne daj, nobene sporne, nepotrebne aliknjige z dvomljivo vsebino, temveč zgolj, karmora vedeti preprost, ubog človek za zveličanjesvoje duše in kar je resnično, razumljivo, tolažečeter za širitev in obstoj prave vere v prid in korist.Prevajalci tako pred Bogom in častno predvsem krščanskim svetom lahko zagovarjamo terz jasnimi nauki iz Biblije in katekizma dokažemo,kar smo našemu naklonjenemu gospodu inzaščitniku gospodu Ungnadu z zaprisego obprisotnosti nekega württemberškega svetnikaobljubili, da ne bomo upoštevali nobenega drugegaprevoda Biblije, niti prevajali ali tiskali nobenedruge knjige, kot samo knjige, ki so jih potrdiliin odobrili učeni pripadniki augsburškeveroizpovedi. Prav tako bomo prevajalci, kot486


Predgovorsem sam za svojo osebo njegovi milosti obljubil,za vse svoje prevedene, v latinici ali v nemški pisavinatisnjene, ali ki to šele bodo, slovenskeknjige osebno odgovarjali ter jih zagovarjalipred Bogu vdanimi, učenimi ter nepristranskimiljudmi, če bodo to od nas zahtevali. Tako tudiŠtefan Istran in Anton Dalmata za vse knjige, kijih prevajata s svojimi pomočniki ter so ali bodonatisnjene s hrvaškimi ali ciriličnimi črkami.Gos pod Ungnad itd. je oba omenjena srbska inbosanska duhovnika pozval, da po svoji vesti,prepričanju in veri povesta, ali so ti naši noviprevodi Novega testamenta, katekizma in drugihknjig dobri in razumljivi, črke in tisk obehpisav hrvaške in cirilične pa pravilno izrezane inulite. Na to sta oba položila roke na prsi ter prisvoji veri in vesti zatrdila, da so naše prevedeneknjige vseskozi dobro razumljive, obe pisavi papravilni ter prav dobro čitljivi. Z lahkoto jih bodobrali in razumeli ne samo duhovniki in učeniljudje, temveč tudi otroci in laiki po vsej Hrvaški,Dalmaciji, Bosni, Srbiji in Bolgariji. Lahko,da posamezne črke ali besede nekaterim ne bodopo godu, kajti Hrvatje in Dalmatinci nekaterebesede izgovarjajo drugače kot Srbi ali Bosanci,pa tudi v cirilični pisavi nekaterih črk nepišejo enako, prav tako kot mi v latinski ali nemškipisavi. Zaradi tega pa smo natisnili tudi 4000487


Predgovormalih, ciriličnih in hrvaških abecednikov, iz katerihbodo lahko temeljito spoznali črke našegatiska. Vsemogočemu Bogu vsi izrekamo vsohvalo, čast, slavo in zahvalo za te darove. Amen.Milostni kralj, tega našega <strong>dela</strong> spoštovanipat ron, milostni gospod, gospod Ivan Ungnaditd. je prav tako kot mi, prevajalci, rojen podstreho slavne avstrijske hiše in tako zavezan ternaklonjen zvestobi in ponižnemu služenju vašemukraljevemu veličanstvu, našemu milostnemudednemu vladarju in slavnemu avstrijskemu dvoru,prav tako pa tudi omenjeni narodi, ki živijopod okriljem slavnega avstrijskega dvora in ogrskekrone ter so podložni in podrejeni vašemukraljevemu veličanstvu kot naravnemu in edinemu,od Boga danemu dednemu gospodarju,kralju in knezu. Vsem omenjenim narodom najnaše prevedene knjige, tako kot jaz sam, služijov prid njihovega duševnega miru in zveličanja,saj z božjo pomočjo pod vašim okriljem medljudstvom gotovo ne bodo brezplodno razširjene.In ker je vaše kraljevo veličanstvo to naše delo,kot že omenjeno, milostno podpiralo, smoob ponižnem premisleku o vsem vašemu kraljevemuveličanstvu ta prvi del hrvaškega Novegatestamenta, skupaj z novo cirilično knjigo o potrebnihin tolažljivih naukih in poglavjih našekrščanske vere hoteli kot prvemu dati v presojo488


Predgovorter ponižno posvetiti in v vašem imenu tudi izdati.Zato vaše kraljevo veličanstvo ponižnoprosimo, da brez zamere, z milostno naklonjenostjood nas to sprejmete ter nas ohranite vsvoji milosti.Vsemogočni Bog, oče našega Gospoda JezusaKristusa, naj za voljo svojega ljubljenega Sinupresvetlemu, mogočnemu rimskemu cesarju itd.,vašega kraljevega veličanstva ljubemu gospoduin očetu, naši milostni gosposki in deželnimknezom, tako kot vašemu kraljevemu veličanstvu,tudi presvetlim, blagorodnim ter krepostnimnadvojvodam in avstrijski nadvojvodinji itd.,vašim dragim bratom in sestram podari pravo,zveličavno spoznanje božje resnice in pravice,zveste in modre svetnike, Bogu vdane in razumnecerkvene služabnike, pokorne in bogaboječepodložnike ter jih obvaruje pred vsem zlom,Amen. V Urachu, dvanajstega januarja leta 1562.Vašega kraljevega veličanstvanajponižnejši kaplanPrimož Trubar, Kranjec,sedaj župnik v Urachu489


EDNI KRATKIRAZUMNINAUCINAIPOTREBNEI I PRUDNEIArtikuli ili Deli, stare prave vere krstianske. Iz ovihvsaki človek more lahko tere brzo se naučiti, kojaVera est ta prava, najstareja, od Boga postavlena, ikoja vsakoga človika spasi. Kako, skrozi česa k takovoiVeri moremo priti. Kako se ima Bogu pravoslužiti: Kako vsaki Krstianin v nevolah i u vrimesmrti ima se krepiti, i zazivati na Boga, da na milostii pomoči Božjoj ne bezufa, is krainskog ezikasad naiprvo skroz Antona Dalmatina,i Stipana Istriana istlmačeni.Registar ili ukaz svih artikulov, koji va tih knigahizloženi esu, naiti hočeš za Nimškimi i Hrvackimipredgovori.Die fürnämpsten HauptartickelChristlicher Lehre / auß der lateinischen / teutschenvnd Windischen Sprach / in die Crobatischejetzund zum ersten mal verdolmetscht / vnnd mitCrobatischen Buchstaben getruckt.V TUBINGIČ.F.M.B. 391391. Številčna vrednostglagolskih črk: ce = 1000,f = 500, m = 60, b = 2.491


Dem Durchleuchtigiſtenvnd Hochgebornnen ChriſtlichenFürſten vnd Herrn / Herrn Auguſto / Hertzogenzu Sachſen / des heiligen Römiſchen Reichs Ertzmarſchalckvnd Churfürſten / Landgrauen in Thüringen /Marggrauen in Meichsen / vndBurggrauen zu Magdeburg /etc.Gnad vnd Frid von Gott durchJeſum Chriſtum.vnd weißlich / Gnädigiſter Churfürſt vndHerr / hat vnſer trewer hocherleuchter Pre-Gantz recht vn[nd] wol Chriſtlichceptor D. Martin Luther / ſeliger gedechtnuß/ vom Catechißmo / der ſum[m]ariſchenChriſtenliche[n] Leer geredt vnd geurtheilt / da er zu demHochwürdigen vnd Durchleuchtigen Fürſten vnd Herrn /Herrn Georgen von Anhalt / etc. Thumbprobſt zu Magdenburg/ alſo ſaget / das die Hiſtorien / ſo im SymboloApoſtolorum kurtz begriffen / ſeyen über alle Hiſtorien vndLehrn / vnd die zehen Gebotten übertreffende allerPhiloſophen vnnd Juriſten Lehr vnd Satzungen / das Vattervnſer ſey ein Gebett / über alle Gebett / vnd die heiligeTauff / vnd das heilig Abentmal des Herrn / ſeyen Ceremonien/ über alle Ceremonien / vnd euſſerlich Gotſdienſt / vnddas Predigampt über alle ämpterDann war iſt / es hab einer alle Chronicos vnd Hyſtorias /die von anfang der Welt überall ſeind geſchehen / durchgeleſen / wann er zuuor vnd darneben / das weſen / dieA ij hand=493


Vorred.handlungen vnnd würckungen der dreyenvnderſchidlichen Perſonen / in dem einigen Göttlichenweſen / wie dieſelbig im Symbolo der Apoſtel / fein kurtzvn[nd] verſtendig zuſame[n] getragen / nicht weißt / ſo iſtjme das wiſſen der Weltlichen Geſchichten / zur ſeinerSeelen heil vn[nd] ſeligkeit nichts nutz noch fürträglich /dann der rechte Glaub allein / vnd die ware erkanntnußdes Göttlichen weſen / willens vnd thuens / macht diemenſchen ſelig / vnd bringt ſie in das ewig leben / Eſaie53. J oh. 3. 5. 6. 17. Item aller Philoſophen vnnd JuriſtenLehr von guten Tugenden / jre Satzungen vnd Ordnungen/ auch aller Theologen Gebott / von Gottes dienſtenvnd jrem Gebett / wo ſie mit den zöhen Gebotten / vnddem Vatter vnſer nicht gleichſtimmen / vnd überein kommen/ ſo ſein ſie vnrecht / ſchädlich vnd wider Gott. Zudem / will man das arm / einfeltig aberglaubiſch vnd verfürtVolck im Bapſtumb / in dem rechten ſeligmachendenGlauben vnderrichten / vnd zu der rechten altenCatholiſchen Religion / zum waren verſtand des GöttlichenWorts / zum Chriſtlichen Gebett / vnd zu dem rechtenGebrauch der H. Sacrament / widerumb bringen / ſomag ſollichs durch keinen andern weg füglicher vnd beſſergeſchehen / als eben mit dem Catechiſmo / ſo jnenderſelbig nach notturfft fleiſſig / vnnd was jedes Wort inſich halte / was auch für groſſer nutz darhinder ſtecke /namlich ein beſtendige einfeltige Richtſchnur / die ewige Seligkeitzuerlangen / wo fehr ſie jren Glauben / Leben vnd GottesDienſt nach der Lehr des Catechiſmi richten vnd füren / angezeigtvnd außgelegt würdt. Deſwegen hab ich Primus Truberbißher / on Ruhm zumeiden / in den zweyvnddreiſſig Jaren / ſeidtich / durch ordenlichen Beruft einDiener494


Vorred.Diener der Kirchen Chriſti worden / in den Windiſchenvn[nd] Teutſchen Kirchen / da ich angefangen zu predigen/ allweg am erſten den Catechiſmum dem gemeinenMann furgehalten vnd außgelegt / vnnd jetzo in diſervnſer Craineriſchen Kirchen / da ich jüngſt angefangen zupredigen / zum anfang das Symbolum Apoſtolorum in derform predige / wie jn die rechtgeſchaffne Heiligen vonGott hocherleuchte / beides / newe vnnd alte derChriſtlichen Kirchen Lehrer / vermög der heiligen GöttlichenSchrifft / vnd Augſpurgiſchen Confeſſion / außgelegtvnnd gepredigt / dardurch vnſer Kirchen in diſen Landenvon tag zu tag gebeſſert vnd gemehrt würdt. / Chriſto ſeylob in ewigkeit.Vnnd nach dem des Hochgelehrten weilundt HerrnPhilippi Melanthonis Loci Theologici / die rechte klarevnnd genugſame des gantzen Catechißmi außlegung vnndaußfürung ſein / hab ich Primus Truber auch dieſelbigen /neben dem Catechiſmo / vnnd newen Teſtament in dieWindiſche Sprach vor fünff Jaren gebracht / vnnd druckenlaſſen / die ſeind alßdann jetzo durch vns beide / AnthoniumDalmatam vn[nd] Stephanum Conſulem / ſo gleichergeſtalt die Ehr Gottes / vnd außbreittung ſeines heiligenWorts / als Glidmaß Chriſti nach den Gaben / vns von jmeverlihen / zu befürdern ſchuldig / in die Crobatiſche Sprachverdolmetſcht / vnd mit Crobatiſchen vnd CyruliſchenBuchſtaben gedruckt worden / mit denen verhoffen wir beyden Windiſchen vnnd Crobatiſehen Völckern vil nutz zuſchaffen / darzu geb Chriſtus ſeinen Geiſt / Gnad vnd Segen/ Amen.Diſe erzelung thun wir allein darumb / damit EwerChurfürſt. Gnad vnd mäniglich wiſſen mögen / das vn=A iij ſere495


Vorred.ſere Bücher nicht ſchwermeriſchl zänkiſch / oder vnnöttig /daruor vns Gott gnädiglich behütten wöll / ſonder rechtvnd fleiſſig / auß den approbierten lateiniſchen vnndteutſchen Dolmetſchern der Bibel / in ermelte ſprachen gebracht/ vnd truckenlaſſen / dann wir Gottlob wol wiſſen /das der lieb gnädig Gott ſein heilig ſeligmachende Wortrein vn[nd] lautter / vn[nd] allein auß den heiligenBibliſche[n] Schrifften / die er ſelbs durch ſeinen heiligenGeiſt vnnd den Mund ſeiner lieben Propheten vnd Apoſtelgeredt / verfaſſen vnd offenbaren laſſen / gleichförmigbeſchriben will haben / vnd wir ſampt vnſern Mitgehilffen/ bei diſem vnd der Augſpurgiſchen Confeſſion mit verleihungGöttlicher gnad ſteiff vnd vnwandelbar zupleibengeſunnet / wölches auch bißher geſchehen / vnd ob Gottwill / künfftiglich nichtſ anderſt / als die einig allmächtigeWahrheit durch vns in den Truck verfertigt werden ſoll.Vnd mögen derhalben / wol mit dem ſeligen Luthero vnſereHänd vnnd Augen zu Gott vnſerm him[m]liſchen Vattermit guttem frölichen Gewiſſen auffheben / jme dancken /loben vnnd ſagen / das wir bißher niendert nichts news /Sectiſch / Schwermeriſch / oder ergerlichs / zweiffelhafftigs/ oder hoch diſputierlichs gelehrt / gepredigt odergeſchriben haben / ſonder je vnd allweg ſchlecht bey demBibliſchen Text / im rechten waren Catholiſchen verſtand /bey dem Catechiſmo / Locis Theologicis Melanhtonis vndbey der Augſpurgiſchen Confeſſion beliben / gepredigetvnd geſchriben / auch dermaſſen hinfür mit der gnad vndhilff des Allmächtigen biß in vnſer Gruben / es gehe vnsdarüber wol oder übel / darbey pleyben / predigenſchreiben / vnnd vor jedermann offenlich bekennen wöllen.Das496


Vorred.Das übrig aber / nämlichen was den jnnhalt diſes Buchsvnd die Summa aller vnſerer Lehr / Predigen vn[nd]Schrifften belangt / Item was vns zu diſem Windiſchenvnnd Crobatiſchen dolmetſchen / vnd die drey Truckereyenanzurichten verurſacht / wie auch Wolgemelter vnſergnädiger Herr vnd Patron / Herr Hans Vngnad / etc. diehilff vnd Contribution / wölche die Chriſtliche Künig /Chur vnd Fürſten / vnd ander ſonderbare Perſonen / bißherdarzu geraicht / ſo fleiſſig / fürſichtigklich / trewlichvnd ordenlich auff dieſes Werck verwendt / auch ſelbsvo[n] dem ſeinen im anfang / ehe einige andere Hilff darzukommen / vnnd noch täglich ein groſſe ſumma Gelts /dieweil angeregte Contribution bey weitem nichterſproſſen / vnd immermehr Vncoſten darauff geht / bißdie Bücher verſilbert werden / zugeſetzt. Solliches alleswerden Ewer Churfürſt. Gnaden auß den andern teutſchenVorred.en / über die Windiſche vnnd Crobatiſche Bücher/ an den Durchleuchtigiſten / Hocherleuchſten /Chriſtenlichen Künig Maximilianum / etc. vnd an denDurchleuchtigen / Gottſeligen Fürſten vnnd Herrn / HerrnChriſtoffen / Hertzogen von Wirtenberg / etc. ſo vorhin imTruck außgangen / vnd künftiglieh außgeen werden /gnädigiſt vnnd lauter warnemen / das diſe Bücher nichtalſo wie andere verſilbert kundten werden / dieweil mandiſe nicht offenlich darff verkauffen / ſonder allein heimlichvnd mit groſſem vncoſten hinein gefürdert / auch zumtheil vmb halb Gelt / zum Theil gar vmbſonſt außgetheiltvnd hingeben müſſen werden / ſo man anderſt will / dasGottes Wort vnder jnen außgebreit / wie ſollichs in gemeltenVorred.en grundtlich vnd weittleuffig außgefürtVnd497


Vorred.Vnnd nach dem diſes thewr vnd nutzlich Buch Loci Theologici,darauß alle jungen Theologi vnnd Prediger (ſagt der ſeligLutherus / vnd iſt die Wahrheit) mehr rechten verſtandts inder H. Schrifft / dann in allen Büchern der alten Vätter mögenerlernen / vnd begreiffen / in E. Churfürſt. Gnad. Erblandenanfenklich in lateiniſcher / vnnd bald hernach in teutſcherSprach geſchriben / vnd zum /offtermal im Truck außgangen/ vnnd das diſes jetzund auch in die Windiſch vndCrobatiſch Sprach gebracht vnnd getruckt worden / E.Churfürſt. Gnad jre gnädigſte hilff vnd fürdernuß darzugethon / haben wir E. Churfürſt. Gnaden zu underthänigſterDanckbarkeit / dises Crobatiſch Buch auch dedicieren / vnndin derſelben Namen außgehn laſſen wöllen / mitvnderthänigſtem bitten / ſolliches mit gnädigiſten willen vonvns anzunemen / vnd vns ſampt dem Werck gnädigſt beuolhenzu haben. Der ewig him[m]liſch Vatter / vnſers SeligmachersJeſu Chriſti / wölle E. Churfürſt. Gnade[n] ſampt jrenNachkommen / in rechter warer erkanntnuß ſeines GöttlichenWorts / auch in langwiriger geſundtheit vn[nd] glückſeligerRegierung gnädiglich erhalten. Datum Laybach am 20. Julij /im 1562. Jar.E. Churfürst. GnadenVnderthänigſteDienerPrimus Truber / der Chriſtenlichen HerrnLandtleut vnd Stett des FürſtenthumbsCrain vnd der anrainender Land vn[nd]Herſchafften / Metling / Iſterreich vndKarſt / Windiſcher vnd teutſcher Prediger.Antonius DalmataStephanus Conſul Hiſtrianus498


KRATKI, RAZUMLJIVINAUKI, NAJVAŽNEJŠI INKORISTNI ČLENI ALI DELI STAREstare krščanske vere. Iz teh se vsak človek lahko terhitro nauči, katera vera je prava, najstarejša, od Bogazapovedana in vsakega človeka zveliča. Kako,skozi kaj lahko dosežemo to vero. Kako pravslužimo Bogu. Kako naj se vsak kristjan krepi inobrača k Bogu v težavah ter ob smrtni uri, ne da bipodvomil v pomoč in milost božjo. Iz kranjskegajezika sedaj prvič prevedeno po AntonuDalmatinu in ŠtefanuIstranu. 392Seznam in prikaz vseh poglavij, ki se nahajajo vteh knjigah, boš našel za nemškimi inhrvaškimi predgovori. 393Najvažnejši členi krščanskevere iz latinskega, nemškega in slovenskega jezika,prevedeni v hrvaški jezik ter sedaj prvičnatisnjeni s hrvaškimi črkami. 394392. Prevedeno izhrvaščine.393. Prevedeno izhrvaščine.394. Prevedeno iznemščine.V TÜBINGENU1562499


Presvetlemu in visokorodnemukrščanskemu knezuin gospodu, gospodu Avgustu, vojvodi Saškemu,svetega rimskega cesarstva visokemu maršalu involilnemu knezu, türinškemu deželnemugrofu, mejnemu grofu mišenskemu,magdeburškemu grajskemugrofu itd.Milost in mirpo Jezusu Kristusu.Milostni volilni knez in gospod, našzvesti in visoko razsvetljeni učiteljdr. Martin Luther, blagega spomina,je povsem pravilno, krščanskoin modro govoril ter sodil o katekizmu,v katerem je zbran ves krščanski nauk, ko jeprečastitemu in presvetlemu knezu in gospodu, gospoduJuriju Anhaltskemu itd., stolnemu proš tu vMagdeburgu, 395 dejal, da so zgodbe, na kratko zajetev »apostolski veri«, 396nad vsemi zgodbami in nauki,da deset zapovedi presega nauk in postave vseh filozofovin juristov, da je Oče naš molitev nad vsemimolitvami, da sta sveti krst in gospodova večerjaobreda nad vsemi obredi in oblikami bogoslužja,pridigarska služba pa nad vsemi službami.395. Markgraf von Meisen.Avgust vojvoda Saški(1526–1586) je bil medvsemi takratnimi knezinajbolj goreč zagovornikluteranstva. 1580 je izdalveliki zbirki cerkvenihpravil Kirchenordnung inGeneralartikel z nadrobnimipravili, ki naj bi urejalacerkveno življenje.O. Sakrausky, n. d. 237,op 2.396. Knez Georg III.Anhaltski, imenovan»Pobožni« (1507–1553),je bil 1526 stolni prošt vMagdeburgu in se je šeleta 1529 izrekel proti»luteranski sekti«, študijreformatorskih spisov gaje prepričal o pravilnostiluteranskega nauka, takoda se je leta 1530 vAugsburgu podpisal podConfessio Augustana.O. Sakrausky, prav tam,op. 3.501


397. Apostolska vera,»symbolum apostolicum«= kratki posnetki verskihresnic. J. Janžekovič,Filozofski leksikon,Celje 1981.PredgovorResnica je: čeprav bi nekdo prebral vse kronike inzgodbe od nastanka sveta dalje, ob tem pa ničesarne vedel o bivanju, dejanjih in učinkih treh različnihoseb v edinem Božjem bitju, kot je to na kratko inrazumljivo zbrano v apostolski veri, mu vse znanje oposvetni zgodovini za blagor in zveličanje duše ne binič pomagalo, kajti le pravo spoznanje božjega bivanja,volje in početja človeka zveliča ter ga povedev večno življenje, Iz 53; Jn 3; 5; 6; 17. 397Tudi naukivseh filozofov in pravnikov o dobrih krepostih, njihpostave in pravila, pa vseh teologov zapovedi o božjihslužbah in molitvah, ki se ne skladajo z desetimizapovedmi in očenašem, so krive, škodljive in Bogunasprotne. Če hočemo ubogo, preprosto, praznovernoin zapeljano ljudstvo v papeških deželah poučitio pravi stari katoliški veroizpovedi, o pravemrazumevanju božje besede, o pravi molitvi in o pravirabi svetih zakramentov, tega ni mogoče bolje in naprimernejši način doseči po nobeni drugi poti kot skatekizmom, če se prizadevno oznanja in razlaga,kakšen pomen ima v njem vsaka posamezna beseda,kaj se v njem skriva, namreč nezmotljiva, preprostasmernica, kako doseči večno zveličanje, ako se vero,življenje in službo Bogu vodi in usmerja po naukukatekizma. Zato sem jaz, Primož Trubar, brez željepo slavi v teh dvaintridesetih letih, odkar sem z rednimposvečenjem postal služabnik Kristusove Cerkve,v slovenskih in nemških cerkvah začel pridigati,vedno in povsod preprostemu človeku najprej predstavilin razlagal katekizem, prav tako pa sedaj v tejnaši kranjski Cerkvi, kjer sem začel pridigati pred502


Predgovorkratkim, apostolsko vero pridigam v obliki, kot sojo na osnovi Svetega pisma in augsburške veroizpovedirazlagali in pridigali pravi, sveti, od Boga razsvetljeni,stari in novi učitelji krščanske cerkve, s čemerpostaja naša Cerkev v teh deželah vsak dan močnejšain bolj razširjena. Kristus bodi zahvaljen na veke.Ker so pokojnega visokoučenega gospoda FilipaMelanchthona Loci Theologici razlage celega katekizmajasne in ustrezne, sem jaz, Primož Trubar,poleg Katekizma in Novega testamenta iste predpetimi leti spravil v slovenski jezik in dal natisniti.Te smo sedaj po Antonu Dalmati in Štefanu Konzuluv enaki obliki, v slavo Boga in za širitev njegovesvete besede, ker smo se kot udje Kristusove Cerkvepo darovih, ki nam jih je podelil, za to čutili dolžni,prevedli v hrvaški jezik in so bile natisnjene s hrvaškimiter ciriličnimi črkami. Upamo, da bomo z njimimed slovenskim in hrvaškim ljudstvom doseglimnogo koristnega, k čemer naj nam Kristus podarisvojega duha, milost in blagoslov. Amen.To pripovedujemo zgolj zato, da bi vaša milost,volilni knez, in drugi vedeli, da naše knjige nisosan jaške, hujskaške ali nekoristne, pred čimer najnas Bog milostno obvaruje, temveč smo jih skrbnoin marljivo prevedli v omenjene jezike iz uradnodovol jenih latinskih in nemških prevodov Biblije terdali v tisk. Kajti, hvala Bogu, dobro vemo, da hočeljubi milostni Bog svoje svete, odrešujoče besedeimeti napisane in tolmačene enako, kot jih je sam vsvetih biblijskih spisih govoril po Svetem Duhu aliskozi usta svojih ljubih prerokov in apostolov. Zato503


Predgovorsi bomo skupaj z našimi pomočniki po božji milostitrdno prizadevali zvesto slediti temu in augsburškiveroizpovedi, česar smo se tudi do sedaj držali, in čeBog da, tudi v bodoče za tisk ne bomo pripravili ničdrugega kot zgolj vsemogočno resnico. Tako lahkokot pokojni Luther z mirno in čisto vestjo svoje rokein oči dvignemu k Bogu, našemu nebeškemuočetu, se mu zahvalimo ter ga častimo in rečemo, dadoslej nikjer nismo učili, pridigali ali zapisali ničesarnovega, sektaškega, sanjaškega, pohujšljivega,dvom ljivega ali nerazjasnjenega, temveč smo se pripisanju in pridiganju vedno dosledno držali biblijskihtekstov in v pravem katoliškem duhu sledili katekizmu,Melanchthonovim Locis Theologicis in augsburškiveroizpovedi. Tako hočemo tudi v bodoče zmilostjo in pomočjo Vsemogočnega do našega groba,pa najsi se nam do tedaj godi dobro ali slabo,ostati tega prepričanja, tako pridigati in pisati terpred vsakomer javno izpovedovati.Vse ostalo, kar zadeva vsebino te knjige, vseh našihnaukov, pridig in spisov, nadalje, kaj nas je pripravilok temu slovenskemu in hrvaškemu prevajanjuter ustanovitvi treh tiskarn, kako je imenovani našmilostni gospod in zaščitnik gospod Ivan Ung naditd. prizadevno, skrbno, pošteno ter pravično porazdelilpomoč in prispevke, ki so jih krščanski kralji,volilni knezi in knezi ter druge izjemne osebe darovaleza to delo, pa tudi z vložitvijo velike vsotelastnega denarja, preden je prišla pomoč od drugod,pomagal prebroditi vedno večje stroške, saj omenjeniprispevki še zdaleč ne zadoščajo, dokler knjige ne504


Predgovorbodo prodane. Vse to lahko vaša volilnoknežja milostobširno izve iz drugih nemških predgovorov vslovenskih in hrvaških knjigah, posvečenih presvetlemu,razsvetljenemu krščanskemu kralju Maximilianuitd., presvetlemu Bogu vdanemu knezu in gospodu,gospodu Krištofu, württemberškemu knezuitd., ki so že ali še bodo izšle iz tiska. Pa tudi to, dateh knjig ni mogoče prodajati kot druge, saj jih nimogoče prodajati javno, temveč samo tajno in z velikimistroški dostave, delno zgolj za polovično ceno,delno pa jih moramo celo zastonj razdeliti, čehočemo, da bo božja beseda med njimi razširjena,kot je bilo v omenjenih predgovorih temeljito inobširno navedeno.Po tem, ko je ta dragocena in koristna knjiga LociTheologici, iz katere se mladi teologi in duhovniki(kot pravi pokojni Luther in je res) lahko bolje poučeo razumevanju Svetega pisma kot iz vseh knjigstarih očetov, izšla v vaše volilnoknežje milosti dednihdeželah najprej v latinskem in kmalu nato še vnemškem jeziku ter bila večkrat ponatisnjena, je tasedaj prevedena in natisnjena tudi v slovenskem inhrvaškem jeziku. Ker je vaša volilnoknežja milost ktemu pripomogla s svojo milostno pomočjo in podporo,smo vaši volilnoknežji milosti iz ponižne hvaležnostiželeli posvetiti in v vašem imenu izdati tohrvaško knjigo s ponižno prošnjo, da to našo nameromilost no sprejmete. S tem se skupaj z našim delomvaši milosti ponižno priporočamo. Večni nebeškioče našega zveličarja Jezusa Kristusa naj vašovolilno knežjo milost in vaše potomce milostno505


Predgovorohrani v pravem spoznanju svoje božje besede, dolgemživljenju ter srečnem vladanju. V Ljubljani, dne20. julija 1562. leta.Vaše volilno knežje milostipokorni služabnikPrimož Trubar, krščanskih gospodov,deželanov in mest kneževineKranjske ter sosednjih dežel ingos postev Metlike, Istre ter Krasaslovenski in nemški pridigarAnton DalmataŠtefan Konzul Istran506


EDNI KRATKIRAZUMNI NAUCI, NAI=potrebnei i prudnei Artikuliili Deli, stare prave vere krstianske. Iz ovih vsaki človekmore lahko tere brzo se naučiti, koja Vera jest ta prava,najstareja, od Boga postavlena, i koja vsakoga človikaspassi. Kako, skrozi česa k takovoi Veri moremo priti.Kako se ima Bogu pravo služiti: Kako vsaki Krstianinv nevolah i u vrime smrti ima se kripiti, i zazivati naB[og]a, da na milosti i pomoči Božioi nebezufa, is Krainskoga jezika sad naiprvoskroz Antona Dalmatina, i StipanaIstriana istlmačeni.Registar ili ukaz svih artikulov,koi va tih knigah izloženi jesu, naiti hoćeš za Nimskimii Hrvackimi predgovori.Die fürnämpsten HauptartickelChristlicher Lehre / auß der lateinischen / teutschenvnd Windischen Sprach / in die Crobatische jetzundzum ersten mal verdolmetscht / vnnd mit CyrulischenBuchstaben getruckt.V TUBINGILETO OD KRSTOVA ROISTVAA F M V.507


Dem Durchleuchtigiſten /vnd Großmächtigiſten Fürſten vnd Herren /Herrn Maximiliano König zu Böheim / Ertzhertzogen zuÖſterreich / Hertzogen zu Burgundi / inobern vnnd nidern Schleſien /Marggrauen zu Merhern /Grauen zu Tyrol /etc.Gnad vnd Fried von Gott dem Vatter / durchJeſum Chriſtum vnſern Herrnvnnd Heiland.Dvrchleuchtigiſter ChriſtlicherKönig / gnädigiſter Herr. Vnſerherr vn[nd] Seligmacher JeſusChriſtus / als er in Galilea vndJudea / ſelbſt das Euangelionvom Reich Gottes / nach Beuelchſeines Him[m]liſchen Vatters / vnd wie daſſelbig diePropheten zuuor haben verkündigt vnd in jre Büchereingeſchriben / anfienge zu predigen / vnd dieHohenprieſter / Schrifftgelerten vnd Phariſeer / vonwegen jres falſchen Verſtands vnd Außlegung desMoiſi Geſetz vnd der Propheten / ſtraffte. War eralſbald beſchuldigt vnd außgeſchryen / Er bringe einnewe / vnerhörte Lehr herfür / verfüre darmit dasVolck / richt Auffrur an / vnd wöll der alten Vättergute SatzungenA ijjre509


Vorred.jre Gebott / die alten löblichen Gebreüch / vnd alleGotteſdienſt / abbringen vnd vertilgen / etc. Der heiligStephanus / als er die Hohenprieſter / Hohenſchulen /die Gelerten vnd Vngelerten zu Jeruſalem / von jremfalſchen Verſtand der heiligen Schrifft / vnd von jremAberglauben vnd vngerechten Gotteſdienſt gern abgewendt/ vnd zum rechten Glauben an den Herrn JeſumChriſtum gebracht hette / deßwegen er ſo ernſtlich mitjhnen offentlich diſputiert / vnd in jrem Concilio ſouilSprüch vnd Exempel auß der Bibel / zu beſtettigungſeiner Lehr vnd Glaubens allegiert vnd eingefürt hat /Aber zu letſt müßt er hören das Vrtheil von jnen / erhabe Gott gelöſtert / den Moiſen vnd jren Tempelgeſchmähet / vnd darüber mit Steinen zu todt geworffenworden. Paulus / als er gehn Athen kame / vnderſahe / wie dieſelbig Statt ſo gar Abgöttiſch war /fieng er an daſelbſt mit ergrimmigem Geiſt / den Judenin jren Schulen / vnnd den Heiden auff dem Marcktalle Tag zupredigen das Euangelion von Jeſu Chriſto /vom jüngſten Tag / vnnd von aufferſtehung der Todten/ vnd ſtraffet ſie von wegen jres groſſen Aberglaubens.Vnd als er jnen lang vnd außfürlich von demrechten Gott / den ſie vormals nie hetten erkennt / gepredigt/ ſtunden auff wider jn die andächtigiſten Juden/ vnd die gelerteſten anſehenlichſten Heiden vndPhiloſophi / die Stoici vnd Epicurer / diſputiertenſtarck mit jme / vnd als ſie jn hin vnd her in der Statthetten vmb gefürt / vnd vil von jme gehört / letſtlichverſpotteten ſie jn / vnnd ſprachen / diſer iſt ein Spermologus/ ein Somen oder Quackkrämer / ein vnnutzerSchwätzer vnd Märſager.Ettlich510


Vorred.Ettlich aber ſagten / er ſey der newen Götter verkündigervnnd Prediger / Actor. 17. Alſo iſt es den andernApoſteln / vnd zuuor den Propheten auch ergangen.Jeremias / als er lang den Juden in Egypto hat gepredigtvnd die groſſe Straff vnd Plagen / wölche Gottüber jre Brüder vnd Glaubgenoſſen zu Jeruſalem /durch die Babylonier / von wegen jrer Abgötterey /falſchen Gotteſdienſten / vnd von wegen jres Gottloſenvnd vnbußfertigen Lebens het zugeſchickt vndergehnlaſſen / vorhielte / Gaben ſie jm zu antwort /Wir wöllen deiner Lehr vnnd Predigt nicht volgen /ſonder wir wöllen der Himmelkönigin / desGewitterſfrawen / wie bißher vnſere Vorfordern / Vätter/ König vnd Fürſten haben gethon / rauchern vndopffern / darbey es vns wol ergangen / etc. Leſe mandas gantz 44. Capitel Jeremie.Solcher vnd dergleichen Hiſtory vnnd Handlungen /iſt nicht allein die Bibel vnnd die Cronica derChriſtlichen Kirchen / ſonder auch die jetzige Welt vol.Gott hat auch zu diſer letſter zeit überal in derChriſtenheit / Gottſelige Lehrer vnd Prediger aufferweckt/ die nach Beuelch vnnd Exempel Chriſti / derPropheten vnnd Apoſteln mit groſſem Ernſt vnd Eyffer/ mit Gefahr jres Leibs vnnd Lebens / ſich mitſchreiben / trucken vnnd predigen auffs höchſt bemühenvnd dahin arbeiten / damit die groben Abgöttereyen vndergerliche Mißbreuch / auch das Gottloß / Vnzüchtig /Vnbußfertig Leben / wölches durch die nachläſſigenSeelſorger / vnd durch die vngelerten / heuchleriſchen /Ehr vnd Gutgeitzigen / vermeinten Geiſtlichen / in dieChriſtenheit ſeind eingeſchlichen / widerumbA iij außgerott511


Vorred.außgerott vnd außgetilgt / vnd entgegen der rechte / alte/ ſeligmachende Glaub / die rechte GottgefelligeDienſte / die rechte Gotſforcht / Liebe / Zucht / Erbarkeit/ hertzliche Ehrerbietung vnd freywillige Gehorſamgegen der Oberkeit / vnder den Leuten gepflantzt vnndauffgericht wurden. Aber ſie werden eben wie Chriſtus /Paulus vnd Jeremias überal / auch bei den groſſen Potentaten/ deßwegen beſchuldigt vnd außgeſchryen / ſiewöllen ein newen verfüriſchen vnd auffrüriſchen Glauben/ dabey nie kein Glück / Heil noch Sig wider denTürcken nim[m]er würdt ſein / auffbringen / vnd in derChriſtenheit anrichten / etc.Auß diſen erzölten alten vnnd newen Geſchichtenvnnd Exempeln / iſt leichtlich abzunemen / das dieVnfridliche / Aberglaubiſche vn[nd] HeuchleriſcheMenſchen / vor E. Kün. May. vnd andern / von meinenGehilffen vnnd mir / auch dermaſſen außgebenwerden / wir wöllen ein newen verfüriſchen vnndketzeriſchen Glauben vnder das Windiſch vndCrobatiſch Volck bringen / vnd bey jnen auffrichten.Vnd dieweil es die tägliche Erfarung gibt vnnd zeuget/ das ſolche Belials Kinder vnnd Feinde der GöttlichenWarheit / mit jrem vngegründten / vnwarhafftenaußſchreien / vil Guthertzig Andächtig Perſonen / hohesvnd niders Stands überreden vnd vmb jrer SeelenSeligkeit bringen / alſo / das dieſelben keinrechtſchaffen / Gottſeligs Chriſtlichs / Buch leſen /noch kein lautere / Euangeliſche Predig hören wöllen .Derhalben / Chriſtlicher vnnd Gnädigſter Herr König /auß obangezeigten Vrſachen / ſo will ich in diſer andernteutſchen Vorred. / über die jetzt newe Crobatiſche ge=truckte512


Vorred.truckte Bücher / auffs kürtzeſt ſo es müglich / erſtlichden gantzen jnnhalt diſes Cyruliſchen Buchs / ordenlichvnd warhafftig / wie dann zuuor auch in einemteutſchen Truck geſchehen / anzeigen. Nachmals ſo willich auch lautter / clar vnd außfürlich ſagen vnd offentlichhierinn bekennen / was wir von den fürnämbſtenArtickeln vnſers Chriſtlichen Glaubens / darumbjetztundt / vnd zu jeder zeit der gröſte Stritt / Krieg vndZwiſpalt in aller Welt geſchehen / halten vnd glauben /vnd was vnd wie wir von denſelbigen Artickeln / lehren/ ſchreiben vnnd predigen / Auß dem E. Kün. May.vnnd mäniglich (verhoff ich) erkennen werden mögen /vnd vergwißt ſein / das wir mit diſer vnſerer Arbait /kein Auffrur / kein newen verfüriſchen Glauben an keinemOrt in der Chriſtenheit / anzurichten gedencken /darvor wölle vns der liebe Gott behütten / etc. (denn wirſagen vnd bekennen mit dem Tertulliano / was zumerſten vnnd alt geweſt in der Religion / daſſelbig iſt warhafft/ recht vnd gut / Was aber hernach kommen vnndnew ist / das iſt Ehebrecheriſch / falſch vnd vnrecht) /Sonder nur den alten / rechten / ſeligmachenden /Chriſtlichen Glauben / wölchen Gott von öwigkeitfürſehen vnnd verordnet / vnd in der zeit durch ſeinenSon / vnnd durch die Propheten vnd Apoſtel denMenſchen geoffenbaret / vnd in aller Welt zupredigenbeuolhen. Ja diſen rechten Glauben / vnd keinen andern /wolten wir gern mit der hilffe Gottes / mit diſem vnſermDollmetſchen vnd Trucken / vnder dem armenWindiſchen vnd Crobatiſchen Volck / vnd in derTurckey / widerumb auffrichten vn[nd] erweitern / auffdas ſie zu rechter Erkanntnuß Gottes vnnd ſeines lie=ben513


Vorred.ben Sons / vnſers Herrn vnnd Heilands kommen / vnndſambt vns ewig ſelig wurden. Darzu gebe Gott der Vattervmb Chriſti Jeſu ſeines Sons willen / ſampt dem heiligenGeiſt / ſein Gnad vnd Segen / Amen.Diſes Buch iſt vor ſechs Jaren / am erſten inWindiſcher Sprach / mit lateiniſchen Buchſtaben getruckt/ darinn ſeind die fürnämeſten vnd nöttigiſtenHauptartickel des Chriſtlichen Glaubens außgefüret /vnd in fünff Theil / vnd zwey vnnd ſechzig Capitelabgetheilt. Jn dem erſten Theil / vnnd den erſtenzwölff Capitteln nacheinander / würdt auß Bibliſcherheiliger Schrifft / vnnd auß den HaidniſchenGotteſdienſten vnnd Geſchichten / außfürlich gelernet/ angezeigt / erwiſen vnd dargethan / das derrecht Chriſtlich Glaube vnnd die Lehr des heiligenEuangelij / der aller elteſt Glaube / vnd die ElteſteLehr ſein / vnd von Gott ſelbſt von öwigkeit fürſehen /geordnet vnd geſtifftet / vnd durch ſeinen Son amerſten dem Adam vnd Eve / nach jrem Fahl geoffenbaretvnd gepredigt worden. Im andern Theil vomzwölfften biß auff das vier vnd dreiſſigſt Capitel /würdt auß dem alten vnd newen Teſtament / vndfürnämlich auß dem Spruch / Faciamus hominemſecundum imaginem noſtram / von wegen der Judenvnd Türcken auffs einfeltigſt vnnd verſtendigeſtgelernt / das in dem einigen öwigen GöttlichenWeſen / drey vnderſchidne Perſonen ſein / Item wasdas Bild Gottes / nach wölchem die erſten Menſchengeſchaffen / vnd daſſelbig widerumb durch jren Abfaljnen vnnd vns allen verloren / geweßt ſey / Item wasdie Erbſündt / die würcklichen / tödtlichen vnndläßlichen Sünden ſein.Im514


Vorred.Im dritten Theil vom vier vnd dreiſſigſten biß auff dasſechs vnnd viertzigſt Capittel / würdt gelernt mit clarenGleichnuſſen / Exempeln vnnd mit vilen verſtendigenSprüchen / des alten vnd newen Teſtaments / vnd deralten vnd newen Lehrern / das der Menſch allein durchden rechten / lebendigen Glauben an den Son Gottes /erlange Gottes Huld vnd vergebung aller Sünde / vndwerde auß Gnaden vmb Chriſti willen von Gott / fürfrom[m] / Gerecht / Heilig / Tüchtig vnnd würdig desewigen Lebens gehalten. Im vierdten Theil vom ſechsvnd viertzigſten biß auff das ſiben vnd fünfftzigſt Capittel/ würdt gelernt / warzu vns das Geſetz gegeben /wie vnd warumb wir gute Werck thun / Gott dienen /die heilige Sacrament recht brauchen ſollen. Es werdenauch darneben etlich Gegenred wider die Rechtfertigungdes Glaubens / verantwurt vnnd widerlegt. Imfünfften Theil vom ſiben vnnd fünfftzigſten biß auff daszwey vnnd ſechtzigſt Capittel / werden die Vrſachenangezeigt / warumb die Rechtglaubigen ſouil Angſt /Trübſal / Anfechtung vnd Widerwertigkeit / für andereVölcker / in diſem Leben leiden müſſen. Vnd danebendie Tröſtungen auß der heiligen Schrifft / wie ſich einjeder Chriſt im Creutz ſoll tröſten vnd erhalten / vndwie man recht betten / vnd Gott anruffen ſoll / etc.Was ſonſt die ſtreittigen Artickel des Glaubens Sachenbelangt. Wenn man den Handel vnnd alle Sachender Religion recht anſehen vnd erwegen will / warumbdoch vnd weß wegen die Menſchen / vnd ſonderlich dieChriſten / einer den andern alſo anfeinde / verfolge /beſchuldigevnd515


Vorred.vnd ſage / diſer oder jener Glaube / lerne vnnd predigenicht recht / der oder diſer wöll ein newen verfüriſchenGlauben auffrichten / etc. So geſchicht das alles furnämlichvnd am mehrſten von wegen zweyer Artickel. Der einArtickel iſt / wie vn[nd] wo / durch was Mittel vnd Wegein Menſch die Gnad / Huld Gottes / vergebung allerSünden / den heiligen Geiſt vnd das ewig Leben mög erlangenvnd überkommen. Der ander Artickel iſt / wie /wo / vnd wölcher geſtalt / man Gott dem Herren recht /nach ſeinem Willen vnd gefallen ſoll dienen. In dieſenzweyen Artikkeln / haben vnd werden ſich die Rechtgleubigen/ mit den falſch vnd Vngleubigen / zu keiner Zeittvnd an keinem Ort / nimmer vergleichen. Vnd von wegendiſer zweyer Artickel / ſeind die Rechtgleubigen / von denVnrecht / Falſch / Abergleubiſchen vnd Vngleubigen / jevnd allwegen verfolgt vnd getödt worden. / Der Abel vonCain / Iſaac von Iſmaell Jacob von Eſau / Dauid von Saulldie rechte Propheten von den abergleubiſchen Königenvnnd Propheten / Chriſtus von den Hohenprieſtern /Phariſeern / vnd Schrifftgelehrten / die Apoſtel vnd Marterervon den Juden vnd Heiden. Alſo werden auch jetzundtdie rechtgleubigen Gottſeligen Chriſten / von denfalſchen / abergleubiſchen / tyranniſchen vndheuchleriſchen Geiſtlichen / vnd von dem Türcken überalveruolgt / vnd jämmerlich vmbgebracht.Vnd was nun den erſten ſtrittigen Artickel berürt / ſoglauben / lehren / predigen / ſchrieben vn[nd] truckenwir offentlieh / ſonderlich in diſem Buch / nach vermögvnnd jnnhalt der heiligen Bibliſchen Schrifft / nämlichalſo. Nachdemalle516


Vorred.alle Menſchen in Sünden empfangen / geborn / vnndvon Natur Kinder des Zorns ſeind / vnd jr Hertz / jrtichten vnd trachten von jugendt auff immerdar böß /darum[m] ſeind ſie alle vor Gott vnrein / Sünder /groſſe Schuldner / vnrecht / vntüchtig / vnuerſtändig /ſchalckhafftig / gedenken vnd thun kein gut / vnndſeind arme verjrrte Schäfflin / Item / ſie ſeind vnderdem Vnglauben / vnder der Sünde / vnd vnder demFluch vnd Vermaledeyung des Geſetzes / allebeſchloſſen / vnd dem öwigen Tod vnd Verdamnuß vnderworffen.Wie dann von diſem Jammer / den alleMenſchen auff jnen haben vnd tragen / Gott ſelbſt /Gen. 68. Moiſes / Exod. 34. Deutro. 32. Iob. 14. 15. 25.David / Pſal. 14. 32. 51. 130. 143. Salomon 3. Reg. 8.Eſai. 53. 64. Chriſtus / Math.18. Johan 8. Paulus /Rom. 3. 5. 7.11. Ephes. 2. Galat. 3. Johan. Euange. 1.Johan. 1. clar vnd lautter zeugen vnd reden. Will nunein Menſch diſes Ellendts / Jamers / vnd ſchwärengroſſen Laſts / die alle Menſchen in die Hölle verſtoßt /vnnd das öwig Verderben gewißlich darauff volget /abkom[m]en vnd ablegegen 398 / von den Sünden / vomZorn vnd Vngnad Gottes / vom Fluch vnd Vermaledeyungdes Geſetzes / vom öwigen Tod / vom Teufel /vnd von der Hölle erledigt / frey vnd loß werden. Vndentgegen widerumb die Gnad vnd Huld Gottes / vergebungaller Sünden / die Heiligkeit / Frombkeit vndGerechtigkeit / darmit er vor Gott würdt mögenbeſtehn / den heiligen Geiſt / verenderung vnd ernewerungdes Hertzens / Sinns vnnd Gemüts / rechte Liebevnd Gehorſam zu Gott zu ſeinem Wortt vnd Gebotten/ den Sig über den Todt / TeufelB ijvnd398. Ablegen.517


Vorred.vnd Höll / gewiſſen Troſt vnd erhaltung in eüſſerlichenvnd innerlichen ſchwären Anfächtungen / vnd enttlichdas öwig Leben erlangen vnd überkommen. Solche Gaabenvnd him[m]liſche Gütter / die alle zum öwigen Lebengehören / würdt kein Menſch / bey keiner Creatur /weder im Himmel bey den Engeln / noch bey den Heiligen/ noch auff Erden bey keinem Menſchen / noch beyjme ſelbſt / auch durch kein ander Mittel / Weg /Werck / oder Verdienſt / ſonder allein / allein bey demSone Gottes / vnſerm Herren vnnd Erlöſer Jeſu Chriſto /durch den lebendigen Glauben an jne / finden / erlangenvnd überkommen / vnd derſelbigen in der Ewigkeitgenieſſen.Vnd diſer rechter Glaub an den Herren JeſumChriſtum / ſchleußt keins wegs auß / den Glauben andie andere zwu Perſonen im Göttlichen Weſen / an Gottden Vatter / vnd an den heiligen Geiſt / Er verwürfftauch nicht / ſonder erfordert die rechte Buß / beſſerungdes Lebens / die Liebe / Hoffnung / güte vnd von Gottgebottne Werck / die rechten Gotteſdienſt / vnd denrechten brauch der heiligen Sacramente. Allein wo manauß ſolchen oder andern Wercken vn[nd] Gottesdienſtenein Opus operatum / wie ettlich pflegen zureden /machen will / das man damit / (wan[n] ſie ſchon oneGlauben / vnd in der Vnbußuertigkeit werden vollbracht)vermeint Gnad / vergebung der Sünden vnd dasewig Leben bey Gott zuuerdienen / dardurch die Ehrvnd Glori Chriſti / ſein Ampt vnd Verdienſt verkleinert /die armſelige erſchrockne / betrübte vn[nd] ſchwacheGewiſſen verwirrt / vnd zweyffelhafftig gemacht werden.Alſdann ſollen ſie neben dem verdienſt Chriſti vnndGlauben518


Vorred.Glauben an jn / von wegen des Mißbrauchs vndMißuerſtands nichts gelten / ſonder verworffen ſein.Dann Gott der Vatter hat vns das ewig Leben außGnaden / allein in ſeinem Son gegeben / 1. Joh. 5. VndChriſtus ſagt ſelbſt: Er ſey die Aufferſtehung vnd dasLeben / Johan. 5. 6. 11. 14. Vnd Petrus ſagt: Es iſt in keinemandern Heil / iſt auch kein anderer Name denMenſchen gegeben / darinnen wir ſollen ſelig werden.Acto. 4.Nun diſen Glauben (es ſagen darwider Bapſt /Biſchoffe / Pfaffen / Münch / Concilia / vnd die gantzeblinde Welt was ſie wöllen) Nämlich / das wir alleindurch Jeſum Chriſtum des lebendigen Gottes Son / vonwegen ſeines wunderbarlichen / volkommen Gehorſamsgegen ſeinem him[m]liſchen Vatter / leidens / ſterbensvnd aufferſtehung / etc. (ſouer wir / wie Petrus ſamptalle Apoſteln / an jne glauben / auch mit dem Mundvnd den Wercken offentlich bekennen) Vnd ſonſt durchnichts / weder im Himmel noch auff Erden (Gottesverheiſſung nach) ſelig werden. Hat nicht der Lutheroder ſeine Geſellen oder Diſcipel (wie ettlich argliſtig /verlogen Bößwichter / wider jr eigen Gewiſſen außgeben/ ſchreiben / trucken / vnd überall außſchreyen /vnd vil vnerfarne in der heiligen Schrifft vnd einfältigeLeut darfür achten / halten glauben vnd dauon reden)erdacht / vnnd erſt zu diſen vnſern zeitten vor 45. Jarenin der Chriſtenheit auffgebracht / vnnd ſouil Leut / mitſeinem predigen / ſchreiben vnd Büchern / zu diſem newen(wie ſie ſagen) vnd verfüriſchen Glauben (mit Argliſtvnd Betrug) gebracht / etc. keinſ wegs / es ſolle auchſollichs kein Menſch auff Erden mit nichtenglauben.B iij Sonder519


Vorred.Sonder diſen Glauben / das alle Menſchen alleindurch Jeſum Chriſtum von wegen ſeines Verdienſts /ſo ſich deßhalben durch den rechten Glauben an jn /vnd durch den rechten Brauch der heiligen Sacramentetheilhafftig machen / ſelig ſolten werden. Hat Gottder Vatter mit ſeinem Son vnd dem heiligen Geiſt vonöwigkeit fürſehen / alſo verordnet vnd geſtifftet / wieder heilig Paulus clar dauon zeugt / da er alſoſchreibt / Ephes. 1. Gott der Vatter hat vns erwölletdurch Jesum Chriſtum / ehe der Welt Grund gelegtwar / das wir ſolten ſein heilig vnd vnſträfflich für jmin der Liebe / vnd hat vns verordnet zur Kindtſchafftgegen jm ſelbſt / durch Jeſum Chriſtum / nach demwolgefaln ſeines Willens / zu lob ſeiner herrlichenGnad / durch wölche er vns hat angenem gemacht /in dem Geliebten / in wölchem wir haben die Erlöſungdurch ſein Blut / nämlich die vergebung der Sünde /etc. Leſe man das gantz Capittel. Vnd zu den Colos.am 1. Capittel ſchreibt er auch alſo. Es iſt Gottes wolgefallengeweſen / das in Chriſto alle füle wonen wolte/ vnd alles durch jn verſönet wurde zu jm ſelbs / esſey auff Erden oder im Himmel / damit das er fridemachet / durch das Blut an ſeinem Creutz / durch ſichſelbs. Vnd Petrus / 1. Pet. 1. ſagt / Jr wiſſet, das jrnicht mit vergengklichem Silber oder Gold erlöſetſeyt / von ewerm eitteln Wandel nach Vätterlicherweiſe / ſonder mit theurem Blut Chriſti / als einesvnſchuldigen vnd vnbefleckten Lammes / der zwarzuuor verſehen iſt / ehe der Welt grund gelegt ward /aber offenbaret zu den letſten zeitten / vmb ewertwillen / etc.Vnd520


Vorred.Vnd diſer vnſer rechter Chriſtlicher Glaube / iſt vor5600. Jaren vom Son Gottes ſelbſt / vor ſeinerMenſchwerdung noch im Paradeiß / den erſten zweyenMenſchen alſbald nach jrem Fall am allererſten gepredigetvnd geoffenbaret / da er vor jnen beiden zuder Schlangen ſprach / Des Weibs ſomen ſoll dir denKopff zertretten. Dergleichen hat der Son Gottes hernachden andern Ertzvättern auch diſen Glauben gepredigt/ da er zu Abraham Gen. 22. zu Iſaac / Gen. 26.zu Jacob / Gen. 28. vnd zu Dauid 2. Reg. 7. Pſal. 89.redet / das durch jren Somen alle Völcker auff Erdengeſegnet werden. Diſen Somen legen auß Eſaias 7. 9. 11.vnd Paulus Gal. 3. Iſt Chriſtus ſelbs / durch diſen Somenallein werden alle Gleubigen geſegnet / das iſt /von der Sünde / vom Zorn Gottes / vo[m] ewigenTod / vom Teuffel ledig gezölt vnd geſprochen / vndwiderumb fromb / gerecht vor Gott gemacht. DannChriſtus / ſpricht Johannes / 1. Johan. 3. iſt darumberſchinen / auf das er vnſere Sünde wegneme / vnnddes Teuffels werck zerſtöre. Das aber dem alſo / dasGott mit den Ertzvättern vnd Moiſen durch ſeinen Sonhabe geredt / zeuget Chriſtus ſelbſt / da er ſagt Matth.11. Niemandt kennet den Vatter dann nur der Son / vndwem es der Son will offenbaren. Vnd Paulus ſagt / 1.Thim. 6 Gott wonet in einem Liecht / da niemandt dazukom[m]en kan / wölchen kein Menſch geſehenhat / noch ſehen kan. Vnd Colos. 1. ſpricht er / Chriſtusiſt das Ebenbilde des vnſichtbaren Gottes. JohannesEuangeliſt / 1. Johan. 4. ſagt: Niemand hat Gott jemalsgeſehen. Dergleichen der Täuffer / Johan. 1. Niemandthat Gott je geſehen / derEinge=521


Vorred.eingeborne Son / der in des Vatters Schoß iſt / der hatsvns verkündigt. Vnd von deßwegen würdt auch derSon Gottes ettliche mal in der H. Schrifft / das Worttoder die Rede Gottes genen[n]t / darumb das Gottdurch jn mit den Menſchen geredt habe. Vnd vondiſem / das der Son Gottes / die ander Perſon im GöttlichenWeſen / habe mit den Ertzuättern geredet / zeugenvnnd ſchreiben auch die alten Chriſtlichen Lehrer /fürnämlich Ireneus wider die Kätzer Valentinianer /Lib. 4. Cap. 14. 15. 16. 17. Vnd von diſem vnſermGlauben / das wir allein durch Chriſtum ſelig werden /hat offtgemelter Son Gottes in ſeiner Demut vndMenſchwerdung überall im Jüdiſchen Landt vor 1530.Jaren / gar lautter / verſtendig vn[nd] offentlich mitvilen Worten an Tag geben / außgelegt vnd gepredigt/ denſelbigen mit groſſen Wunderwerckengenugſam bezeugt vnd beſtettigt / das derſelbig alleinder ſeligmachende Glaub ſey / wie die Euangeliſtenvn[nd] Apoſteln in jren Geſchrifften überflüſſig zeugen/ vnd ſonderlich Johannes vnd Paulus. Vnder andernſchönen / lauttern / claren / verſtändigen vnd vilenSprüchen / ſagt Chriſtus / Joh. 6. Das iſt der Willdes Vatters der mich geſandt hat / das ich nichts verlierevon allem / das er mir gegeben hat / ſondern das ichsaufferwecke am jüngſten Tag / Das iſt aber der Willedes der mich geſandt hat / das wer den Son ſihet vndglaubt an jn / habe das ewig Leben / vnnd ich werde jnaufferwecken am jüngſten Tage. Vnd Johan. 14. ſagtauch Chriſtus ſelbſt: Ich bin der Weg vnnd die Warheitvnd das Leben / Niemandt kompt zum Vatter danndurch mich.Diſen522


Vorred.Diſen alten chriſtlichen Glauben / hat auch der H. Geiſtdurch die Propheten / Apoſtel vnd Euangeliſten gelehrt/ gepredigt / vnd in die heilige Bibliſche Schrifft indas alt vnd new Teſtament geſetzt / vnd einſchreibenlaſſen. Dann was die Propheten / Apoſtel vndEuangeliſten gelernt / gepredigt vnd geſchriben / dashaben ſie nicht von jnen ſelbſt / ſonder der heilig Geiſtdurch ſie / vnd auß angeben des heiligen Geiſts habenſie das gethon / wie Chriſtus ſelbſt dauon zeuget / da erſagt Marci 12. Der Dauid ſpricht durch den heiligenGeiſt:Der Herr hat geſagt zu meinem Herrn / ſetze dich zumeiner Rechten. Vnd Math. 10. ſagt Chriſtus zu ſeinenJüngern: Jr ſeidt es nicht die da reden / ſondern ewersVatters Geiſt iſt es / der durch euch redet / Darumb hater jnen am Oſtertag vnd am H. Pfingſtag den heiligenGeiſt geben / Johan. 20. Actor. 2. Vnd Petrus / 2. Petr. 1.ſagt auch / das keine Weiſſagung in der Schrifft geſchichtauß eigner Außlegung / dann es iſt noch nie keineWeiſſagung auß menſchlichem Willen herfür bracht /ſonder die heiligen Menſchen Gottes haben geredt / getribenvon dem heiligen Geiſt. Vnd die heilige Schrifft redetam mehrſten nur von dem Herrn Jeſu Chriſto / wie erChriſtus ſelber zu den Juden alſo ſagt Johan. 5. Suchet inder Schrifft / dann jr meinet jr habt das ewige Leben darinnen/ vnd ſie iſt die von mir zeuget / vnd jr wollt nichtzu mir kommen / das jr das Leben haben möchtet. Vndnach ſeiner Aufferſtehung ſprach er zu ſeinen JüngernLuc. 24. Es hat alles erfült müſſen werden was von mirgeſchriben iſt im Geſetz Moiſi / in den Propheten vnd inden Pſalmen. VndC der523


Vorred.der allmächtig / gütig Gott / hat wunderbarlich diſesheilig Buch die gantze Bibel / vnder ſouil verenderungenvnnd zerſtörungen der Königreichen /Fürſtenthumben / Länder vnd Stett / erhalten vnd bewart/ vnd jetzundt ſchier in alle Sprachen laſſenverdolmetſchen / Dan[n] Gott will / das alle Menſchenden rechten Glauben / allein auß der Heiligen Schriffterlernen ſollen. Vnnd von des wegen ſprach Abraham zudem verdampten Reichen / ſeine Brüder ſollen denMoiſen vnd die Propheten leſen / vnd volgen / wöllenſie in die Hölle nicht kommen. / Luc. 16.Vnd diſen allein ſeligmachenden Glauben / an denHerren Jeſum Chriſtum / haben gehabt / Adam / Eva /Abel / Seth / Enoch / Noe / Sem / Japhet / Abraham /Iſaac / Jacob / Joſeph / etc. Vnd durch diſen Glauben /ſeind alle heilige Vätter auch im alten Teſtament / widerumbmit Gott verſönet / gerecht / fromb / heilig /Gottgefällig / vn[nd] ſelig worden. Vnd ſie haben vonſolchem Glauben vnd von der Zukunfft des Sons Gottes/ in diſe Welt / allwegen vnd überal bey jren Altaren/ Opfferen / geredt / gelehret / vnd offentlich gepredigt/ Wie der Apoſtel zun Hebreern am 11. Capitteldauon alſo zeuget: Durch den Glauben hat Abel Gottein gröſſer Opffer gethon dann Cain / durch wölchen erZeugnuß überkommen hat / das er gerecht ſey / daGott zeugete von ſeiner Gabe / vnd durch denſelbigenredet er noch / wiewol er geſtorben iſt. Durch den Glaubenward Enoch weg genom[m]en / das er den Tod nichtſehe / vnd ward nicht erfunden / darumb das jn Gottwegnam / Dann vor ſeinem wegnemen hat er Zeugnußgehabt / das er Gott gefallen habe. Aber on Glaubenist524


Vorred.iſt vnmöglich Gott gefallen. Durch den Glaube[n] hatNoe Gott gehöret / vnnd die Arche zubereitet / Gen. 4.5. 6. Den Noe / nennet Sanct Peter / 2. Pet. 2. ein Predigerder Gerechtigkeit. Abraham / ſagt Chriſtus ſelbſt /hab jn geſehen / vnd frewet ſich / Johan. 8. Abrahamdas er Gottes Verheiſſung geglaubet / iſt deßwegen gerechtvnd fromb vor Gott worden / Gen. 15. Rom. 4.Galat. 3.Von diſen alten / rechten / vnſerm Chriſtlichen Glaubenan den Herrn Chriſtum / hat auch der Moiſes langvnd vil mit ſeinen mancherley vnd ſeltzamen Opffernvnd Gotteſdienſten / verborgen vnd dunckel geſchribenvnd gepredigt / aber am verſtendigſten / Deutro. 18. wölchePredigt Petrus vnd Stephanus in jren Predigten /Act. 3. 7. haben eingeführt / vnd Chriſtus ſelbſt ſagt / dasMoiſes vil von jme geſchriben habe / Joh. 5. Luc. 24.Nach jme dergleiche(n) ale Propheten / ſonderlich derDauid vnd Eſaias / wie Petrus / Act. 3. 10. ſagt / gebentZeugnuß / das durch Chriſti Jeſu Namen / alle die an jnglauben / vergebung der Sünden empfahen. Alſo zeugenauch von vnſerm Glauben Sanct Johannes der Tauffer /die Jungfraw Maria / alle Apoſtel / alle Gottſelige altevnd newe Lehrer. Der Tauffer Johannes ſagt lautter vndoffentlich / 1. Joan. 1. Chriſtus iſt das Lamb Gottes / wölchesder Welt Sünde tregt / der Vatter hat den Son lieb /vnd hat jm alles in ſeine Händ gegeben / wer an den Songlaubet / der hat das ewige Leben / wer dem Son nichtglaubt / der würde das Leben nicht ſehen / ſonder derZorn Gottes bleibt über jm. Die Jungfraw Maria ſagtvon Chriſto / als ſie jn in jrem Leib trüge / ſeine BarmhertzigkeitC ij weret525


Vorred.weret jmmer für vnd für / bey denen die jn förchten. Petrus/ vor der höchſten geiſtlichen vnd weltlichen Oberkeitzu Jeruſalem / anſtatt der andern Apoſteln all / ſagt vndbekennet lautter vnd offentlich / Es ſey in keinem anderndan[n] in Chriſto Heil / iſt auch kein ander Name demMenſchen gegeben darinnen wir ſollen ſelig werden. Vondiſem rechten Glauben / ſchreiben vnd lehren alle gelerte /verſtendige / Gottſelige / alte vnd newe Lehrer. Der heiligAmbroſius über das erſte Capittel der erſten Epiſteln zunCorinthiern ſchreibt / das iſt eines mals von Gott geordnetvnd beſchloſſen / das wölcher an Jeſum Chriſtum glaubt /der ſoll ſelig werden / on gutte Werck / allein durch denGlauben / vnd ſoll vmb ſonſt vergebung der Sünden empfahen/ Solcher der alten Lehrer Spruch / hab ich in diſemBuch im 45. Capittel mehr eingefürt. Sovil ſey dißmalsvom erſten ſtrittigen Artickel angezeigt.Von dem andern ſtrittigen Artickel in Glaubensſachen / nämlich wie man Gott recht dienen ſoll / ſeienmeiner Gehülffen vnnd mein Glaube / Lehre / Predigten/ ſchreiben vnd Trucken / dahin vnd alſo gerichtvnd geſtelt. Nach dem der öwig Gott nach ſeinergroſſen Barmhertzigkeit vnd Liebe gegen vns / vmbChriſti Jeſu willen / durch die würckung des heiligenGeiſts / vns zu ſolchem rechten Chriſtlichen Glaubenhat erwölt / berufft vnd kommen laſſen / dardurch wirGnad / vergebung aller Sünden / haben erlangt / Kindervn[nd] Erben Gottes / aller him[m]liſchen Güttertheilhafftig worden / vnd des öwigen Lebens nachGöttlicher / reicher vnd warhafftiger Verheiſſungenvergwißt ſeind. Gegen ſolcher groſſer / vn=außſprechlicher526


Vorred.außſprechlicher / vns bewiſner Gnad vnnd Wolthaten /iſt billich / das wir vnſer Lebenlang vnnd on vnderlas /vns danckbar erzeigen / vnd des Göttlichen Willensbefleiſſen / vnd alles das / was jme zuwider / auffshöchſt meiden / vnnd dauor hütten. Derhalben iſt vonnötten / vnd will ſich allen Chriſten gebüren / das ſienun hinfür den böſen Lüſten vnd Begirden / wölche injrem Fleiſch / biß der Leib ſtirbt / ſtecken / widerſtreben /dieſelbigen on vnderlaß dempffen / tödten vnd würgen/ vn[nd] in jnen nicht laſſen überhand nemen vndherrſchen / wie Paulus Rom. 6. 8. 12. Gal. 5. Eph. 5.Col. 3. mit lautem Worten leret / allem Gottloſen Weſenabſagen / vnd von allen Sünden / fürnämlich denen /die der heilig Paulus Rom. 1; 1.Cor. 6. Gal. 5. nacheinandererzölt / abſtehen / vn[nd] ſich daruor hütten /dan[n] durch dieſelbige Sünde / die wider die Gewiſſengeſchehen / verliert man den heiligen Geiſt / den Glauben.Vnd der in ſolchen Sünden verharret / thut nichtrechte Buß / iſt in Vngnaden Gottes / kan Gott nichtrecht anruffen / hat ein böß Gewiſſen / iſt in des Teuffelsgwalt. Darumb vnd von deßwegen alle Menſchen /die rechte Chriſten wöllen ſein / müſſen (vnd thuns auchvon Hertzen gern) Gott den Herren förchten / lieben /ſeines Willens / gehorſams vnnd haltung ſeiner Gebottſich befleiſſen / jhme mit luſt vnd freud / in der Gerechtigkeitvnd Heiligkeit / wie Zacharias lehret / Luc. 1.dienen jr Lebenlang / vnnd alſo mit guter / frölicherGewiſſen auff die herrliche Erſcheinung des groſſenGottes warten / Tit 2. Das ſie allweg vnd gern gehn indie Kirchen / zu den rechten / Gottſeligen Predigen /zu dem gemeinen Gebett / das ſie dz heilig AbentmalC üj des527


Vorred.des Herren wie daſſelbig Chriſtus ſelbſt eingeſetzt vnndbeuolhen / offt wirdigklich empfahen / Gott dem Herrenfür alle Chriſten / für alle Ständ vnd Obrigkeiten /im rechten Glauben / im bußfertigen Leben in ChriſtiJeſu Namen mit ernſt anruffen vnnd bitten / das ſie einerbers Leben füren / jederman guts thun / niemandtbelaidigen / allweg nüchtern ſein / faſten / vil Almuſengeben / allen Menſchen trewlich rathen vnnd helffen /nach jrem böſten vermögen / jrer fürgeſetzten Obrigkeit/ jren Seelſorgern vnnd Eltern alle Ehr / Trew vndbillichen Gehorſam erzeigen / Vnnd wann jnen Noth /Angſt / Armut / Kranckheit / Verfolgung / Widerwertigkeitenvnnd der Leibliche Tod fürfelt / das ſiekein vnbillichs Mittel zur Behelff / als Zauberey / dasverlaugnen oder abfall von der erkannten Warheit /gebrauchen / ſonder Gott anruffen / die Sachen jmebefelhen / vnnd darinn gedultig ſein. In Summa vnſerLehr / Schreiben / Predigten vnd Trucken iſt / das alleChriſten jren Glauben / Gotteſdienſt Leben / Beruff /Ampt vnnd Stand halten vnd füren / nach dem rainenWortt vnd Beuelch Gottes / vnd das ſie ſolches alleswillig / vnd mit frölichem Gemüt thuen / allein Gottzu ehren vnnd gefallen / das ſie alſo Gott in dem /jren ſchuldigen Gehorſam vnnd Danckbarkeit erzeigen/ vnnd das ſie jren Glauben / das er in jnen rechtlebendig iſt / das ſie von Sünden abgeſtanden / einnewes Gottſeligs Leben an ſich genommen / gegenmänniglich beweiſen / vnnd das ſie den erlangtenrechten Glauben / Gnad / Segen / den heiligen Geiſtbehalten / vnd das ſieder528


Vorred.der zeitlichen vnnd öwigen Straffen Gottes / die Gottauff die groſſen mutwilligen Sünder gelegt / entgehn /vnnd entpfliehen / Aber nicht der meinung das ſie mitſolchen jren Wercken / bey Gott vil Ablas / vergebungender Sünden / den Himmel vnnd das öwig Lebenwolten verdienen oder erkauffen / keinſwegs / dennGott hat den rechten glaubigen Chriſten / alles / waszum öwigen Leben gehört / auß Gnaden / vmbſonſt /vmb Chriſti Jeſu willen / wie oben im erſten ſtrittigenArtickel gehört / geben. Das öwig Leben ſagt PaulusRöm. 6. Eph. 2. Jſt ein Gab vnnd Geſchenck Gottes /durch Jeſum Chriſtum vnſern Herrn. Vnd der heilige Johannesſagt 1. Joh. 5. Gott zeuget von ſeinem Son / vnddas iſt das Zeugnuß / das vns Gott das öwige Leben hatgegeben / vnnd ſolches Leben iſt in ſeinem Son / werden Son Gottes hat / der hat das Leben / wer den SonGottes nicht hat / der hat das Leben nicht.Hieneben vnd mit diſem vnſerem lehren /ſchreiben / predigen vnd trukken / verwerffen / vernichtenvnd verdammen wir offentlich alle andereGlauben / Lehren / Predigten / Schrifften vnd Bücher/ die anderſtwo vnd durch andere Mittel /Gnad / vergebung der Sünden / vnd das ewig Leben/ dann bey Chriſto Jeſu / durch den rechtenGlauben / lehren vnd weiſen zuſuchen. Dergleichenverwerffen wir alle Gotteſdienſt / vermeinte gutteWerck / Gewonheiten vnd Gebreuch in der Kirchen/ wie alt / ſchön / vnd gut dieſelbigen ſehen /den Leuten angenäm / von hochweiſen / gewaltigenPerſonen erdacht / auffgeſetzt / vndvon529


Vorred.von jnen gehalten vnd verthädingt werden / wölche eintwedersdem Wortt Gottes zuwider / oder in der heiligenBibliſchen Schrifft nicht begriffen oder gegründt ſeyen /das iſt / die Gott ſelbſt durch ſeinen Son / oder durch diePropheten vnd Apoſteln nicht habe auffgeſetzt vnnd gebottenzu halten / oder wo dieſelbigen Gotteſdienſtanderſt / dann ſie Gott vnd Chriſtus der Herr auffgeſetzthaben / gebraucht vnd gehalten werden. Vnd ſolches vernichtenvnd verdammen / thun wir nicht auß vns ſelbſt /auß Hochmut / auß Vnverſtand / oder auß Neid vndFeindſchafft / (das ſey ferr von vns / dann wir verdienendarmit kleinen Gunſt vnd Danck / von der Welt) ſonderwir müſſen das thun / nach dem ernſtlichen ſtrengen BeuelchGottes / vn[nd] nach der Lehr vnd dem ExempelChriſti / Moiſi / aller Propheten / Apoſtel / Marterer /vnd aller Gottſeligen alten vnd newen Lehrern. Dannvnſer lieber Herr Gott kan nicht höher geunehrt vnd erzürnt/ auch die Menſchen vmb jrer Seelen Heil betrogenwerden / dann durch ſolche falſche / abgöttiſche /abergleubiſche / vnnd von Menſchen erdichteGotteſdienſte / Gott hat ſie auch an niemandt nie / vnd zukeiner zeitt vngeſtrafft gelaſſen. Deßwegen auch alle Propheten/ Apoſtel / Marterer vnnd trewe Lehrer / widerſolche falſche Gotteſdienſte (die ſie Abgötterey / geiſtlicheEhebrecherey vnd Hurerey / Abfall von Gott nennen) ſoſtarck vnd mit groſſem Ernſt geſchryen / geſchriben / vnddarüber jr Blut vergoſſen haben. Chriſtus der Son Gottesſelbſt alle Propheten (auſſerhalb Joannis der Tauffers) alleApoſtel / Marterer vnnd rechte Lehrer ſeind allein darumbveruolgt vnd getödtetworden /530


Vorred.worden / das ſie das Volck / hohes vnd nideresStands / die Geiſtlichen vnd Weltlichen / von wegenjres falſchen Glaubens / falſcher Lehr / vnd vnrechtenGotteſdienſt geſtrafft / vnd dieſelbigen vernicht vndverworffen. Vnd ſolches haben ſie auß Gottes Beuelchthun.müſſen / dann Gott will nicht / das man jmeauſſerhalb ſeines Beuelchs / Gotteſdienſt auffrichtenſoll / man treibt damit auß Gott das geſpött / machetauß jm ein Narren / gleich / als er nicht wüßte nochverſtünde / wie man jme dienen ſoll / vnd wölcherGotteſdienſt den Menſchen am nutzlichſten ſey / etc.Deßwegen hat Gott ſo offt vnd ernſtlich ſeim VolckIſrael durch den Moſen gebotten / das ſie nichts zuſeinem Wortt vnd Gebotten hinzu thun / auch nichtsdaruon nemen oder verendern ſollen / ſonder allein dasthun vnd dermaſſen jme dienen / wie er jnen aufferlegt/ vnd was er zuvolbringen beuolhen / wie wir dasleſen / Deutr. 4. 5. 12. 17. 28. Prouer. 4. Eſai. 30. Capitteln.Aron als er mit der gantzen alten Iſraeliſchen Kirchen/ auch auß guttem Beduncken / vnd nach guttermeinung vnd Willen des Volcks / Gott dem Herrn /der ſie auß Egiptenland gefürt het / einen Gotteſdienſtmit einem guldin Kalb het auffgericht / wie größlich erdamit Gott hab erzürnet / vnd was für ein Straff daraufferuolgt / das findet man Exodi am 32. Saul / alser auch auß fürfallender Noth vnd Andacht Gott hetgeopffert / vnd zum andern die beſſten gemöſtetenSchaaff vnd Rinder opffern wollt / War er vnd ſeineKinder von deßwegen von Gott vom Königreich verworffen/ vnd hat auß Gottes Beuelch vom Samuel hörenmüſſen / Er hab mit beiden GotteſdienſtenD vnd531


399. Tisk. napaka, Sopho= Zephanja.Vorred.vnd Opffern / vor Gott Zauberey vnd Abgötterey getriben/ wie 1. Reg. 13. 15. geſchriben ſteht. Die Königvnd das Volck im alten Teſtament vor Chriſti geburt /haben mit keiner andern Sünde ſo offt vnd grawſamGott erzürnt / vnd ſie zu ſtraffen bewegt / als eben mitden falſchen Gotteſdienſten. Vnd widerumb haben ſiemit nichte Gott zu Gnaden / das er jnen auß Nöttengeholffen / bewegt dann mit rechten Gotteſdienſten /dauon ſoll ein jeder Chriſt leſen / 3. Reg. 12. 15. 22. 4.Reg. 12. 14. 18. 23. Pſal. 81. 106. Jere. 2. 7. 9. 13. Oſeaſ 6.9. 12. Micheas 3. Sopho 399 . 3. Zacha. 1. Dergleichen redenvnd lehren im newen Teſtament / Chriſtus Jeſusder Son Gottes ſelbs / Math. 15. Man diene Gott vnndlehre vergeblich / dieweil man leret ſolche Lehre / dienichts dan[n] Menſchen gebott ſeind. Vnnd bald darnachſagt Chriſtus weitter: Alle Pflantzen (das iſt / alleLehr vnd Gotteſdienſt) die mein him[m]liſcher Vatternicht pflantzet / die werden auß gereutt. Vnd daſelbſtſchilt er ſolche Lehrer / die newe Gebott vnndGotteſdienſt haben auffgebracht / Blind / vnd Blin<strong>dela</strong>itter/ die mit jren Lehren vnd Gotteſdienſten ſichſelbſt vnd andere / in die Gruben / in das ewig Verderbeneinfüren. Der heili g Paulus / nennet die Lehr /wölche verbeut ehlich zu werden / vnd alle Speißmit Maß vnd Danckſagung zueſſen / einTeuffelſlehr. Gleich alſo reden die alten heiligen /Chriſtlichen Lehrer /C yprianus Lib. 1. Epiſtola8. Item Lib. 2. Epiſtola 3. Item in der Epiſtel adPompeium. Vnd der heilig Auguſtinus in LibroQuaeſtionum nove & veteris Teſtamenti vel Cap.114. Item ad Conſulanum Preſbiterum inLib.532


Vorred.Lib. 2. de unico Baptiſmo. Lib. 1. de conſenſu Euangelittarum,das man nicht der alten Gewonheit /was die Religion vnd die Meß belangt nachkommenſoll / ſonder der Göttlichen Warheit vnd Ordnungnach / dann die gewonheit on Warheit vnd on GottesBeuelch / iſt ein alter Irrthumb / vnd alles das / wasgeordnet oder geſchicht in der kirchen / dardurch göttlicheOrdnung vnd Satzung verendert würdt / iſtehebrecheriſch / Kirchendiebiſch vnd falſch. Alle alteGotteſdienſt ſein nicht darumb recht / das ſie alt / gewonlichvnd gemein ſeind / Dann Abgötterey / Hurerey/ vnnd alle böſe Sünden vnnd Sachen ſeind auch altvnd gewonlich. Allein die Gewonheiten / Gebreuch vndGotteſdienſt / ſeind zuloben vnd zu behalten / welchedem Wortt Gottes nicht zuwider ſein / etc. Vnd Socratesder hochgelärte Heid ſagt / Man ſoll einem jedenGott dermaſſen ehren vnd jme dienen / wie er ſelbſt geordnetvnd beuolhen het.Souil ſey nun dißmal (gleich wol ettwas zulang) in diſerteutſchen Vorred. über diſes Buch / von obgemelten zweienſtrittigen Artickeln vnſers Chriſtlichen Glaubens / nämlich/ wie man Gnad / vergebung der Sünde bey Gott erlange/ vnd wie man Gott recht dienen ſoll / oder wie manjetzundt pflegt zureden / von der rechtfertigung vnnd gutenWercken geſagt / ſonſt in diſem Buch / auch in derVorred vnd im Buch der Augſpurgiſchen / Würtembergiſchenvn[nd] Sächſiſchen Confeſſion (wölches Buchauch jetzundt in der Windiſchen vnd Crobatiſchen Sprach /mit den dreyen Geſchrifften würdet getruckt) ſeind diſe obgemeltezwen Artickel des Chriſtlichen Glaubens / darinndie an=D ij dern533


Vorred.dern alle ſampt begriffen / nach notturfft vnd weitleufftig/ mit Sprüchen vn[nd] Exempeln auß der heiligenSchrifft / vnd Zeugnuſſen / der alten vnnd newenGottſeligen Lehrern außgefüret / vnd gantz verſtendigaußgelegt.Nun / auß diſem ſummariſchen Bericht / was in diſemBuch gehandelt würdt / auch was wir von dem 0bgemeltenzweyen fürnämbſten / ſtrittigen Artickeln /vnſers Chriſtlichen Glaubens / halten / wie wir dauonlehren / predigen / ſchreiben vnd trucken / auch außden andern teutſchen / getrucktten Vorreden vnd Tractätlein/ mögen E. Kün. May. als ein von Gott Hocherleuchtervnd Hochverſtendiger Künig / auch ein jederGottſeliger Chriſt / was ſtands er ſey / leicht abnemen /erwegen vnd vrtheilen / das vnſer Chriſtlicher / Wolgeborner/ Gnädiger Herr Patron vnd Befürderer desWindiſchen / Crobatiſchen / vnd Cyruliſchen newenTrucks / vnd wir Dolmetſcher mit vnſerer angefangnenArbeit vnnd Trucken / keinen newen / verfüriſchenGlauben / wie etwan von vns iſt außgeben / vnd nochwerden möcht / ſonder den Alten / Rechten / Seligmachenden/ Chriſtlichen Glauben / vnnd die rechte GottgefelligeGottesdienſt vnd gutte Werck / in der gantzenIllyria / in Dalmatien / in Seruia / vnnd in der Bulgarey/ widerumb mit Hülffe von Segen des Allmächtigengern wölten auffbringen vnnd anrichten / vnnd dieChriſtenheit erweittern / des Antichriſten vn[nd] MachometsGlauben vnd Reich / ſchwechen vnnd zerſtörn.Wie dann auch (das ſollichs / des armen Volcks in gemeltenLändern / als die da von oberzölten notwendigenvnnd Seligmachenden Artickeln des rechtenChriſtlichen Glaubens /gar534


Vorred.gar nichts hören / wiſſen noch verſtehn / höchſte Noterfordert) auß der andern Vorred. / vnd erzölung jresWandels vnd Irrthumbs / über das Crobatiſch / newhalb Teſtament geſtelt / leichtlich zuermeſſen iſt. Würdeaber jemand diſe vnſere Lehr / Predigen vnnd Trukken/ für frembd / new / verfüriſch vnd vnrechtſchätzen / außſchreyen vnd darwider reden / derſelbigeſoll wiſſen / das jhme Gott der Vatter / Gott der Son /Gott der heilig Geiſt / mit ſeinem geoffenbarten Weſenvnnd Willen / alle Propheten / alle Apoſteln / alle Heiligenvnd Heiligin / alle Gottſelige / alte vnd newe Lehrer/ alle verſtendige Chriſten / ja die gantze / heiligeBibliſche Schrifft / mit jren Lehren/ Predigten / rechtenGlauben vnd Gottesdienſten / ſind frembd / vnbekant /new / verfüriſch vnd vnrecht / etc.Das aber E. Kün. May. Wir abermals über die hievorige400 derſelben dedicierte Bücher / mit Lateiniſchen /Teutſchen vnd Crobatiſchen Buchſtaben / in derWindiſchen vnd Crobatiſchen Sprach getruckt / auchdiſes Buch vnderthänigſt dedicieren / haben E. Kün.May. auß den Vorreden der gemelten Büchern / dieVrſachen Gnädigiſt verſtanden. Allein bitten E. Kün.May. wir vnderthänigſt / die wöllen diſe Cyruliſchevnnd die vorige Crobatiſche Vorreden (als die etwas zulang) von vns nicht mit Verdruß / ſonder im böſtengnädigſt verſtehn / vnnd als notturfftig halten vnd außlegen.Der Herr Jeſus wölle zu ſeiner Ehr vnnd Erbawungſeiner Kirchen / die Röm. Key. May. EwerKün. May.liebſten Herrn vnd Vattern / vnſernAllergnädigſten Herrn vnd Landſfürſten / ſampt IrerMay. geliebten Sünen vnndD iijTöchtern400. Očitna tiskarskanapaka, hienorige alihievorige, črka n ali v nijasno berljiva, besedasama bi lahko pomenilavorherige – prejšnje.535


Vorred.Töchtern E. Kün. May. derſelben lieben Brüdern vnndSchweſtern (denen allen vnſer Patron / vnnd diſesWercks trewer Befürderer / Herr Hans Vngnad / Freyherr/ etc. auch meine Gehilffen vnd ich / ſampt diſemangefangnen Werck / vns vnderthänigiſt beuelhen thuen)Auch das gantz Hochloblich Hauſe zu Öſterreich /in deſem Leben / langwürig in glücklicher Regierungerhalten / vnnd mit ſeinem Geiſt regieren vnd fürenzum öwigen Leben / Amen. Datum Vrach den erſtenTag Martij. Anno Domini 1562.E. Kün. May.VnderthänigſterCaplanPrimus TruberCreinerderzeit Pfarher zuVrach.536


KRATKI, RAZUM-LJIVI NAUKI, NAJVAŽNEJŠIin koristni členi ali deli starekrščanske vere. Iz teh se vsak človek lahko ter hitronauči, katera vera je prava, najstarejša, od Boga zapovedanain vsakega človeka zveliča. Kako, skozi kajlahko dosežemo to vero. Kako prav služimo Bogu.Kako naj se vsak kristjan krepi in obrača k Boguv težavah ter ob smrtni uri, da ne bi podvomilv pomoč in milost božjo. Iz krajnskegajezika sedaj prvič prevedeno poAntonu Dalmati in ŠtefanuIstranu.Seznam in prikaz vseh poglavij,ki se nahajajo v teh knjigah, boš našel za nemškimiin hrvaškimi predgovori. 401Najvažnejša poglavja krščanskevere, iz latinskega, nemškega in slovenskega jezikaprevedena v hrvaški jezik ter sedaj prvičnatisnjena s cirilskimi črkami. 402401. Prevedeno izhrvaščine.402. Prevedeno iznemščine.V TÜBINGENU,leta 1562po Kristusovem rojstvu.537


Presvetlemu inmogočnemu knezu in gospodu,gospodu Maksimilijanu, kralju na Češkem, nadvojvodiavstrijskemu, vojvodi burgundskemu, spodnje ingornje šlezijskemu, grofu Moravske marke,grofu na Tirolskem itd.Milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu,našemu Gospodu in zveličarju.Presvetli krščanski kralj,in Judeji po zapovedi svojega nebeškegaOčeta — tako, kot so predmilostni gospod. Ko je naš gospodin zveličar Jezus Kristus v Galilejinjim pridigali in zapisali v svoje knjige žepreroki — sam oznanjal in začel pridigatievangelij o kraljestvu božjem in obdolžil visokesvečenike, pismouke in farizeje napačnegarazumevanja ter razlaganja Mojzesovihin zakonov starih prerokov, je bil kmalu obtoženin razvpit, da prinaša nov, nezaslišannauk, da zapeljuje z njim ljudstvo, hujska kuporu ter da bi rad odpravil starih očakovdobre postave in zapovedi ter odpravil in zadušilspoštovane običaje in vse božje službeitd. Ko je sv. Štefan visoke svečenike, visokešolnike, učenjake in neuke Jeruzalemčane539


403. Apd 17,16–18.Predgovorhotel odvrniti od njihovega napačnega razumevanjaSvetega pisma, praznoverja in krivihbožjih služb ter jih pripeljati k pravi veri vnašega Gospoda Jezusa Kristusa, ko je z njimivodil javne razprave, na njihovemu konciluv potrditev svojega nauka in vere predstavilmnožico izrekov in primerov iz Biblije, jemoral na koncu poslušati njihovo sodbo, češ,da je sramotil Boga, Mojzesa in oskrunil njihtempel, na koncu pa je bil do smrti kamenjan.Prav tako je Pavel, ko je prišel v Atene invidel, koliko malikovanja je v tem mestu, začeljudom v njih šolah ter poganom na trgihvsak dan s silnim žarom pridigati evangelij oJezusu Kristusu, o sodnem dnevu in ovstajen ju mrtvih ter grajati njih veliko praznoverje.Ko jim je na dolgo ter izčrpno pridigalo resničnem Bogu, ki ga sicer nikoliprej niso spoznali, so zoper njega nastopilinajbolj pobožni judi in najbolj učeni terugledni pogani, filozofi, stoiki in epikurejci.Vodili so ga na razne kraje v mestu, kjer jegovoril, z njimi vodil dolge razprave ter jimoznanil mnogo tega, česar dotlej niso poznali.Naposled pa so se iz njega norčevaliter govorili: »To je blebetač, klepetavi kramar,prodajalec bučnic ter nekoristen čvekačin kvasač.« Nekateri pa so menili, da je oznanjevalecin pridigar novih bogov, Apd 17. 403Prav tako se je dogajalo tudi drugim aposto-540


Predgovorlom, še prej pa prerokom. Ko je Jeremija judomv Egiptu obširno pridigal in napovedalveliko kazen ter nadloge, ki jih je Bog poslalnad njihove brate ter sovernike v Jeruzalemuzaradi Babiloncev, zaradi njihovega malikovanja,krivih božjih služb ter brezbožnega,nespokornega življenja, so mu odgovorili:»V tem, kar si nam govoril v Gos podovemimenu, te ne bomo ubogali. Pač pa bomo izpolnjevalivse, kar smo obljubili kraljici neba,gospodarici neurja bomo zažigali kadiloin opravljali daritve, kakor so <strong>dela</strong>li našipredniki, očetje, naši kralji in knezi. Takratnam je bilo dobro.« Berite celo poglavje Jeremija44. 404O takih in podobnih zgodovinskih dogodkihin zgodbah ne pričata samo Biblija inkronika krščanske Cerkve, temveč jih je tudiv današnjem svetu na pretek. Bog je tudi vtem poslednjem času povsod v krščanskemsvetu obudil pobožne učitelje in pridigarje,ki se po zapovedi in zgledu Kristusa, prerokovin apostolov z veliko resnostjo ter vnemoob nevarnosti za svoje telo in življenje spisanjem, tiskanjem in pridiganjem na vsomoč trudijo in <strong>dela</strong>jo na tem, da bi se surovomalikovanje, grde zlorabe ter brezbožnonečistovanje in neskesano življenje, ki so sezaradi zanikrnih dušnih pastirjev, neukih, licemerskih,častihlepnih in pohlepnih sveče-404. Jer 44,16–17.541


Predgovornikov priplazili v krščanstvo, ponovno izkoreniniliin iztrebili. Da bi se med ljudmiponovno vzpostavile in zasadile prava starazveličavna vera, prave pobožne božje službe,prava bogaboječnost, ljubezen, vzgoja, poštenje,srčno izkazovanje časti ter neprisiljenaposlušnost do gosposke. Toda kakor žeKristus, Pavel in Jeremija so tudi med visokimioblastniki zaradi tega povsod obdolženiin razvpiti, da hočejo vpeljati novo, zavajajočoin puntarsko vero — zaradi katere ne bonikoli več sreče, blagostanja in zmage nadTurki — ter jo vzpostaviti med kristjani itd.Iz vseh teh starih in novih zgodb in primerovje zlahka razbrati, da bodo sovražni,praz noverni in hinavski ljudje pred vašokraljevo visokostjo in drugimi hoteli o mojihpomočnikih in meni širiti enake laži,češ, da hočemo med slovensko in hrvaškoljudstvo vnesti in vzpostaviti novo, zavajajočoin puntarsko vero. In ker vsakdanjeizkušnje kažejo ter potrjujejo, da takšniBelialovi otroci in sovražniki božanske resnices svojim ne osnovanim in neresničnimvpitjem dobrosrčne, pobožne osebe visokegain nizkega stanu preslepijo ter oropajoduševnega miru, tako, da slednji ne beronobene poštene, pobožne krščanske knjige,pa tudi prave evangelske pridige ne poslušajo.542


PredgovorZato, krščanski in milostni gospod kralj,želim iz zgoraj navedenih razlogov v temdrugem nemškem predgovoru o teh na novotiskanih hrvaških knjigah, tako na kratko,kot je le mogoče, najprej nakazati vsebinote, v cirilici natisnjene knjige, urejene v celotiin povsem tako, kot je bila poprej v nekemnemškem tisku. Kot naslednje želim glasno,jasno in izčrpno v njem izpovedati, kaj o najpomembnejšihčlenih naše krščanske vere, okaterih so se in se tudi sedaj po vsem svetuvodijo največji prepiri, spopadi in razklanosti,mislimo in verjamemo ter kaj o teh členihučimo, pišemo in pridigamo. Iz vsega tegabo vaša kraljeva visokost pa tudi veliko drugih(tako upam) lahko spoznala ter se prepričala,da s tem svojim delom nikjer na krščanskemsvetu ne nameravamo spodbujatipuntarstva niti vzpostavljati zavajajoče vere,pred čimer naj nas ljubi Bog obvaruje itd.(kajti mi govorimo in izpovedujemo s Tertullianom, 405kaj je bilo najprej in staro v veri,to je resnično, prav in dobro, kar pa je prišlopoz neje in je novega, je verolomno, ponarejenoin napačno). 406Hočemo samo staro, pravo,zveličavno krščansko vero, katero je Bogod vekomaj zapovedal in skozi čas po svojemSinu, prerokih in apostolih ljudem razodelter zapovedal razglašati po vsem svetu. Da,to pravo vero, in nobene druge, želimo z405. Quintus SeptimiusFlorens Tertullianus,Kartagina, 160–okoli 220po Kristusu (Apologeticum,O ženskem lišpanju,O vstajenju mesa, O krstu,Mučencem, Pričevanjeduše, O vencu), http:/www2.arnes.si/-supmspel/patres/tertulian.406. Krščanska opredelitevevangeličanskihpridigarjev na Koroškem1566.543


Predgovorbož jo pomočjo s tem našim prevajanjem intiskom ponovno vzpostaviti ter razširiti medubogim slovenskim in hrvaškim ljudstvomter na Turškem, da bi tako prišli do pravegaspoz nanja Boga, njegovega Sinu, našegaGospoda in zveličarja, da bi skupaj z namibili večno zveličani. K temu daj Bog Oče, povolji svojega Sinu Jezusa Kristusa, skupaj sSvetim Duhom svojo milost in blagoslov.Amen.Ta knjiga je bila pred šestimi leti najprej zlatinskimi črkami natisnjena v slovenskemjeziku. V njej so najvažnejši in najnujnejšiglavni členi krščanske vere, razdeljena je napet delov ter dvainšestdeset poglavij. V prvemdelu, v prvih dvanajstih zaporednih poglavjihz navajanjem svetih bibličnih spisov,poganskih bogoslužij in zgodb obširno poučuje,prikazuje, razlaga in potrjuje, da staprava krščanska vera in nauk svetega evangelijaprva vera in najstarejši nauk od vekomajod Boga samega zapovedana, urejena inustvarjena, bila oznanjena in pridigana najprejAdamu in Evi, po njunem padcu pa ponjegovem Sinu.V drugem delu, od dvanajstega do štiriintridesetegapoglavja, iz Starega in Novegatestamenta, predvsem iz pregovora»Faciamus hominem secundum imaginem nostram«zaradi Judov in Turkov, na najbolj544


Predgovorpreprost in razumljiv način uči, da so venem, večnem Božjem bistvu tri različneosebe, pa tudi o božji podobi, po kateri sobili ustvarjeni prvi ljudje, ki pa je bila zaradinjih nevere za nas vse izgubljena. Učipa tudi o tem, kaj so izvirni, pravi, smrtniin odpustljivi grehi.V tretjem delu, od štiriintridesetega došest inštiridesetega poglavja, z razumljivimiprilikami, primeri in mnogimi preprostimipregovori iz Starega in Novega testamentater starih in novih naukov uči, da človek leskozi pravo, živo vero v Božjega Sinu dosežebožjo milost in odpuščanje vseh grehov in leiz milosti po volji Kristusa po Bogu postanepobožen, pravičen, svet, sposoben in vredenvečnega življenja.V četrtem delu, od šestinštiridesetega dosedeminpetdesetega poglavja uči, zakaj namje bi bila dana postava, kako in zakaj naj <strong>dela</strong>modobra <strong>dela</strong>, služimo Bogu in pravilnouporabljamo zakramente. Nekaj je tudi odgovorovna ugovore proti opravičenju vere, skaterimi se le-te zavrže.V petem delu, od sedeminpetdesetega dodvainšestdesetega poglavja, so nakazanivzroki, zakaj morajo pravoverni v svojemživ ljenju prestajati toliko strahu, tegob, napadovin odvratnosti za druga ljudstva. Patudi tolažbe, ki jih najdemo v Svetem pismu,545


Predgovorkako se vsak kristjan lahko tolaži in obdrži skrižem ter kako pravilno molimo in se obračamok Bogu itd.Kar zadeva ostala sporna poglavja vere, pato. Če hočemo dogajanje okrog vere in vse,kar vero zadeva, pravilno dojeti in pretehtati,zakaj in zaradi česar vendar ljudje, posebnopa še kristjani, drug drugega tako sovražijo,preganjajo in obtožujejo, govoreč, ta aliona veroizpoved ne uči ali pridiga pravilno,ali ta ali ona hoče vpeljati novo, zavajajočeverovanje itd., se to dogaja predvsem in najpogostejezaradi dveh členov: Eden od njijugovori o tem, kako in skozi kaj ter po kakšnipoti lahko človek doseže in sprejme milostbožjo, odpuščanje vseh grehov, Svetega Duhain večno življenje. Drugi člen govori otem, kje, kako in v kakšni obliki naj se pravin kot je to Bog sam zapovedal, služi Bogu.O teh dveh členih se pravoverni s krivovernimiin nevernimi nikoli in nikjer niso in senikoli ne bodo sporazumeli. In zaradi tehdveh členov so bili pravoverni od krivovernih,praznovernih in neverujočih od nekdaj,na vsakem koraku preganjani in pobijani.Abel od Kajna, Izak od Izmaela, Jakob odEzava, David od Savla, pravi preroki odpraz novernih kraljev in lažnih prerokov,Kristus od visokih svečenikov, farizejev inpismoukov, apostoli in mučenci od judov in546


Predgovorpoganov. Tudi sedaj so pravoverni, pobožnikristjani od navideznih, praznovernih, tiranskihin hinavskih duhovnikov ter Turkovpovsod preganjani in grozljivo pobijani.Tako o prvem spornem členu mislimo, javnoučimo, pridigamo ter še posebno v tejknjigi po nauku in vsebini Svetega pisma pišemoin tiskamo, kako so vsi ljudje spočeti vgrehu in po naravi otroci zla, njihova srca,njihove misli in stremljenja že od mladostinaravnana na hudobijo, zato so vsi predBog om nečisti grešniki, veliki dolžniki, nepravični,nezanesljivi, nerazumni, plehki, nepočno nič dobrega in so zato uboge, zgubljeneovce. Prav tako so zaradi nevere, greha,preklinjanja in nespoštovanja postave vsi obsojenina večno smrt in prekletstvo. O temprekletstvu, ki je nad vsemi ljudmi, povsemjasno pričajo ter govore Bog sam v Mojzes: 1Mz 6; 8; 2 Mz 34; 5 Mz 32; Job 14; 15; 25; Davidv: Ps 14; 32; 51; 130; 143; Salomon v: 1 Kr 8;Iz 53; 64; Kristus v: Mt 18; Jn 8; Pavel v: Rim3; 5; 7; 11; Ef 2; Gal 3; Janez v evangeliju in 1Jn 1. 407Torej, če hoče človek to bedo, obup intežko breme, ki vse ljudi pehajo v pekel ter vvečno pogubljenje, ki temu sledi, odložiti, semora osvoboditi grehov, ubežati božji jezi innemilosti, prekletstvu postave, večni smrti,hudiču in peklu ter sprejeti milost in naklonjenostBoga, odpuščanje grehov, svetost,407. 1 Mz 6,5–8; 8,21;2 Mz 34,6–8; 5 Mz 32,19–43;Job 14,4; 15,1–35; 25,1-6;Ps 14,1–7; 32,1–11; 51,8;130,3.4; 143,2; 1 Kr 8,46;Iz 53,4–6; 64,4–8; Mt 18,7–9;Jn 8,1–11; Rim 3,9–16;5,12–14; 7,13–25; 11,26–27;Ef 2,1–3; Gal 3,10–14;1 Jn 1,5–10.547


Predgovorpobožnost in pravico bivanja pred Bogom,prejeti Svetega Duha, spremembo in obnovosrca, nravi, pravo ljubezen in ponižnost doBoga, do njegove besede in njegovih zapovedi,če hoče premagati smrt, hudiča in pekel,sprejeti tolažbo ter zunanjo in notranjotrdnost v težkih skušnjavah in končno večnoživljenje. Teh darov in nebeških zakladov, kisodijo k večnemu življenju, ne bo našel, dosegelin sprejel od nobenega malika, niti odangelov v nebesih, niti od svetnikov, niti odnobenega človeka na zemlji, niti od samegasebe, pa tudi po nobenem sredstvu, po nobenidrugi poti, delu ali zaslugi, temveč samood Sinu Božjega, našega Gospoda inzveličarja Jezusa Kristusa z živo vero vanj, vvečno uživanje.Vendar ta prava vera v gospoda JezusaKris tusa nikakor ne izključuje vere v drugidve osebi Božjega bistva, v Boga Očeta in vSvetega Duha. Tudi ne zavrača, temveč zahtevapravo pokoro, poboljšanje, ljubezen,upanje, dobroto in od Boga zapovedana <strong>dela</strong>,prave službe božje in spoštovanje svetihzakramentov. Samo tam, kjer se iz teh alidrugih del in božjih služb (če se izvajajo brezvere in nepripravljenosti na pokoro) želiustvariti, kot imajo nekateri navado govoriti,nekakšen opus operatum, s katerim se želeli priBogu doseči milost, odpuščanje grehov in548


Predgovorvečno življenje, kar škodi časti, slavi in položajuKristusa ter zmanjšuje njegove zasluge,v uboge, prestrašene, zaskrbljene in v verinestanovitne duše pa vnaša zmedo in dvome,naj razen Kristusovih zaslug in vere vanj, zaradizlorab in nerazumevanja, nimajo nobeneveljave ter se zavržejo. Kajti Bog Oče namje iz milosti poklonil večno življenje samo posvojem Sinu, 1 Jn 5. 408Kristus sam pravi: »Jazsem vstajenje in življenje,« Jn 5; 6; 11; 14. 409Tudi Peter govori: »V nikomer drugem niodrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni danonobeno drugo ime, po katerem naj bi se mirešili.« Apd 4. 410In te vere, (najsi proti njej govore papež,škofje, farji, menihi, koncili in ves zaslepljenisvet, kar koli hočejo), namreč, da bomo le poJezusu Kristusu, sinu živega Boga, in njegovičudoviti popolni pokornosti svojemu nebeškemuočetu, zaradi njegovega trpljenja, smrtiin vstajenja itd. (v kolikor tako kot Peter inapostoli v njega verujemo ter s svojim govoromin deli tudi javno izpovedujemo) ter poničemer drugem tako v nebesih kakor nazem lji (po božji obljubi) postali blaženi. Ali sini Luther odnosno njegovi pomočniki alidis cipli (kot to nekateri zahrbtni, lažnjivihudobneži zoper svojo lastno vest izjavljajo,pišejo in tiskajo ter povsod na ves glas kričijo,tako da se mnogi, v Svetem pismu neizku-408. 1Jn 5,19–30.409. Jn 5,11; 6,51;11,25; 14,6.410. Apd 4,12.549


411. Ef 1,4–7.412. Kol 1,19–20.413. 1 Pt 1,18–20.Predgovoršeni, preprosti ljudje po tem ravnajo, v to verujejoin o tem govorijo), vse to izmislil inšele v tem novem času pred 45. leti prinesel vkrščanstvo ter toliko ljudi s svojimi pridigami,pisanjem in knjigami (z zvijačo in goljufijo)zapeljal s to novo (kot pravijo) in zapeljivovero? Nikakor ne! Tega naj tudi nobenčlovek na svetu ne verjame. To vero, da bodovsi ljudje le po Jezusu Kristusu zaradi njegovegatrpljenja in skozi vero vanj ter s sprejetjemsvetih zakramentov deležni zveličanja, jeBog Oče skupaj s svojim Sinom in SvetimDuhom že pred stvarjenjem sveta postavil inzapovedal, kot o tem jasno priča sveti Pavel,ko v pismu Efežanom, Ef 1, 411 piše: »Bog Očenas je še pred nastankom sveta po JezusuKristusu izvolil da bi bili v ljubezni do njegasveti in nedolžni ter nas po svojem dopadenjuin volji določil za svoje otroke po JezusuKristusu, v hvalo veličastja njegove milosti, skatero nas je obdaril pri ljubljenem, v kateremimamo odrešenje skozi njegovo kri,nam reč odpuščanje grehov« itd. Čitaj celopoglavje. Prav tako piše Kološanom v 1. poglavju.Božja volja je bila, da se je v Kristusunaselila vsa polnost in da je po njem spravil sseboj vse stvarstvo bodisi na zemlji ali v nebesih,da bi ustvaril mir s krvjo na njegovemkrižu skozi samega sebe. 412 In Peter v 1 Pt 1 413pravi: »Saj veste, da vas iz vašega praznega550


Predgovorživ ljenja, ki ste ga podedovali od očetov, nisoodkupile minljive reči, srebro ali zlato,ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega inbrezmadežnega jagnjeta. Bil je že pred stvarjenjemsveta, razodel pa se je v poslednjem časuza vas« itd.In to našo pravo krščansko vero je pred5600 414 leti Sin Božji še pred svojim učlovečenjemprvima človekoma takoj po njunem grehuv raju prvič sam pridigal in oznanil, ko jepred obema govoril kači, da ji bo seme ženezdrobilo glavo. Prav tako je Sin Božji to veropozneje oznanjal praočetom, ko je Abrahamu,1 Mz 22, Izaku, 1 Mz 26, Jakobu, 1 Mz28, in Davidu, 2 Sam 7, Ps 89, govoril, da bodopo njih semenu blagoslovljena vsa ljudstvasveta. O tem semenu, ki je Kristus sam, govoreIzaija 7, 9, 11 in Pavel v pismu Galačanom,Gal 3. 415Skozi to seme bodo blagoslovljenivsi, kateri verujejo, to je oproščeni bodogreha, jeze božje, večnega pogubljenja inhudiča ter ponovno postali verni in pravičnipred Bogom. Janez govori v 1 Jn 3, 416da jeKristus prišel, da nas odreši grehov in uničihudičeva <strong>dela</strong>. Da je Bog po svojem sinu resničnogovoril s praočeti in Mojzesom, pričaKristus sam, ko govori: »Nihče ne poznaočeta razen njegovega sinu in komur ga sinrazodene.« Mt 11. 417Pavel govori v pismu Timoteju:»Bog biva v nedostopni luči, h kateri414. Katero štetje časa jeuporabil Trubar, je težkodoločiti. Če se naslanja najudovsko štetje nastankasveta, to je 7. oktober3761 pr. K. in k temuprištejemo Trubarjev čas1561, je to 5322 let, torej278 let manj, kot je navedenihTrubarjevih 5600let. Koroški pridigarjiomenjajo v zvezi s prekletstvomkače v raju 5528let in so z 206 leti razlikejudovskemu štetju nekolikobližje. O tem prim.Brockhaus EnzyklopädieBd. I, 638, poglavje: Ära;tudi Calwer Bibellexikon,Stuttgart 1959, poglavjeZeitrechnung.415. 1 Mz 22,15–18;26,3–4; 28,3–4,13–14;2 Sam 7,12–14;Ps 89,20–38; Iz 7,14;9,5–6; 11,10–16; Gal3,7–14.416. 1 Jn 3,8.417. Mt 11,27.551


418. 1 Tim 6,16.419. Kol 1,15.420. 1 Jn 4,12.421. Jn 1,18.422. Irenej Lyonski, 2. stol.423. Valentinci, po Valentinu,zgodnjekrščanskaskupnost, 2. stol.Predgovorne more nihče, nihče ga ni videl niti ga morevideti.« 1 Tim 6. 418In v pismu Kološanom govori:»Kristus je podoba nevidnega Boga.«Kol 1. 419Janez Evangelist govori: »Nihče nikolini videl Boga.« 1 Jn 4. 420 Prav tako J. Krstnik:»Nihče nikoli ni videl Boga, edinorojenisin, ki biva v naročju očeta, nam je razodel.«Jn 1. 421Prav zaradi tega se Sin Božji v Svetempismu na več mestih imenuje božja beseda, sajje Bog skozi njega govoril z ljudmi. O tem,da je Sin Božji, druga oseba Božjega bistva,govoril s praočeti, govore, izpričujejo in pišejotudi stari krščanski učitelji, predvsemIrenej, 422ko govori proti krivovernim valentincem423v knjigi 4, v poglavjih 14, 15, 16, 17 otej naši veri. Da bomo zveličani samo po JezusuKristusu, je Sin Božji v svoji ponižnostipo svojem učlovečenju, povsod po judovskideželi pred 1530. leti dovolj glasno, razumljivoin javno, z jasnimi besedami govoril, razlagalin pridigal ter zvelikimi čudežnimi delimočno podkrepil in potrdil, da je le-ta veraedina zveličavna vera, kakor to evangelisti inapostoli, posebno pa Janez in Pavel v svojihspisih izdatno izpričujejo. Med drugimi lepimi,poučnimi in razumljivimi nauki govoriKristus: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni,in kdor pride k meni, ga nikoli ne bomzavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da biuresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki552


Predgovorme je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, paje, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal,marveč vse to obudim na poslednji dan. Voljamojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdorgleda Sina in vanj veruje, večno življenje injaz ga bom obudil na poslednji dan.« Jn 6. 424In Jezus sam je dejal: »Jaz sem pot, resnica inživljenje. Nihče ne pride k Očetu drugačekot po meni.« Jn 14. 425To staro krščansko vero je tudi Sveti Duhučil, pridigal in postavil ter po prerokih,apostolih in evangelistih dal zapisati v svetobiblično pismo, v Staro in Novo zavezo. Kajti,kar so preroki, apostoli in evangelisti učili,pridigali in pisali, niso storili sami od sebe,temveč po navdihu Svetega Duha, kot Kristussam o tem priča, ko pravi, da je Davidgovoril v Svetem Duhu: »Gospod je rekelmojemu Gospodu, sédi na mojo desnico,dok ler ne položim tvojih sovražnikov podtvoje noge.« Mr 12. 426Prav tako govori Kristussvojim učencem: »Ne boste namreč govorilivi, temveč duh vašega Očeta bo govoril vvas.« Mt 10 427Zato jim je na veliko noč in nasvete binkošti podelil Svetega Duha, Jn 20;Apd 2. 428In Peter pravi: »Predvsem pa véditetole, nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebnerazlage. Nikoli namreč nobena prerokbani prišla po človeški volji, ampak soljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v424. Jn 6,37–40.425. Jn 14,6.426. Mr 12,35–36.427. Mt 10,20.428. Jn 20,22; Apd 2,1–4.553


429. 2 Pt 1,20–21.430. Jn 5,39–40.431. Lk 24,44.432. Lk 16,29.Predgovorimenu Boga.« 2 Pt 1. 429Sveto pismo največ govorio gospodu Jezusu Kristusu, kot to Kristussam govori Jud om: »Preiskujete Pisma,ker mislite, da imate v njih večno življenje, aprav ta pričujejo o meni. Toda vi nočete pritik meni, da bi imeli življenje.« Jn 5. 430In posvojem vstajenju je govoril svojim učencem:»Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni vMojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Lk24. 431 In vsemogočni, dobrotljivi Bog ječudež no, ob tolikih spremembah in propadukral jestev, kneževin, dežel in mest to svetoknjigo, vso Biblijo očuval in ohranil ter sedajdal prevesti v malodane vse jezike, kajti Boghoče, da bi vsi ljudje iz Svetega pisma prejelipravo vero. Zaradi tega je Abraham govorilprekletemu bogatinu, naj njegovi bratje beroin slede Mojzesu in prerokbam, ako ne želepriti v pekel, Lk 16. 432In to edino zveličavno vero v Gospoda JezusaKristusa so v sebi imeli Adam, Eva, Abel,Seth, Ehoš, Noe, Sem, Jafet, Abraham, Izak,Jakob, Jožef itd. Skozi to vero so si tudi v Starizavezi vsi sveti očetje ponovno pridobili zaupanjein milost pri Bogu, pravičnost, vero,svetost in blaženost. O takšni veri in o prihoduSinu Božjega na svet so vedno in povsod, prisvojih oltarjih in darovanjih govorili, učili terjavno pridigali, kot to apostol izpričuje v pismuHebrejcem v 11 poglavju: »Po veri je Abel554


Predgovordaroval Bogu večjo žrtev kakor Kajn. Po verise je zanj pričalo, da je pravičen, ker je samBog pričal za njegove darove. Po njej še vednogovori, čeprav je umrl. Po veri je bil Henohvzet, da ni videl smrti, in ga ni bilo najti, kerga je Bog vzel. Kajti preden je bil vzet, je bilozanj pričano, da je Bogu všeč. Brez vere namrečne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihajak Bogu, mora verovati, da on biva in poplačatiste, ki ga iščejo.« 433Zaradi vere je Noeposlušal Boga in pripravil barko, 1 Mz 6. 434Sveti Peter imenuje Noeta »pridigar pravičnosti«,2 Pt 2. 435»Abraham,« govori Kristussam, »me je videl in se razveselil.« Jn 8. 436Kerje božji obljubi verjel, je Abraham postalpravičen in svet pred Bogom, 1 Mz 15; Rim4; Gal 3. 437O tej naši stari, pravi krščanski veri v GospodaKristusa, o vsakovrstnih in posebnihdaritvah ter božjih službah je prikrito in nejasnopisal ter pridigal tudi Mojzes. Še najboljjasno v 5 Mz 18, 438kar sta v svoje pridigeuvrstila Peter in Štefan, Apd 3; 7. 439Kristussam pravi, da je Mojzes mnogo pisal o njemJn 5; Lk 24, 440za njim pa vsi preroki, posebejDavid in Izaija, ki, kakor govori Peter, Apd3; 10, 441 pričajo, da le skozi ime Jezusa Kristusavsi, ki vanj verujejo, sprejmejo odpuščanjegrehov. Prav tako o naši veri pričajo sveti JanezKrstnik, devica Marija, vsi apostoli, vsi433. Heb 11,4–6.434. 1 Mz 6,8–16.435. 2 Pt 2,5.436. Jn 8,56.437. 1 Mz 15,6; Rim 4,3;Gal 3,6.438. 5 Mz 18,1–22.439. Apd 3,22–23;7,20–40.440. Jn 5,45–47;Lk 24,44–49.441. Apd 3,16; 10,43.555


442. Jn 1,29.443. Jn 3,35–36.444. Lk 1,50.Predgovorpobožni stari in novi učitelji. Janez Krstnikgovori odkrito in glasno: »Kristus je jagnjebožje, ki odvzema vse grehe sveta.« Jn 1. 442»Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roke, kdorveruje v Sina, ima večno življenje, kdor pa neveruje v Sina, življenja ne bo videl, ampakostane nad njim božja jeza.« 443Devica Marijapove o Kristusu, ko ga je nosila v svojem telesu:»Njegovo usmiljenje bo ved no pri teh,ki se ga bojijo.« 444Peter pred najvišjimi svetnimiin verskimi oblastniki Jeruzalema vimenu vseh drugih apostolov jas no in javnogovori ter izpoveduje, da ni odrešenja v ničemerdrugem kot samo v Kristusu, tudi niljudem dano nobeno drugo ime, v katerembi bili zveličani. O tej pravi veri pišejo in učevsi učeni, razumni in pobož ni stari ter noviučitelji. Sveti Ambrozij piše o prvem poglavjuprvega pisma Korinčanom: »Bog je postavilin odločil, da kdor verjame v Jezusa Kristusa,bo brez dob rih del, samo skozi verozveličan in deležen odpuščanja grehov.«Tak šnih in podobnih naukov stare vere semveč navedel v 45. poglavju te knjige. Tolikonaj bo tokrat dovolj omenjeno o prvem spornempoglavju.O drugih spornih členih v verskih zadevah,namreč o tem, kako se resnično služi Bogu,je moje lastno ter mojih pomočnikov verovanje, učenje, pridiganje, pisanje in tis kanje556


Predgovornaravnano in zastavljeno tako. Ko nas je večniBog v svoji veliki usmiljenosti in ljubeznizaradi Jezusa Kristusa, skozi moč SvetegaDuha izvolil, poklical in privedel do pravekrščanske vere, skozi katero smo dosegli milostter odpuščanje vseh grehov, smo postalibožji otroci in dediči vseh nebeških zakladovter si po božji veliki obljubi pridobili večnoživljenje. Za tako veliko, neizrek ljivo podarjenonam milost in dobroto pa smo nenehno,vse življenje Bogu dolžni izkazovati primernohvaležnost ter ponižnost, dejanjem, kibožji volji nasprotujejo, pa se kolikor je mogočeizogibati ter pred njimi čuvati. Zaraditega je zaveza in tudi spodobi se za vsakegakristjana, da se zoperstavi vsakršni hudiskuš njavi in poželenju, ki tiči v njegovemmesu, dokler telo ne umre, to skuš njavo inpoželenje neprestano duši in v sebi pobija,da ne bi zmagala in prevladala, kot to z jasnimibesedami uči Pavel, Rim 6; 8; 12; Ef 5;Kol 3. 445Da se odpove vsem brezbož nim dejanjemin grehom, posebej tistim, o katerihpo vrsti govori sveti Pavel, Rim 1; 1 Kor 6;Gal 5, 446in se pred njimi brani, kajti skozi tegrehe, ki se zgode zoper voljo, izgubi človekSvetega Duha in vero. Kdor pa v takih grehihvztraja in ne <strong>dela</strong> prave pokore, je priBogu v nemilosti, se k njemu prav ne moreobračati, ima slabo vest in je v hudičevi445. Rim 6,12–14; 8,1–17;12,1–2; Ef 5,1–5;Kol 3,5–10.446. Rim 1,18–32;1 Kor 6,8–10;Gal 5,19–21.557


447. Lk 1,74–75.448. Tit 2,13.Predgovoroblas ti. Zato morajo (in tudi iz srca radi so)vsi ljudje, ki žele biti pravi kristjani, bogaboječi,Boga morajo ljubiti, njegovo voljo innjegove zapovedi z zadovoljstvom in poslušnoizpolnjevati, mu z veseljem ter dobre volje,kot uči Zaharija, služiti do konca življenjav pravičnosti in svetosti, Lk 1, 447da lahko zmirno vestjo čakajo na veličasten prihod mogočnegaBoga, Tit 2. 448Prav tako naj kristjaniredno in z veseljem hodijo v cerkev k pravimin pobožnim pridigam ter skupnim molitvam,pogosto in dostojno naj prejmejo svetoGospodovo večerjo, kot jo je vzpostavil inzapovedal sam Kristus. Gospoda Boga naj vKristusovem imenu v pravi veri in skesanostiprosijo za vse kristjane, za vse stanove ingos posko. Vodijo naj skromno življenje, vsakomurpomagajo, nikogar ne žalijo, vednonaj bodo trezni, se postijo, dajajo obilno miloščino,vsem ljudem pa po najboljših močehpošteno svetujejo in pomagajo. Svojim nadrejenim,oblastem, dušnim pastirjem in staršemizkazujejo vso čast, zvestobo in primernoposlušnost. Kadar pa zapadejo v stisko,strah, uboštvo in bolezen, ali pa jim grozijopreganjanja, neprijetnosti ali telesna smrt,naj se ne zatekajo po pomoč k neprimernimsredstvom, coprnijam, zanikanju ali odpadništvuod spoznane resnice, temveč naj sepotrpežljivo zaupajo Bogu. Na kratko, vsa558


Predgovornaša vera, pisanje, pridiganje in tiskanje je vtem, da vsi kristjani svojo vero, božje službe,življenje, poklic, službo in položaj vzdržujejoin vodijo po čisti božji besedi in zapovedi tervse to izpolnjujejo voljno in z zadovoljstvom,z vso dolžno pokorščino ter hvalež nostjoBogu v čast in slavo. Da z živo vero potrjujejo,da so se odpovedali grehu, sprejeli novopobožno življenje in obdržali sprejeto pravovero, zato pa ohranili milost, blagoslov inSvetega Duha ter tako ubežali točasni in večnibožji kazni, ki jo je Bog naložil velikimzlonamernim grešnikom. Vendar menimo, dasi s takimi svojimi dejanji pri Bogu nikakorne morejo prislužiti ali kupiti popuščanja,odpuščanja grehov, nebes ali večnega življenja,kajti Bog je pravim vernim kristjanomvse, kar sodi k večnemu življen ju, iz milosti,zaradi Jezusa Kristusa — kot smo izvedeli vprvem spornem poglavju — zastonj podaril.Večno življenje, pravi Pavel, je milost in dariloBoga po Jezusu Kristusu našem Gospodu,Rim 6; Ef 2. 449In sveti Janez govori: »Bog jepričeval za svojega sina, pričevan je pa je vtem, da nam je Bog dal večno živ ljenje, toživ ljenje je v njegovem sinu, kdor ima BožjegaSinu, ta ima življenje, kdor pa Božjega Sinunima, ta nima življenja.« 1 Jn 5. 450Ob tem s tem našim naukom, pisanjem,pridiganjem in tiskanjem zavračamo, rušimo449. Rim 6,23;Ef 2,4–8.450. 1 Jn 5,9–12.559


Predgovorin javno obsojamo na prekletstvo vse drugeveroizpovedi, nauke, pridige, spise in knjige,ki uče in trde, da se milost, odpuščanje grehovin večno življenje razen skozi pravo veroin Jezusa Kristusa lahko pridobe tudi z drugimisredstvi. Prav tako zavračamo vse božjeslužbe, namišljena dobra <strong>dela</strong>, navade in običajev cerkvi, četudi izgledajo staro in dobroter ljudem prijetno, ki so si jih izmislile tervzpostavile visoke, modre in mogočne osebe,ki jih vodijo, vzdržujejo in branijo, so pav nasprotju z božjo besedo ali pa niso zapisaniin utemeljeni v Bibliji. To pomeni, da jihBog ni sam, po svojem sinu, po prerokih inapostolih postavil in zapovedal opravljati, alikjer se ta bogoslužja opravljajo in uporabljajodrugače, kot sta jih Bog in Kristus, našGospod, postavila. To rušenje in prekletstvopa ne izvira iz naše lastne volje, napuha, nerazumnostiali iz zavisti in sovraštva (to ni vnaši naravi, saj s tem ne bi uživali velikegapriznanja in hvale sveta), to smo dolžni zaradiresne, stroge zapovedi Boga ter zaradiKristusa, Mojzesa, vseh prerokov, apostolov,mučenikov ter vseh svetih starih in novihučiteljev nauka ter zgledov iz preteklosti insedanjosti. Kajti naš ljubi gospod Bog nemore bili bolj onečaščen in razžaljen, pa tudiljudje za njih dušni blagor bolj oguljufanikot skozi takšne vrste od človeka izmišljena,560


Predgovormalikovalska in praznoverna bogoslužja.Bog jih tudi nikomur, nikjer in ob nobenemčasu ni brez kazni odpustil. Zaradi tega sotudi vsi preroki, apostoli, mučeniki in zvestiučitelji takšnim izmišljenim bogoslužjem(imenovali so jih malikovanje, duhovno zakonolomstvo,kurbanje in odpadništvo odBoga) glasno in resno nasprotovali, protinjim pisali ter zaradi njih tudi prelivali svojokri. Kristus, Božji Sin sam, vsi preroki (razenJaneza Krstnika), vsi apostoli, mučeniki inpravi učitelji so bili preganjani in umorjenizgolj zato, ker so ljudstvo visokega ali nizkegastanu, duhovščino in posvetne ljudi zaradinjih krive vere, krivih naukov in izmišljenihbogoslužij grajali ter taiste zavračali inrušili, to pa so morali početi po božji zapovedi.Bog ne trpi, da se vzpostavljajo inoprav ljajo bogoslužja, ki jih ni zapovedal, toje posmehovanje in norčevanje iz Boga, kotda ne bi ničesar vedeli in razumeli, kako muje treba služiti in katero bogoslužje je človekuv korist itd. Bog je često in resno po Mojzesuposvaril izraelsko ljudstvo, da naj njegovibesedi ničesar ne dodaja niti neodvzema ali spreminja, temveč <strong>dela</strong> in musluži samo tako, kot mu je naložil ter zapovedal,kar lahko beremo v 5 Mz 4; 5; 12; 17;28; Prg 4; Iz 30. 451 Kako silno je Aron razjezilBoga, ki je izraelsko ljudstvo povedel iz451. 5 Mz 4,1–9; 5,1–22;12,1–28; 17,1–20; 28,1–28; Prg 4,1–27;Iz 30,21–22.561


452. 2 Mz 32,9–10.453. 1 Kr 13,15.454. 1 Kr 12,28–33; 15,5;22,53–54; 2 Kr 12,14;14,23–26; 18,1–12;32,1–26; Ps 81,9–17;106,1–48; Jer 2,1–37;7,1–34; 9,11–15; 13,8–14;Oz 6,5–11; 9,1–17;12,1–15; Mih 3,9–12;Sof 3,1–8; Zah 1,1–6.455. Mt 15,9.456. Mt 15,13.Predgovoregiptovske dežele, ko je na željo in zahtevocelotne stare izraelske cerkvene skupnosti inljudstva opravljal bogoslužje z zlatim teletom,in kakšna kazen je temu sledila, lahkoberemo v 2 Mz 32. 452Ko je Savel v stiski inpobožnosti želel darovati Bogu najboljšeovce mlekarice in teleta, ga je Bog zavrgelkot kralja skupaj z njegovimi otroki, od Samuelapa je po božjem naročilu moral poslušati,da je z bogoslužjem in daritvijo predBogom zganjal čarovnije in malikovanje, kotpiše v 1 Kr 13. 453Kralji in ljudje v Starem testamentu,pred Kristusovim rojstvom, z nobenimdrugim grehom niso tako često in groznorazjezili Boga ter si prislužili kazni kot zizmišljenimi, lažnimi bogoslužji in z ničemerdrugim kot s pravimi božjimi službami si nisoponovno pridobili njegove milosti in pomočiv stiskah. O tem naj vsak kristjan berev: 1 Kr 12; 15; 22; 2 Kr 12; 14; 18; 32; Ps 81; 106;Jer 2; 7; 9; 13; Oz 6; 9; 12; Mih 3; Sof 3; Zah1. 454 Enako govori v Novem testamentu BožjiSin Jezus Kristus sam: »Zaman mi izkazujejočast, ker kot nauke učijo človeške zapovedi.«Mt 15. 455Kristus nato nadaljuje: »Vsaka sadika(to je vsi nauki in božje službe), ki je ni zasadilmoj nebeški oče, bo izkoreninjena.« 456Naistem mestu govori o učiteljih, ki uvajajo novezapovedi in božje službe, kot o slepcih, kivodijo slepce in s svojim učenjem ter božjimi562


Predgovorslužbami sebe in druge vodijo v prepad invečno pogublenje. Sveti Pavel imenuje nauk,ki odklanja zakonski stan in zmerno uživanjeter zahvalo za sprejeto hrano, »hudičevnauk«. Enako govorijo stari sveti krščanskiučitelji: Cyprianus 457v Lib. 1, Epistola 8, enako vLib. 2, epistola 3, pa tudi v pismu ad Pompeium.Sveti Avguštin 458v Libro Quaestionum nove & veterisTestamenti vel, poglavje 114. Enako AdConsulanum Presbiterum v Lib. 2, De unico Baptismo,Lib. 1, De consensu Euangeliarum, da naj se vzadevah, ki se nanašajo na vero in mašo, nesledi stari navadi, temveč božji resnici in zapovedim,kajti navada brez resnice in božjezapovedi je stara zmota in vse, kar sodi podcerkveni red ali se v njem dogaja, s čimer bi sespreminjal red, ki je postavljen od Boga, jekršenje zapovedi, cerkvena kraja in izmišljeno.Vsa stara bogoslužja še niso prava zato, ker sostara, običajna in v splošni rabi, kajti tudi malikovanje,kurbarija in vsi hudi grehi ter dejanjaso tudi stari in običajni. Ohranijo in častijonaj se samo navade, običaji in božje službe, kiniso v nasprotju z božjo besedo itd. Sokrat, visokoučeni pogan, pravi: »Vsakemu Bogu najse izkazuje toliko časti ter vdanosti, kot je samodredil in zapovedal.«Toliko tokrat (čeprav nekoliko preveč nadolgo) v tem nemškem predgovoru k tej knjigio omenjenih dveh spornih členih naše krščan-457. Thascius CaeciliusCyprianus, okoli leta 200do 258, kartaški (Kartagina,Tunis) škof, katoliškiin pravoslavni svetnik.Delo: Zbirka pisem (Epistolae),81 pisem (od tega16 napisanih njemu) invečje število traktatov.458. Avguštin iz Hipona(354–430), filozof incerkveni oče. Močno jevplival na M. Luthra, ki jebil avguštinski redovnik.563


Predgovorske vere. Namreč o tem, kako si pri Bogu pridobimomilost ter odpuščanje grehov in kakopravilno služimo Bogu ali, kot je sedaj v navadigovoriti, o opravičenju in dobrih delih. Sicersta v tej knjigi tudi v predgovoru ter v knjigi oaugsburško-württemberško-saški veroizpovedi(ki se bo sedaj tudi tiskala v slovenskem inhrvaškem jeziku v treh pisavah) ta dva členakrščanske vere na zelo razumljiv način, skupajz drugimi členi, obogatenimi z nauki in prilikamiiz Svetega pisma ter pričevanji starih innovih pobožnih učiteljev, obširno zajeta inrazložena.Iz tega sumaričnega poročila o tem, kaj vsese v tej knjigi obravnava, tudi kaj o omenjenihdveh glavnih spornih poglavjih naše krščanskevere mislimo, učimo, pridigamo, pišemo intis kamo, pa tudi iz drugih nemških predgovorovin razprav, lahko vaše kraljevo veličanstvokot razsvetljen in zelo razumen kralj, pa tudivsak pobožen kristjan katerega koli stanu povzame,pretehta in presodi, da naš krščanski,blagorodni, milostni gospod patron in podpornikslovenskega, hrvaškega ter cirilskeganovega tiska, kakor tudi mi, prevajalci, z našimzačetim delom in tiskom ne nameravamo postaviti,kot se o nas morda govori ali se bo govorilo,nobene nove, zavajajoče vere, temvečželimo v Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji spomočjo božjega blagoslova za širitev krščan-564


Predgovorstva, za slabitev in uničenje Antikristovega terMohamedovega nauka in carstva ponovnoobuditi in postaviti staro, pravo, zveličavnokrščansko vero ter prave božje službe in dobra<strong>dela</strong>. Vse to (ker uboga ljudstva omenjenih deželo pomembnih in zveličavnih poglavjih pravekrščanske vere ničesar ne izvedo, ne vedoniti razumejo, je to nujno potrebno) se zlahkapresodi tudi iz pričevanj o njih usodi in zmotahv predgovoru k hrvaškemu prvemu deluNovega testamenta. Če pa bi kdo to našeučenje, pridiganje in tisk ocenil in razglasil zatuje, novo, zavajajoče in napačno ter proti njemugovoril, naj ve, da so mu Bog Oče, Bog Sinin Bog Sveti Duh s svojimi razodetji, bivanjemin voljo, nadalje vsi preroki, vsi apostoli, vsisvetniki in svetnice, vsi pobožni stari in noviučitelji, vsi razumni kristjani, da celó celo Svetopismo s svojimi nauki, pridigami, pravo vero inbožjimi službami tuji, nepoznani, novi,zavajajoči, izmišljeni itd.Zakaj pa smo enako kot prejšnje, z latinskimi,nemškimi in hrvaškimi črkami tiskane slovenskein hrvaške knjige, to knjigo ponižnoposvetili vašemu kraljevemu veličanstvu, je vašekraljevo veličanstvo milostno lahko spoznaloiz predgovorov v omenjenih knjigah.Vaše kraljevo veličanstvo ponižno prosimosamo, da ta cirilični in prejšnji hrvaški predgovor(kot nekoliko predolga) ne sprejme z neje-565


Predgovorvoljo, temveč z razumevanjem kot nujnost in siju tako tudi razlaga. Gospod Jezus naj v svojočast in za širitev svoje Cerkve, rimskega cesarstvaveličanstvo, vašega kraljevega veličanstvaljubega očeta in gospoda, našega milostnegagospoda in deželnega kneza, skupaj z ljubljenimisinov in hčerami vašega veličanstva, ljubimibrati in sestrami (katerim vsem se našzaščit nik in tega <strong>dela</strong> zvesti podpornik, gospodIvan Ungnad, baron itd., tudi moji pomočnikiter jaz sam, skupaj s tem začetim delom,ponižno priporočamo), kakor tudi vesvisoko spoštovani avstrijski dvor v tem življenjus svojim duhom ohrani v dolgotrajni milostiter srečni vladavini in vodi k večnemu življenu.Amen.Dano v Urachu, na prvi dan marca v letugospodovem 1562.Vašega kraljevega veličanstvaponižni kaplanPrimož TrubarKranjec, ta čas župnikv Urachu566


POSTILATO EST, KRATKOISTLMAČ ENJE VSIHnedelskih Evangeliov i poglaviteih prazdnikov,skozi vse leto, sada naiprvo hrvatskimi slovištampana.Kurtze außlegung über die Sontags/ vnnd der fürnembſten Feſt Euangelia /durch das gantz Jar / jetzt erſtlich in CrobatiſcherSprach mit Crobatiſchen Buchſtabengetruckt.Psal. 119 459Tlmačene riči tvoih prosvećenie,i razum dae mladencem.459. Psalm 119,130: Wenndein Wort offenbar wird,so erfreut es und machtklug die Einfältigen.V TUBINGIČ. F. M. B.567


Dem DurchleuchtigenHochgebornen Fürſten vnd HerrnHerren Chriſtoffen Hertzogen zu Würtemberg vndTekh / Grauen zu Mümpelgart /etc.Gnad vnd Fried von Gott dem Vatter /durch Jeſum Chriſtum vnſernHerrn vnd Heilandt.Dvrchleuchtiger / HochgebornerFürſt / Gnediger Herr. Dieweilnach der weiſſagung Chriſti / inden letſten zeiten / der Glaub ſchiererleſchen / vnnd die Lieb in vilerhertzen erkalten will / finden ſichleider bey hohen vnd nidern Stenden / ein geringe anzal/ die jn die befürderung der ehr Gottes vnd ſeinesheiligen Worts / noch die not der betrangte[n]Chriſtenheit mit rechtem Chriſtichem eifer / vnd wie esbillich ſein ſolt / angelegen ſein laſſen.Es iſt auch die vndanckbarkeit bey der Welt gegenGott / vnnd mangel der lieb gegen dem Nechſten ſogroß / wo ſich einer ſeines beruffs mit ernſt vnd Glaubenerinnert / vnnd nach art Chriſtlicher lieb handelt /das ſolchs nicht beimA ij a beſtenLuc.XVII.;Mtth.X<strong>XI</strong>V.569


460. Wohn = Wahn,utvara, blodnja.1. Kor <strong>XI</strong>I.;Röm <strong>XI</strong>I.Röm VIII.Vorred.beſten vermerckt / ſonder auff das vnfreundtlicheſt gedeuttetvnd außgelegt / als wann man ſich frembderhendel anneme / die ſie gantz und gar nichts angehen.Daher vil Leut in diſen wohn 460geraten / ſo ſie alleinbey den Jaren ruhe vnd friden / deßgleichen auch diePredig des heiligen Euangelij haben (deren ſie ſich dochmehr zur fleiſchlichen Freiheit / dann Chriſtlicher vndwarhaftiger Gottſeligkeit gebrauchen) fragen ſie wenigdarnach / ob gleich andere / ſo da auch auff den namenChriſti getaufft / in vnfriden verderben / vnd in aberglaubenewiglichen ſterben / wölcher jamer nimmermehrgnugſam mag bedacht werden. Wie ſich aberſolcher Chriſten gedancken / mit der erinnerung desheiligen Apoſtel vergleichen (da er geſchriben / das wirdurch einen Geiſt / alle zu einem Leib getaufft ſeyen.Vnnd abermals / Gott hat den Leib alſo vermenget /das die glider füreinander gleich ſorgen / vnd ſo ein glidleidet / ſo leiden alle glider mit / ſo ein glid würt herrlichgehalten / ſo frewen ſich alle glider mit) des würteinem jeden ſein eigen Hertz zeugnuß geben.Denn mit diſem ſterblichen Leib hat es diſe geſtalt / ſoein ſchmertz dz wenigſt glid angreifft / vnd ſolchenſchmertzen die andern glider zumal / oder eins nicht empfindet/ ſo muß eintweder der gantze Leib / oder daſſelbigglid todt / vnd demnach / der Leib als ein erſtorbe[n] / vnempfindlichvnd todt glid abzuſchneiden ſein. Alſo weil dieChriſten auß einem Geiſt (nem=A ij b lich570


Vorred.lich dem Geiſt Chriſti leben) demnach geſchriben / derGlaubigen war ein Hertz / vn[d] ein Seel / vnd abermals/ Wer den Geiſt Chriſti nicht hat / der iſt nichtſein) So muß vnwiderſprechlich folgen / wer in ermeltemGeiſt lebt / der würt auch nach anleitung /deſſelbigen Geiſts wandeln / vn[d] ſich gegen demNechſten / mit hertzlichem mitleiden / vnd gepürendemtroſt / Chriſtlicher lieb nach erzeigen. Dieweil dan[n]ware Gottſeligkeit / one die rechte erkanntnuß Gottesnicht angericht werde mag / wie geſchriben ſteet: Vergeblichdienen ſie mir / dieweil ſie lehren ſolche Leer /die nichts den[n] menſchen Gebot ſein / die erkanntnußGottes aber / durch die predig Gottes worts / vermittelſtGöttlicher gnaden gepflantzt würdt / wie der Apoſtelzeuget / wie ſollen ſie aber anruffen / an den ſie nichtglauben: wie ſollen ſie aber glauben / von dem ſie nichtsgehört haben: wie ſollen ſie aber hören one Prediger:vnd bald hernach / ſo kumpt der Glaub auß dem gehör/ das gehör aber durch Gottes wort.So beweiſen die jenigen dem Allmechtigen Gottzuuorderſt / vnd ſeiner Kirchen ein beſondern gutten /wolgefelligen vn[d] nützlichen dienſt / die nach jremBeruff vnd vermögen Chriſtliche befürderung thun /darmit die reine Leer / in allen / oder doch fürnembſtenSprachen vnd Zungen außgebreitet / vnd alſo dardurchvič Leut zu dem rechten vnd lebendigen erkantnußGottes gebracht werden.A iij a Es iſtGal. VI;Akt. II;Rom. VIII.Eza XX-VIIII;Matth. XV.Rom. X.571


1 Tim II.Luc.XVI;Matth.XVI.Eſa. 15.Vorred.Es iſt wol zeiticher frid ein beſondere groſſe / lieblichevnd angeneme Gab Gottes / aber mit dem friden desGewiſſens gegen Gott / im wenigſte / nicht zu uergleichen/ den[n] aller zeitlicher vnfrid / wie beſchwerlichauch derſelb iſt / würt doch einmal ein endt nemen / deraber in vnfriden / vn[d] in der vngnaden Gottes einmalabſtirbt / dem iſt in ewigkeit nicht mehr zu helffen / wiegeſchriben ſtet: Es iſt ein klufft zwiſchen vns vnd euch /etc. Vnd abermals: Was hülffs den menſchen / ſo er diegantze Welt gewünne / vn[d] neme doch ſchaden anſeiner Seele? / Oder was kan der Menſch geben /darmit er ſeine Seele wider erlöß? Wer will dann diegutthaten jmmermehr genugſam rhümen künden / danicht nur einer oder etlich / ſondern ſo viI tauſentmenſchen / auß der blindtheit in das liecht / auß demvnuerſtandt / in die erkantnuß / vnd auß dem ewigenzorn vnd vnfriden / in die gnad vnnd ewigen fridenGottes geſetzt ſein?Vn[d] ob wol ſolche gutthat / an meniglichen löblichvnd rümlich / ſo halten wir doch / als die ringuerſtendigendarfür / das ermelt an vns Crobaten vnndWinden / als auch mitglider Chriſti angewendt / zwifachennutzen ſchaffen vnd bringen ſoll.Dann erſtlich / gleich wie der Regen vnnd Schneevom Himmel felt / vn[d] nicht wider dahin kumpt /ſondern feuchtet die Erden / vnd macht ſie fruchtbarvnd wachſendt / das ſie gibt Samen zu ſeen / vnd Brodtzu eſſen / alſo ſoll dasA iij b wort572


Vorred.wort / ſo auß meinem mundt gehet / auch ſein / ſprichtder Herr: Es ſoll nicht wider zu mir leer kommen /ſonder thun / das mir gefelt / vnd ſoll jm gelingen /darzu ichs ſende / etc. Darumb auch Sanct Paulusgeſchriben: Wölche er (der Herr) verordnet hat / die hater auch beruffen/ wölche er aber beruffen hat / die hater auch gerecht gemacht / Wölche er aber hat gerechtgemacht / die hat er auch herrlich gemacht.Der vrſachen wir nicht zweiffeln / das vnder derverſamlung / ſo bey vns Crobaten vnd Winden / durchdie Predig des heiligen Euangelij beruffen / auch nichtein geringe anzal ſeyen / die warhafftig vor GOTT gerechtfertigtvnd geheiligt / auch ewigklichen herrlichgemacht werden ſollen.Zu dem / ſo ligen vnnd wonen wir / an den Grentzen/ des grauſamen Feinds der Chriſtenheit desTürcken / vnnd ſeind / wie der Prophet ſagt / wie dieSchlachtſchaff geachtet / wölche täglich erwürgt werden/ Im fall derſelbig nach dem verhengnuß Gottes /vnſer mechtig werden ſolte (des doch Gott gnedig verhüttenwölle) iſt zu erachten / dz ſolcher vnaußſprechlicherjammer / bey vnſerm verderben nicht beruhennoch bleiben / ſonder auch die Nachbarn / vnd alſoan die Teutſchen / das Gott nach ſeiner barmhertzigkeitwenden wöll / gereichen würde.Demnach nicht allein an vns armen Chriſten wolthun / die mit jhrer macht helffen dieA iiij a GrentzenRom VIII.Ps. XLIV.573


Eſa.XX<strong>XI</strong>.Eſa.LX.Deut XX-VIII.Lev. XX-VI.Eſa. IX;Jerem VI;Pſalm. II.Vorred.Grentzen erhalten / ſonder auch hiemit jr ſelbſt eigenheil vnd wolfart befürdern. Wölches aber mit Raiſigenvnnd Reittern nicht aller dings verricht werden mag /beſonders wo Gott vngnädig ſein ſolte / wie durch denPropheten geſagt: Egipten iſt menſch vnd nicht Gott/vnnd die Roß ſeindt fleiſch vnd nicht Geiſt / vnnd derHerr würdt ſein handt außſtrecken / dz der helfferſtrauchle / vnd der / dem geholffen würdt / falle / vndalle mit einander vmbkommen / vnd abermals Eſaias:Wölche Heiden oder Künigreich / die nicht dienen wöllen/ die ſollen vmbkommen.Vnd Moſe / wann du nicht gehorchen würſt / derſtimm des Herren deines Gottes / das du halteſt vndthuſt alle ſeine Gebott vnd Recht / die ich dir heut gebiete/ ſo werden alle die flüch über dich kommen / vnddich treffen / ich will ein rot Schwerdt über euchbringe[n] / das meinen Bundt rechen ſoll / vnd ſoltgeſchlagen werden / von ewren Feinden / vnd die euchhaſſen / ſollen über euch herrſchen / vnnd ſolt fliehen /da euch niemandt iagt.Nun müſſen wir leider bekennen / vn[d] köndenskeinſwegs laugnen / das wir den Bundt des Herrn nichtgehalten / ſondern vill vnd offt / fürnämlich mit Abgötterey(darüber er ſonderlich zürnet) abgewichen ſein.Demnach, ſoll vns geholffen / vnnd die überplibneerrettet werden / ſo müſſen wir vns vmb ſehen / nachdem, der vns geſchlagen hat / in SackA iiiij b vnd574


Vorred.vnd Aſchen vns zu jme (das iſt durch ware buß) bekeren/ vnd den Son küſſen / dz er nicht zirne / vnd wirvnbkommen.Vnd weil der Herr verſprochen / wo nur zöhen gerechterfinden werde / in der Stat zu Sodom / ſo will erſie nicht verderben / ſo verhoffen wir / es ſollen durchGottes gnad mehr denn zöhen vnder vns erfunden werden/ die Gott recht erkennen / jne auß warem Glaubenanruffen / vnd vermög ſeiner Zuſagen / den Götlichenzorn auffhalten / vnd jr bitt haben werden.Wöllichs denn die böſten Mauren vnnd Veſtungenauff der Grentzen ſein wurden / wo der Herr ſelbs dieStatt bewart / da mag die Wacht der Wächter auchnutzlich / vnd nicht vmb ſunſt ſein. Darmit alſo diefeind des Chriſtlichen Namens hindertriben / vnd ſeinVolck in Chriſtlicher rhu vnd friden erhalten werdenmöchten?Dieweil dann / gnädiger Fürſt vnd Herr / E. F. G.diſes hoclöblich / nottwendig vn[d] ChriſtlichWerck / mit ſo hohem / Chriſtliche[n] eifer / hertzvnd gemüt angelegen laſſen / das die H. Schrifft desalten vnd newen Teſtaments / rein vnnd vnueruelſcht/ ſampt andern nützlichen / heilſamen vndChriſtlichen Büchern / in die Crobatiſche vn[d]Windiſche Sprach verdolmetſcht / darzu E. F. G. nebenderſelben Chriſtlichen gebet / alle gnädige befürderung/ beſonder aber / ein ſo Fürſtliche Stewer ſognädiglich darzu gereicht / auch neben andernChriſtlichen Künigen Chur / vnd Für=B j a ſtenGen. XVII.Ps. CXXVII.575


Amoſ VI.Vorred.ſten / noch nichts an jrer ſteten vnd beharrigen hülff erwindenlaſſen / darmit allein die Ehr vnd das ReichChriſti weit außgebreitet / vnd ſein heiliges Wort gepflanztwerden.Haben wir billich zuuorderts / dem Allmechtigen fürſolliche hohe gnad vnnd gutthaten (ſo E. F. G. mitbeſondern gaben geziert) vnnd ermeltem Chriſtlichemeifer / vor vilen Potentaten / begabt) von hertzendanckſagen / vnd gegen derſelben vnſer danckbar gemützubeweiſen / vor der gantzen Welt / auch bey dennachkommenen rhümen / diſe vnſer ringfüge doch trewarbeit / der Chriſtlichen Poſtill auß D. Martini Luthers/ Philippi Melanchthonis / vn[d] Johan Brentzenaußlegung / vermög der Chriſtlichen AugſpurgiſchenConfeſſion / zuſammen gezogen / vntertheniglich Dedizieren/ vnnd vnder derſelben Namen in CrobatiſcherSprach außgehen / vnd mit Glagoliſchen Buchſtabentrukken laſſen wöllen .Dann weil leider der vil ſein / von wölchen der ProphetAmos ſchreibt / die ſich weit von böſen tagen achten/ vn[d] trachten jmer nach freuel Regiment / vn[d]ſchlaffen auff elffenbeine[n] Lagern / eſſen die Lemmerauß der Herde / vn[d] die gemeſtete Kelber / vn[d]ſpilen auff dem Pſalter / vn[d] trincken wein auß denSchalen / vnd ſalben ſich mit Balſam vnd bekümmernſich nicht vmb den ſchaden Joſephs / Darumb ſollen ſievorn an gehn / vnderB j bdenen576


Vorred.denen / die gefangen weg gefüret werden / vnd ſoll dasſchlemmen der Branger auffhörenSo iſt deſt mehr dem Allmechtigen zu dancken / das erdoch ettliche Chriſtliche Künig / Chur / vnd Fürſten /erwekket / ſo jnen mit ernſt vnnd eifer den SchadenJoſephs angelegen ſein laſſen / vnd demſelben / ſouil anjnen / mit hertzen begeren zu helffen.Es ſollen auch E. F. G. vnd alle / ſo zu diſemChriſtlichen werck helffen / vermög Göttlicherverheiſſung vnd zuſagung / nicht zweiffeln / das derAllmechtig derſelben ermelte gnad / vnnd Chriſtliche zudiſem werck beſchere / vnd werende gutthaten/ nichtallein mit ſeinem zeitlichen Segen / reichlich widerumberſtatten / ſonder auch das eiferig vnd frölich hertz / mitewiger herrligkeit vnd glory zieren / wie abermalsgeſchriben ſthet: Wer mich ehret / den will ich auch ehren/ Wer aber mich verachtet / der ſoll wider verachtetwerden.Der Allmechtig GOTT vnd Vatter vnſers Herren JeſuChriſti / wölle E. F. G. lange zeit bey Chriſtlicher / fridlicherRegieru[n]g / in ſolchem hertzlichen Chriſtlichemeifer / vnd biß an jr endt / ſampt derſelben GemahellJungen Herrſchafft / vnd dem gantzen Hauß Würtemberggnediglich erhalten / das ſie ſehen mögen KindsKinder / vnd frid über Jeru[ſ]alem. De=B ij a renMatth. X.1. Sam.II.577


Ps CXXVIII.Vorred.ren wir vns / ſampt vnſerm Chriſtlichen Patron vndtrewen Befürderer diſes Wercks / Herren Hanſen Vngnadenetc. vnd dem gantzen Werck zu gnaden vndertheniglichbeuelhen thun. Datum Vrach / den 30. Octob.Anno 1562VnderthenigePrimus Truber CreinerAntonius DalmataStephanus Conſul Hiſtrianus578


POSTILA,TO JE KRATKARAZLAGA VSEHnedeljskih in ob glavnih praznikih evangelijevza vse leto, sedaj prvič natisnjenas hrvaškimi črkami. 461461. Prevedeno izhrvaščine.Kratka razlaga vseh nedeljskih inprazničnih evangelijev za vso leto, sedajprvič natisnjena v hrvaškem jeziku in shrvaškimi črkami. 462462. Prevedeno iznemščine.Psalm 119, 130. 463Razkritje tvojih besed razsvetljuje,nevednim daje razumnost.463. Ps 119,130.V Tübingenu1562.579


Presvetlemu, visokorodnemuknezu in gospodu,gospodu Krištofu, knezu württem berškemuin teškemu, 464 grofumümpelgartskemu 465 itd.Milost in mir od Boga po JezusuKristusu, našem Gospoduin zveličarju.Presvetli, visokorodni knez, milostnigospod. Medtem ko vera,kot je prerokoval Kristus, v poslednjemčasu ugaša in se ljubezenv mnogih srcih ohlaja, je medvišjimi in nižjimi stanovi 466 le manjšeštevilo teh, ki bi se s pravo krčansko vnemo,kot bi se spodobilo, zavzemali za širitev božjeslave, njegove svete besede in za stiske ogroženegakrščanstva.Tudi nehvaležnost sveta do Boga in pomanjkanjeljubezni do bližnjega sta tako veliki,da se, ako se nekdo svojega poklica z resnostjoin vero zaveda ter ga s krščanskoljubeznijo opravlja, to ne upošteva kot nekaj464. Teck, manjšakneževina v deželiSchwaben, od 1303 vwürttemberški posesti.DTV Lexikon, Bd. 18.465. Mümpelgart, fr.Montbéliard v departementuDoubs, od 1394v württemberški lasti,nekdanja nemška knežjagrofija. Pierer's UniversalLexikon, Bd 11.Lk 17;Mt 24. 466 466. Lk 17,1;Mt 24,1–29.581


467. 1 Kor 12,13.26;Rim 12,4.468. Rim 8,1–16; Gal6,2–10; Apd 2,4.17–18;Rim 8,26–30.1 Kor 12;Rim 12. 467Rim 8;Gal 6;Apd 2;Rim 8. 468Predgovordobrega, temveč na najbolj neprijazen načinprikazuje kot vtikanje v posle drugega, ki sega prav nič ne tičejo.Zato je mnogo ljudi podleglo zmotnemuprepričanju, da je dovolj, če imajo v teh letihmiru še pridige svetega evangelija (katerihpa se poslužujejo bolj za meseno svobodokot za resnično krščansko pobožnost), malopa se menijo za to, če drugi, ki so tudi krščeniv Kristusovem imenu, zaradi vojn propadajoin v praznoverju za večno umirajo, njihovegagorja pa se nikoli dovolj ne zavedajo.Kako 467 pa se razmišljanje takih kristjanovujema z opominjanjem svetega apostola (ki jenapisal, da smo bili v enem duhu vsi krščeni veno telo in še, da je Bog telo ustvaril tako, daudje skrbijo eden za drugega; če trpi en ud, znjim trpijo vsi udje, če pa se časti eden, se tegavesele vsi), to naj vsakomur izpriča vestlast nega srca.Zakaj s tem umrljivim telesom je namrečtako, kadar bolečina napade najmanjši delecin te bolečine drugi deli ali eden od njih nečuti, tedaj je celo telo ali tisti del, ki bolečinene čuti, mrtev in ga je treba kot mrtev, neobčutljivdel od telesa odrezati.Torej, ker kristjani živijo iz enega duha 468 (to jeduha Kristusovega in kot je zapisano, da imajo582


Predgovorverniki eno srce, kdor pa Kristusovega duhanima, ta ni njegov), temu nedvoumno sledi, dakdor v tem duhu živi, ta bo po njegovi poti tudihodil ter bližnjemu s krščansko ljubeznijoizkazoval potrebno tolažbo in srčno usmiljenje.Ker 469 pa resnične pobožnosti brez pravegaspoznanja Boga ni mogoče doseči, saj je zapisano:»Zaman mi služijo, ko učijo nauke, ki sozgolj človeške postave, spoznanje Boga 470 se zasadisamo po božji milosti z oznanjanjem božjebesede,« kot priča apostol: »Kako naj seobračajo k temu, v katerega ne verujejo, kakopa naj verujejo v tega, o katerem niso ničesarslišali, kako pa naj izvedo brez oznanjevalcev?«In nato: »Vera prihaja skozi oznanjano,oznanjano pa od božje besede.«Tako izkazujejo vsi, ki po svojem poklicu inzmožnostih s krščansko vnemo pospešujejoširitev čistega nauka v vse, ali vsaj najpomembnejše,govorice in jezike, vsemogočnemu Boguin Cerkvi izredno pohvalno, dopadljivo inkoristno uslugo, saj s tem mnogim ljudem odpirajopot do pravega in živega spoznanja Boga.Gotovo je zemeljski mir posebno velik, dragocenin prijeten dar Božji, toda z mirno 471 vestjodo Boga ga ni mogoče primerjati, kajti vsakIz 29;469. Iz 29,11.19–24;Mt 15. 469 Mt 15,8–9.Rim 10. 470 471. 1 Tim 2,1–4.1 Tim 2. 471470. Rim 10,14–17.583


472. Lk 16,26;Mt 16,26.473. Iz 55,10–11.474. Rim 8,29–30.Lk 16;Mt 16. 472Iz 55. 473Rim 8. 474Predgovorzemeljski čas nemira, pa naj bo še tako težak,se nekoč konča, kdor pa umre v nemilosti innespravljen z Bogom, ostane za večno pogubljen,saj je zapisano: »Prepad zeva med nami invami« itd. 472 In prav tako: »Kaj pomaga človeku,če osvoji ves svet, svoji duši pa škoduje?« Alipa: »Kaj lahko za odrešitev svoje duše ponudičlovek?« Kdo lahko dovolj slavi dobra <strong>dela</strong>, skaterimi ni samo eden ali nekaj njih, temvečtoliko tisoč ljudi bilo povedenih iz slepote vsvetlobo, iz nevednosti v spoznanje ter iz večnegasrda in nemiru v milost in večni mir božji?Čeprav je takšno hvale in slave vredno delo vkorist mnogih, skromno menimo, da boomen jeno delo nam, Hrvatom in Slovencem,kot Kristusovim pripadnikom namenjeno delo,prineslo dvakratno korist. Namreč:Prvič: 473 »Tako kot dež in sneg padata z nebater se tja več ne vrneta, temveč vlažita zemljoter jo <strong>dela</strong>ta plodno in rodovitno za rast semenin žetev, za kruh za hrano. Tako naj bo tudi zbesedo iz mojih ust,« govori Gospod. »Naj sek meni ne vrne prazna, temveč opravi, kar semi dopade, in naj ji uspeva to, za kar sem joposlal.« Itd.Zato 474je tudi sv. Pavel zapisal: »Tiste, ki jih jeGospod določil, te je tudi poklical, katere je584


Predgovorpoklical, je tudi opravičil, katere pa je opravičil,je tudi poveličal.«Zato ne dvomimo, da je zaradi oznanjanjasvetega evangelija tudi med zbranim občestvomHrvatov in Slovencev precejšne številopoklicanih, ki bodo pred Bogom resničnoopravičeni in za večno poveličani.Ker 475 ležimo in prebivamo na meji s Turki,tem krutim sovražnikom krščanstva, ki nasima, kot pravi prerok, za klavne ovce, ki jihvsak dan davijo, bi v slučaju, ko bi se nas slednjipo božji volji le polastil (pred čemer pa nasmilost ni Bog obvaruj), bilo pričakovati, da seta neizrekljiva beda ne ustavi le pri našem uničenju,temveč bi priza<strong>dela</strong> tudi naše sosede,torej Nemce, kar pa naj Bog milostno od nasodvrne.Tako tisti, ki s svojo močjo pomagajo varovatimeje, ne rešujejo samo nas, uboge kristjane,temveč s tem ščitijo tudi svojo lastno srečoin blaginjo. Tega pa ni mogoče vedno opravitile s pešaki in konjeniki, predvsem ne tedaj, kadarBog ne bi izkazal milosti, kot je rekel skozipreroka: 476 »Egipt so ljudje, ne Bog, in konjiso meso, ne duh.« Ko bo Gospod iztegnil svojoroko, se bo pomočnik spotaknil in varovanecpadel, oba pa bosta pokončana. 477 In še go-Ps 44. 475 475. Ps 44,12.Iz 31. 476 476. Iz 31,3.Iz 60. 477477. Iz 60,12.585


478. 5 Mz 28,15.5 Mz 28. 478479. 3 Mz 26,25. 3 Mz 26. 479480. Iz 9,12;Jer 6,26;Ps 2,12.481. 1 Mz 18,26.Iz 9; Jer 6;Ps 2. 4801 Mz 18. 481Predgovorvori Izaija: »Pogani ali kraljevstva, ki nočejoslužiti, naj propadejo.«In 478 Mojzes govori: »Če ne boš prisluhnil glasuBoga, tvojega Gospoda, da moraš upoštevatiin izpolnjevati vse njegove zapovedi inpravice, ki ti jih danes ponuja, bodo čez te prišla479 in te za<strong>dela</strong> vsa prekletstva. Nad vas bomposlal žareč meč, ki bo maščeval mojo zavezo,potolčeni boste od svojih sovražnikov inti, ki vas črtijo, bodo vladali nad vami, in bežaliboste, čeprav vas nihče ne bo preganjal.«Na žalost pa moramo priznati, saj tega nikakorne moremo zanikati, da se Gospodovezaveze nismo držali, temveč smo se od njepogosto, predvsem z malikovanjem (kar gaposebno jezi) 480 močno oddaljili. Če hočemo,da nam bo pomagano in da bodo preostalirešeni, se moramo ozreti po njem, ki nas jepremagal, se odeti v raševino in posipati spepelom (to je s pravo pokoro), se izpovedatiter poljubiti njegovega Sinu, da se ne razjeziin nas ne pogubi.Zato, 481 ker je Gospod obljubil, da tudi čenajde samo deset pravičnih, mesta Sodomene bo uničil, upamo, da bo po božji milostimed nami več kot deset takih, ki Boga pravčastijo, se iz prave vere nanj obračajo ter po586


Predgovornjegovi zaobljubi s svojo molitvijo lahko zadržebožjo jezo.To 482 bi bila najtrdnejša obzidja in trdnjavena mejah, vendar je tudi tam, kjer Bog samvaruje mesto, čuječnost stražarjev koristna inne brez pomena za pregon sovražnikov Kristusovegaimena ter ohranitev krščanskegamiru njegovemu ljudstvu.Ker ste, milostni knez in gospod, vaša knežjamilost, to hvalevredno, potrebno in krščanskodelo podpirali s takšno krščansko vnemo,srčnostjo in čustvom, da je bilo Sveto pismo Staregain Novega testamenta, ob drugih koristnihin blagodejnih krščanskih knjigah, lahkočisto ter neponarejeno prevedeno v hrvaški inslovenski jezik in je velika zasluga ne samo vašekrščanske molitve in vsakršne milostnepodpore, temveč tudi kneževskega denarnegaprispevka — ki ga enako kot drugi kralji, volilniknezi in knezi od svoje stalne in trdne pomočitudi sedaj v ničemer niste okrnili —, da seslava in kraljestvo Kristusovo lahko neomejenoširi, njegova sveta beseda pa obrodi sadove,smo se najprej iz srca zahvalili Vsemogočnemuza tako veliko milost in dobroto (ki ob drugihbožjih darovih in krščanski vnemi krasi vašoknežjo milost), vam pa želimo pred celim sve t-Ps 127. 482 482. Ps 127,1.587


483. Am 6,1–7.484. Psalter, srednjeveškiinstrument na več strunali ploščic, proizvajaposeben, zvonovompodoben zvok.Am 6. 483Predgovorom, tudi pred zanamci izkazati svojo hvaležnosts tem, da vam želimo ponižno posvetiti inpod vašim imenom v hrvaškem jeziku z glagolskimičrkami natisniti in izdati to našoskromno, vendar zvesto po dr. MartinuLuthru, Philippu Melanchthonu in JohannuBrenzu, v duhu augsburške veroizpovedi vestnozbrano krščansko Postilo.Žal, 483 je veliko takih, o katerih prerok Amospiše, da mislijo, da je še daleč do hudih dni,hlepijo po zločinskem vladanju, počivajo naslonokoščenih ležiščih, jedo jagneda iz čredein lepo rejena teleta, igrajo na psalter, 484pijejovino iz čaš ter se mazilijo z balzamovimoljem, ne menijo pa se za Jožefove rane. Zatonaj gredo na čelu tistih, ki jih vodijo vujet ništvo in naj se že enkrat konča razsipniškopostavljanje. Toliko bolj gre zato hvalaVsemogočnemu, da je vendarle obudil nekajkrščanskih kraljev, volilnih knezov in knezov,ki so jim mar Jožefove rane ter mu srčno,kolikor zmorejo, želijo pomagati.Vaša knežja milost ter vsi, ki pomagajo temukrščanskemu delu, naj zato zaradi božjeobljube ne dvomi, da Vsemogočni njih izkazanomilost in izkazano že dano ter še trajajočokrščansko dobroto temu delu s svojim588


Predgovorblagoslovom ne bo samo na zemlji bogatopovrnil, temveč 485 tudi prizadevno in veselo srceokinčal z večno častjo in slavo, kot je zapisano:»Kdor mene časti, tega bom tudi jazčastil, kdor pa mene zaničuje, ta naj bo zaničevan.«Vsemogočni Bog in oče našega GospodaJezusa Kristusa naj vaši knežji milostida dolgo, krščansko in mirno vladanje v krščanskizanesenosti do konca, skupaj z vašosoprogo, mlado gospodo in celotno hišoWürttemberg pa milostno ohrani, da bi videliotroke otrok ter mir nad Jeruzalemom.Vsem pa se skupaj z našim krščanskim zaščitnikomin zvestim 486 podpornikom tega <strong>dela</strong>gospodom Ivanom Ungnadom itd. ter celotnimnašim delom ponižno priporočamo zamilost. Dano v Urachu, dne 30. oktobra letaGospodovega 1562.Mt 10; 1485. Mt 10,32–33;Sam 2. 485 1 Sam 2,30.Ps 128. 486 486. Ps 128,5–6.Vaše knežje milostiPokorniPrimož Trubar KranjecAnton DalmataŠtefan Konzul Istran589


PRVI DEL NO=VOGA TEŠTAMENTA,vatomsu vsi č etiri evan=gelisti i apoustolska djanja, iz mnozih jazikovv sadašni i opščeni i razumni hrvatskijazik, po Antonou Dalmatinu i StipanuIstrijanu, spomošću drugih bratov,vernu stlmačeni, i ScirulićskimiSlovi naiprvo sadaštampani.Der erſt halb Theil des newen Teſtaments/ darinn ſein die vier Euangeliſten vndder Apoſtel Geſchieht / jetzt zum erſten mal in dieCrobatiſche Sprach verdolmetſcht / vnd mitCyruliſchen Buchſtaben getruckt.VTUBINGIA.F.X.G. 487 487. A = 1000, F = 500,X = 60, G = 3.591


Dem DurchleuchtigenHochgebornen Fürſten vnd Herrn /Herrn Wolffgangen Pfaltzgraffen bey Rhein /Hertzog in Bayern / vnd Grauenzu Veldentz / etc.Gnad vnd Frid in ChriſtoJeſu vnſerm Herrn.Es ſchreibt der weiß Künig Salomon imbuch ſeiner Sprüch. Wann dieweißſagung auffhöre / ſo werde dasVolck wüſt vnnd wild / Aber woldem / der das Geſetz handhabet.Durch die weißſagung aber würdt anderſt nichts /denn die reine / warhafftige vnnd beſtendige außlegungvn[nd] predig Gottes Worts / verſtanden / wieder Apoſtel an die Corinthier ſchreibet. Wer nun dieGeſchichten beides der vnglaubigen Heiden / vnd desVolcks Gottes im alten Teſtament mit fleiß geleſen /wie es damals vnder den Völckern mit demGottesdienſt aller zucht vnd Erbarkeit geſtanden /das ſie die weißſagung eintweder niemals gehapt /oder durch jr vndanckparkeit widerumb verlohren /oder auch die durch der Propheten Lehr ange=A ij bottenePro. xxix.1 Cor. xiiij.593


488. Tiskarska napaka:Vatt[t]er.Joan. xvijJoan. iijVorred.bottene Gnad nicht annemen wöllen / der es behertzigt/ wie kan er ohne hertzlichs mitleiden / ſouiltauſent armer Seelen ewigs verderben nicht beweinen?Dann wie es die ewige / gewiſſe / beſtendige vndvnfehlbare warheit iſt/ das Chriſtus ſagt: Das iſt dasewig leben / das ſie dich (Vattter) 488das du allein warerGott biſt / vnnd den du geſandt haſt / JeſumChriſt / erkennen / Alſo iſt auch die gwiß vnfehlbarewig warheit / das er an eim andern ort ſagt: Wernicht glaubt / der iſt ſchon gericht / dann er glaubtnicht an den Namen des eingebornen Sons Gottes.Wölcher geſtalt aber diſe warhafftige erkanntnußChriſti / in deren das öwige leben ſtehet / gar nahendin der gantzen Chriſtenheit verdunckelt / vnd an derſelben ſtatt / menſchen ſatzungen auffgebracht / dardurchvergebung der Sünden zuerlangen / die dochallein in dem blut vnd verdienſt Chriſti ſtehet / iſt laiderauch vilen Chriſten menſchen gnugſam bewuſt /darauß dann anderſt nichts / dann nach dem SpruchSalomonis: ein wüſt wild weſen volgen künden. Namlich/ das die andere Leut in groſſer blindtheit vn[nd]vnuerſtand des Götlichen Worts vnnd Willensgeſteckt / im Vnglauben gewandelt / vnd entlich /wölche Gott nicht wunderbarlich heraußgerissen /darinnen verdorben ſeyen vnd geſtorben.Sollicher594


Vorred.Sollicher jamer beſonders an den Crobaten vndWindiſchen Volck mit groſſem hertzlichen vndChriſtlichen mitleiden zu bedencken / ſo noch mitNamen der Chriſtenheit zugezölet / vnd auff derGrentz gegen dem Ertzfeind Chriſtlichs Namens demTürcken wohnen / wölche mehrer theils ohnerechtgeſchaffne Hirten / wie die zerſtrewten Schäflinſeien / vnnd da ſie gleich Prieſter haben / ſo jnen / woes am böſten gerhat 489/ Meß leſen / weder das Volckdie Prieſter / noch die Prieſter das Volck verſtehn /vnnd alſo die arm lieb Jugend wild vnd wüſt / ohnedes recht Erkanntnuß Gottes / in groſſer blindheitvnnd Vnglauben aufferzogen / auch da der Feindüberhand gewonnen / leichtlich hernach zu demTürckiſchen Mahometiſchen Vnglauben gebrachtwerden mögen / weil ſie des rechten / warenChriſtlichen Glaubens beſtendigen grund nicht gelernethaben.Sollichem jamer vnd ewigem verderben ſouil armerSeelen / zu begegnen / iſt billich auffs aller höchſt zurhümen vnd zu loben der Chriſtlichen Potentaten /Chur vnd Fürſten hochlöblich vnd Chriſtlich fürnemen/ ſo biß daher an jhnen nicht erwinden laſſen /ſonder nach jrem Chriſtlichen Eifer mit hilff vnd ſtewrdas notwendig Werck / befürdert / darmit das rainwort Gottes / ſampt jrcr Chriſtlichen AugſpurgiſchenConfeſſion in die Crobatiſch vnd Win=A iijdisch489. Gerhat gerat geraten– je uspelo.595


490. Außgereittet =außgerottet.Zach. ij.Deut xxviij.Eſa. LX.Vorred.diſche Sprach verdolmetſchet / vn[nd] alſo auchdaſelbſten dem Herrn Chriſto ein Kirchen geſamletwerde / die jne erkenne / recht anruffe / vnd jme dienenmöge.Wölcher gſtalt auch die Grentzen gegen demgrewlichſten Feind Chriſtlichs Namens nach demböſten beſetzt / da auff der ſelben rechte vnnd lebendigeGlider Chriſti ſtätigs mit jrem embſigen vnd eifferigenGebett gegen Gott / als in einer Schlachtordnu[n]g ſtehn / das wer ſolliche anrüret / der werd Gott inſein Augapffel greiffen / vor wölchem auch der Herraußziehen / vnd für jnen wider den Feind / nach ſeinergnädigen zuſagung / ſtreiten würt. So er dagegen denAbgöttiſchen vnd Gottloſen getrawet: das Volck / ſomit nicht dienet / ſoll außgereittet 490werden.Vnd zwar nach dem wir arme Diener Chriſti denCrobaten / vn[nd] Windiſchen Volck zu guttem /diß Chriſtlich Werck vnder hand genommen / vnddaſſelbig nach der maß / vns der Gaben Gottes verlihen/ auffs fleiſſigſt vnnd trewlichſt getriben / habenwir durch die Gnad Gottes / ſeinen Allmächtigenvnd reichen Segen geſpüret / das auchjetzunder vnnd in ſo kurtzer zeit (dem Allmächtigenſey lob / ehr vnnd danck geſagt) hin vnnd widervnder den Crobaten vnnd Windiſchen Volck eingroſſe anzal der Chriſten geſamlet vnnd gefunden /die mit groſſen frewden das Wort des Herrn ange=nommen /596


Vorred.nommen / vn[nd] als ein Liecht / ſo ſich nicht verbergenlaßt / auff ein Leichter ſtecken / darmit es auchandem / ſo noch im finſtern ſitzen / leuchten möge.Weil dan[n] Gnädiger Fürſt vn[nd] Herr / E. F. G.Chriſtlicher eifer / den ſie zu der reinen Lehr des heiligenEuangelij / vnd außbreittung derſelben tragen /bekannt / vnnd in der Chriſtenheit gerümbt / ſeienwir verurſacht / E. F. G. den erſten theil des newenTeſtaments / ſo wir in der Crobatiſchen Spracheverdolmetſcht / vn[nd] mit Cyruliſchen Buchſtabengetruckt / zudedicieren / vnd vnder der ſelben Namenan das Liecht offentlich kommen laſſen / der vngezweiffeltenhoffnung / E. F. G. werden die befürderungdiſes Chriſtlichen / vnnd ſo hoch nottwendigenWercks jr auch mit allen gnaden beuolhen ſeinlaſſen / wölches hinwiderumb der Allmächtig mitſeinem Segen reichlich erſtatten würdt. Dann ſo erverheiſſen vnd zugeſagt / wer der geringſten einem /nur mit einem Becher kalts Waſſers trencket in einesJüngers Namen / es werde jm nicht vnbelonet pleiben/ wie ſoIte dan[n] Gott ein ſo herrlich Werck vnbelohnetlaſſen / da in vilen tauſent armer menſchenSeelen / der öwige Hunger vnd durſt der GerechtigkeitGottes geſettiget würdt? Der vrſachen dannbeſonders / nebe[n] erhaltung der burgerlichen zuchtvn[nd] gerechtigkeit / Gott die Fürſten ſeinem Volckfürgeſetzt /Math. v.Eza ix; xiij.Math x.Psalm xxij.597


Deut xvij,Eza xiix,Psalmixxxij.Vorred.fürgeſetzt / das ſie über dem Geſetze des Herren vnddem waren Gotteſdienſt halten / denſelbigen / ſo weitſie immer können vnd mögen / außbreitten vnnd befürdernſollen. Darumb ſie auch Götter genennet werden.Was dann vnſere Perſonen belangt / ſo dem Herrenbiß daher gefallen hat / zu diſem Chriſtichen Werck zugebrauchen / wöllen wir vns vermittelſt ſeiner gnadender gſtalt darinnen erzeigen / auff das man nicht alleinim Werck ſpiren vnd befinden ſoll / das wir nichts /dan[n] allein befürderung der Eeren Gottes / vnd derarmen Chriſten ewigs heil vnnd Seelen ſeligkeitgeſuchet / ſonder es würdt vns deſſen auch an jenemtag vnſer lieber Herr vnnd Seligmacher Jeſus Chriſtuszeugnuß geben. emſelbigen hiemit E. F. G. ſampt derenChriſtliche Gemahel vnd kindern / in ſeinen gnädigenſchutz vnd ſchirm / vn[nd] vns E. F. G. ſampt der befürderungdiſes Wercks zu gnaden in vnderthänigkeitbefelhendt. Actum Tübingen den 4. Maij. Anno etc. 63.Ewer Fürſt. G.VnderthänigePrimus Truber CreinerAntonius DalmataStephanus Conſul Hiſtrianus.598


PRVI DEL NO-VEGA TESTAMENTA,v njem so zajeti vsi štirjeevangelisti in apostolska <strong>dela</strong>, sedaj prvičiz več jezikov po Antonu Dalmatinu inŠtefanu Istranu s pomočjo drugih bratovzvesto preveden v sodoben in razumljivhrvaški jezik, natisnjen s ciriličnimičrkami. 491Prvi del Novega testamenta, vnjem so štirje evangelisti in apostolska <strong>dela</strong>,sedaj prvič prevedeni v hrvaški jezikin natisnjeni s ciriličnimičrkami. 492491. Prevedeno izhrvaščine.492. Prevedeno iznemščine.Tübingen,1563.599


Presvetlemu, visokorodnemuknezu in gospodu,gospodu Wolfgangu, grofu od Pfalza naRenu, vojvodi bavarskemu, grofuod Veldentza itd. 493Milost in mir po JezusuKristusu, našem Gospodu.Modri kralj Salomon v Knjigipregovorov piše, da bi brezprerokovanja ljudstvo 494 postalorazuzdano in divje, dobro pa bise godilo tistemu, ki se drži postave.Prerokba pa ne pomeni nič drugega kotedino pravilno razlago in oznanjanje božje besede,kot to v pismu Korinčanom sporočaapostol. 495 Kdor je v Starem testamentu pazljivoprebiral zgodbe o nevernih poganih in božjemljudstvu, o tem, kako je bilo z božjimislužbami, omiko in poštenjem pri ljudstvih, kiprerokb nikoli niso poznala ali so te zaradinehvaležnosti izgubila ali po nauku prerokovponujene milosti niso hotela sprejeti, in si je toPrg 29. 494493. Wofgang grof Pfalški(1526–1596), bavarskivojvoda, energičenpodpornik in zagovornikprotestantizma.Leta 1557 je na osnoviMelanchthonovega,Brenzovega in Marbachovegaizdal cerkveni redza področje pod njegovovladavino. O. Sakrausky,n. d. 222, op. 2.494. Prg 29,18.1 Kor 14. 495 495. 1 Kor 14,24–25.601


496. Jn 17,3.497. Jn 3,18.Jn 17. 496Jn 3. 497Predgovorvzel k srcu, kako ne bi brez srčnega usmiljenjaobjokoval večnega pogubljenja toliko tisočubogih duš?Kajti večna, edina in nezmotljiva resnica je,kar je rekel Kristus: »Večno življenje 496 je v tem,da spoznajo tebe (Očeta), edinega pravegaBoga in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«Torej je večna, nezmotljiva resnica tudi to, karje izrekel na nekem drugem kraju: 497 »Kdor neveruje, je že obsojen, ker ne veruje v imeedino rojenega Sina Božjega.« Da je resničnospoznanje Kristusa, v katerem je večnoživljenje, skoraj v vsem krščanskem svetu zamegljeno,na njegovo mesto pa postavljenočloveško pravilo za odpuščanje grehov, čepravse to lahko zgodi le po Kristusovi zaslugi innjegovi krvi, iz česar se ne more roditi nič drugegakakor razuzdanost in divjaštvo, kot praviSalomon v svojem pregovoru, je, na žalost,spoznalo tudi mnogo kristjanov, namreč, daso ljudje — ki jih Bog iz tega ni čudežno iztrgal,tičali v veliki slepoti in nerazumevanjubožje besede in volje — živeli v neveri ter se vnjej ugonobili in umrli.Tolikšno gorje, posebno Hrvatov in Slovencev,ki se po imenu prištevajo h krščanskemu602


Predgovorsvetu in prebivajo na mejah največjih sovražnikovKristusovega imena Turkov, si zasluživeliko in srčno sočutje, saj njihov večji del brezpravih pastirjev živi kot raztresena čreda ovac.Če pa že imajo duhovnike, ki ne razumejoljudstva, jim ti, kjer je to še najbolje urejeno,bero maše, ki jih ljudje ne razumejo. Takouboga ljuba mladež odrašča divje in razuzdano,brez pravega spoznanja Boga, v veliki slepotiin neveri. Kjer pa sovrag prevladuje, mladinaz lahkoto podleže in pristopi turškimohamedanski krivi veri, ker se temeljev praveresnične krščanske vere ni učila.Odvrnitev tolikega zla in večnega pogubljenjaod toliko ubogih duš je zasluga in hvalevrednokrščansko dejanje krščanske gosposke,volilnih knezov in knezov, ki zasluži najvišjočast in hvalo. Posebej, ker jih do sedaj ni ničodvrnilo od tega, da ne bi s krščansko vnemo,z dejanji in denarjem še nadalje podpirali terpospeševali to prepotrebno delo, da bo božjabeseda skupaj s krščansko augsburško veroizpovedjoprevedena v hrvaški in slovenski jezikin se bo tako tudi tam lahko zbrala Cerkevokoli Kristusa, našega Gospoda, ga pravspoznala, k njemu molila in mu služila.603


498. Zah 2,13. Zah 2. 498499. 5 Mz 28,7;Iz 60,12.500. Iz 9,1.5 Mz 28;Iz 60. 499Iz 9. 500PredgovorS tem, da so meje proti najokrutnejšemusovražniku Kristusovega imena zasedene spravimi in živimi členi Kristusove Cerkve, sole-te tudi najbolje zavarovane, 498 saj ti s svojimivztrajnimi in vnetimi molitvami k Bogu, kot vbojnem redu stoje proti sovražniku in če se jihkdo dotakne, je to tako, kot da bi dregnil vbožje oko. Zato bo Bog stopil na njihovo stranter se po svoji milostni obljubi postavil protinjihovim sovražnikom. 499 Nasprotno pa je malikovalcemin nevernikom zagrozil, da bonarod, ki mu ne služi, iztrebljen.Potem ko smo ubogi Kristusovi služabnikihrvaškemu in slovenskemu ljudstvu v koristprevzeli to krščansko delo, katero smo pobožjem daru, ki nam je bil dan, kolikor jemogoče, marljivo in zvesto opravljali, smo pobožji milosti občutili njegov bogat invsemogoči blagoslov, da se že sedaj v takokratkem času (Vsemogočnemu bodi slava, častin hvala) zmeraj znova med hrvaškim inslovenskim ljudstvom zbirajo velike množicekristjanov, ki z velikim veseljem sprejemajobožjo besedo ter jo kot luč, katere ni mogočezakriti, postavljajo na svetilnik, 500 da bi svetilatudi drugim, ki so še v temi.604


PredgovorMilostni knez in gospod, ker je krščanskagorečnost, ki jo vaša knežja milost izkazuje dočistega nauka svetega evangelija in njegoveširitve, znana in v krščanskem svetu slavljena,nas je spodbudilo, da prvi del Novega testamenta,ki smo ga prevedli v hrvaški jezik ternatisnili v cirilični pisavi, posvetimo vaši knežjimilosti ter damo v javnosti na svetlo pod vašimimenom v trdnem upanju, da bo vaša knežjamilost z vso milostjo priporočala in podpiralaširitev tega nadvse potrebnega <strong>dela</strong>, kar boVsemogočni bogato povrnil s svojim blagoslovom.Kajti, če je obljubil in rekel, da kdor nekomuod najmanjših da piti čašo hladne vode,ker se ta imenuje učenec, ne bo ostal brezplačila. 501 Kako bi potem Bog brez plačila pustiltako krasno delo, ki bo v veliko tisoč ubogihčloveških dušah potešilo večno lakoto in žejopo božji pravičnosti? Bog je svojemu ljudstvuza ohranitev državljanske poko rščine 502 in pravic,predvsem pa, da nad božjo postavo in pravobožjo službo bedijo, tako daleč, kot zmorejo,širijo in pospešujejo, postavil kneze, kijim zategadelj tudi pravimo bogovi.Kar nas, ki nas je Gospod doslej blagovoliluporabiti za izvršitev tega krščanskega <strong>dela</strong>,Mt 10. 501 501. Mt 10,42.Ps 22;502. Ps 22;5 Mz 17; 5 Mz 17,14–15;Iz 49;Iz 49,23;Ps 82. 502 Ps 82,6–7.605


Predgovorzadeva, se bomo s pomočjo njegove milosti nesamo v tem delu izkazali, da v njem nismo iskaliničesar drugega kot samo širitev božjeslave ter ubogih kristjanov večni blagor in dušpokoj, za kar bo na sodni dan za nas pričal tudinaš Gospod in zveličar Jezus Kristus, kateremus tem priporočamo vašo knežjo milostskupaj z vašo krščansko gospo soprogo inotroki v milostno varstvo in zaščito, nas paskupaj s podporo temu delu v ponižnosti zamilost vaši knežji milosti. V Tübingenu, dne4. maja leta itd. 63.Vaše knežje milostiPonižniPrimož Trubar KranjecAnton DalmataŠtefan Konzul Istran606


POSTILATO JEST, KRATKOistlmačenje vsih nedelskihEvangeliov i poglaviteihprazdnikov, skrozi vseleto, sada naiprvociruličkimi slovištampana.Kurtze außlegung über dieSontags / vnd der fürnembſten Feſt Euangelia/ durch das gantz jar / jetzterſtlich in Crobatiſcher Sprach mitCiruliſchen Buchſtaben getruckt.Psal. 119Tlmačenje riči tvoih prosveščuje,i razum daje mladencem.V TUBINGIa. f. č. g. 503 503. Cirilične številčnevrednosti: a = 1, f = 500,x = 60, g = 3.607


Dem DurchleuchtigenHochgebornen Fürſten vnd Herren /Herren Albrechten dem Eltern / Marggrauen zuBrandenburg / in Preuſen / zu Stein / der Caſſubenvn[nd] Wenden / etc. Hertzog / Burggrauenzu Nürnberg / vnd Fürſtenzu Rugen etc.Gnad vnd Fried von gott dem Vatter / durch JheſumChriſtum vnſern Herren vnndHeilandt.Dvrchleuchtiger HochgebornerFürſt / Gnediger Herr / EinLiecht / ſo es angezündetwürdt / flam[m]et es am erſtenhell / vnnd weit vmb ſich / bißes ein gleichmeſſigen ſtetenſchein gibt / letſtlich aber / wenn es ſchier verleſchenvnd außgehn will / gibt es augenblicklich / eingroſſen hellen glaſt vnd ſchein vmb ſich / vnndalſdenn erſt würdt es gar außgeleſcht / etc.Gleicher geſtalt hat es gar nahendt / mit demLiecht vnnd lauff des heiligen Euangelij / wöllichsnach dem ewigen / vnwanndelbaren Rhat Gottesin der finſtern Welt / leichten ſolt / wie ge=A ij schriben609


504. Durch das ßeliggemacht.505. Licht.Ioan 1.Ioan. 3.Pſaln 119.Vorred.ſchriben ſteht / Das war das warhafftig Liecht /wölchs alle menſchen erleuchtet / die in diſe weltkommen / Es war in der welt / vnnd die welt iſtdurch daſſelbig 504gemacht / vnd die welt kannt esnicht / vnd abermal / Das iſt aber das Gericht / dasdas Liecht / in die welt kommen iſt / vnd diemenſchen liebten die Finſternuſſen mehr / denn dasLiecht / vnnd im Pſalmen ſteht geſchriben / DeinWortt iſt meines Fuſſes Liechte / vnd ein Liecht auffmeinem wege.Diſes Liecht / ſo von anfang der Welt her geleuchtet/ als es ſonderlich durch Chriſtum den Herren /das ware ewig Liecht / zur zeit der Apoſtell / in derWelt angezündet / hat es gleich anfangs / durchmancherley Zeichen vnd wunder ein hellen ſchein indie gantze weitte Welt geben / dardurch der Judenvnd Heyden Finſternuſſen abgetriben / vnnd beidevölcker im Hertzen vnd Gemüt / zu dem rechtenwarhafftigen vnnd lebendigen erkanntnus Gottes ſinderleuchtet worden.Als aber nachgends / die gwaltigen Künig vn[nd] Potentatender Welt / ſich auff vil vnd manicherley wegvnderſtanden / ſollich Leicht 505außzuleſchen vnnd verdilgen/ auch darüber vnzalbar vil vnſchuldigs Blutvergoſſen worden / iſt es doch wider jren willen / bißauff diſen tag in der Welt gebliben / ob es gleich zu einerzeyt duncklerDann610


Vorred.dann zu der andern / gebrunnen / vnd geleüchtet /die ſich aber dem ſelben widerſetzt / vmbkommenſein / vnd zu grundt gangen.Vnd nachdem es ſeinen lauff / biß ſchier zum endtgebracht (dann ſich alles das jenig nahendt verloffen/ dauon Chriſtus vnnd ſeine Apoſtel weißgeſagt / das ſich vor dem jüngſten tag / nach demgeoffenbarten Euangelio zutragen ſolle) hat es in einemaugenblick / ein ſolchen groſſen glaſt von ſichgeben / der nahent durch die gantze Welt getrungen.Dann nach dem nun ettlich vil hundert jar /durch menſchen Satzungen vnd Aberglaubigen vermeintenGotteſdienſt / die Lehr des heiligen Euangelii/ vom verdienſt Chriſti / nicht allein durch diejrdiſche Fabeln / vnd Türckiſchen Alcoran / ſonderauch durch die Bäpſtiſche Decret / Gewonheit vndBreuch dermaſſen verdunckelt / vnd vnder die Banckgeſchoben / des wenig oder gar kein rechte erkan[n]tnuß Chriſti! auſſerhalb den 7000. die jm der Herr jederzeitvorbehalten / gefunden worden. Vnd alſo einanſehen gehabt / als ſey es gleich mit der Lehr / desheiligen Euangelij auß.Sihe in einem augenblick / on alles / ja wideralles menſchlich verſehen / bricht das Liecht / desheiligen Euangelij / mit ſolchem gwalt herfür /das es ſeinen ſchein / nicht nur in einem kleinenA iij vnacht=3 Reg. 19.611


Vorred.vnachtſamen winckell da es erſtlich wider angezündet/ ſonder in die gantze weitte Welt / ſeinen klarenhellen ſchein / daruon alle Menſchen den WillenGottes vnnd rechten vnfählbaren Weg / zum ewigenleben ſehen mögen / außbreit.Den[n] wer ſolt jemal gedacht haben / das / nachdem der thewre Held / vnd Mann Gottes / D. MartinusLuther / ſeliger gedächtnus / auß trib des heiligenGeiſtes den Bäpſtiſchen jrrthumben / vnd mißbreüchen/ widerſprochen / die ſach ſo weit widerden Gwalt / der gantzen Welt / gebracht haben ſolte?Es hat wol der Fürſt diſer Welt / ſein Blaßbalgſtarck angericht / vnd verhoffet / diß Liechtabzublaſen / aber durch ſchickung Gottes / iſt esweit anders / vnd das widerſpil geſchehen.Dann das zuuor ein glüent dächtlein ward / iſtes hernach zu einem groſſen Fewerflammen worden/ vn[nd] das zuuor an einem ort / einesChurfürſtenthumbs Sachſſen gebrunnen / das hatſich nun in die gantze weitte Welt in die mächtigſteKönigreich / nemlich gantz Teütſchland / Frankreich/ Engllandt / Schotten / Dennmarck /Nortwegen / Schweden / Poln /in Hiſpanien vndItalien / ja biß in die Türckey / ſeinen groſſenvn[nd] herrlichen ſchein geben. Dan[n] da man esgleich / nicht allenthalben offenntlich predigendarff / ſo haben ſie doch an ermelten orten / ge=truckte612


Vorred.truckte Bücher / deren ſie nutzlich an ſtatt der Predigengebrauchen mögen / biß Gott dermalen einsauch die Hertzen / der Herrſchafft auffthut / vnd mitſeinem Geiſt erleüchtet / auff das ſie ſich diſem ewigenLiecht / ſeines heiligen Euangelij nicht lengerwiderſetzen / ſonder dem ſelben thür vnd thor auffthun/ als dem Künig der ehren / der die Finſternußdes hertzen hinweg nehme / vnd ſie ſambt jhren vnderthonen/ auß der ewigen vnnd eüſſerſtenFinſternus erlöſe.Demnach wir nun nichts anderſt vnd gewiſſerswarten ſollen / dann das auch / vnuerſehens / andas Liecht diſer Predig / der Herr Chriſtus mit ſeinerſchnellen zukunfft zum Gericht / vnnd alſo auch diſerWellt ein end machen werde / darumb wir ſtetsſollen laſſen vnſere Lenden vmbgürtet ſein / vn[d]vnſere liechter brennen / auff das / wenn der Herrkompt / vnd anklopfft / wir jme bald auffthun /vnd würdig ſeyen / zuſtehn für des Menſchen Sone.Dieweil aber / den tag vn[nd] die ſtund / der Herrjme in ſeiner Gewalt heimlich vnnd verborgen gehalten/ ſollen wir hierzwiſchen / vnſerm beruff trewlichwarten / vnnd jme für ſolche erzeigte Gnad vn[nd]gutthaten danckbar ſein.Wölches dann wir Win[n]den vnd Crobaten /ſonderlich zuthun ſchuldig / an wölliche onlengſt / durch wunderbarliche vnnd gnedigeſchickungdesLuc. 12.Luc. 21.613


Vorred.des Allmechtigen vnd Barmhertzigen Gottes / auchder ſchein des Seligmachenden Liechts / des heiligenEuangelij gelanget / da dann durch die gnad Gottes/ die Lehr Chriſti / von dem einigen verdienſt /ſeines leiden vnd ſterbens / rein vn[nd] lautter gepredigtwürdt.Vnd verhoffen derhalben / zu dem Allmechtigen /weil das Wortt des Herrn / mit frewden vnnddanckſagung angenommen / Es ſoll der Herr auchdem Erbfeindt der Chriſtenheit dem Türcken / das zilgeſetzt / vnnd der in dem Blut / der Chriſtenheit gewatten/ nun mehr ſein zil erreicht haben / das erden Zepter der vngerechtigkeit / nicht weitter / widerdie new vnd widergeborne Chriſten außſtrecken /durch wölchen zweifels on / er vnſern vnglauben vndvilfeltige Abgötterey biß daher geſtrafft / vn[nd] ſoferr verhengt / vnd erlaubt hat / vnd wa wir vnsnicht beſſern / vnd ſein Wort mit danckſagung auffnemen/ entlieh auch dem Feind / wie andere / einerbermbklicher Raub wurden.Wir ſind zwar / wie E. F. G. wiſſen / an derGrentz / vnd allſo auff der Fleiſchbanck / vnd wiedie Schlachtſchaff geachtet / die täglich gewürgetwerden.Der Allmechtig aber / mach es mit vns wie es jmegefellig / ſo dancken wir jme doch von hertzen / daser vns diſe Gnad gethon / vnnd ſeinengnedigen614


Vorred.gnedigen willen / vns geoffenbart / vnd auß der tieffenFinſternuß erlöſet hat.Dann weil wir Chriſto eingeleibt / vnd wiſſen nachder Lehr S. Pauli / das nichts verdamlichs mehr anſeinen lebendigen Glidern iſt / ſo mögen wir auch mitfreidigem geiſt ſagen / wer will vnſcheiden von derliebe Gottes? Trübſal oder Angſt? oder Verfolgung?oder Hunger? oder Blöſſe? oder Gefährligkeit? oderSchwert? wie geſchriben ſteht / vmb deinet willenwerden wir getödtet / den gantzen tag / wir ſind geachtetfür Schlachtſchaffe / aber in dem allen überwindenwir weit / vmb des willen / der vns geliebethat.Damit aber diſer ſo thewrer Schatz / auch vnder diejhenigen gebracht / ſo noch der zeit / die Predig nichterlangen könden / haben wir neben Verdolmetſchung /des newen Teſtaments / der ChriſtlichenAugſpurgiſchen Confeſſion / deßgleichen der Hauptartickel/ Loci communes genennt / auch diſePoſtill / ſo auß D. Luther / Philippo Melanthon /vnd Brentij außlegung trewlich vnuerfelſcht / vn[nd]allerdings / nach der Chriſtlichen AugſpurgiſchenConfeſſion zuſamen / in die crobatiſche Sprachverdolmetſchen / vnnd mit Ciruliſehen Buchſtaben trukkenwöllen. Wölche vnſer arbeit E. F. G. wir für eins /der vrſachen halben Dedicieren / vn[nd] vnder derſelbenB NamenRom. 9 (8).Rom. 8.615


506. Litva.507. Geringe.Vorred.Namen im truck außgehen laſſen wöllen.Weil durch dieſelbig / auch / nach wunderbarlicherſchickung des Allmechtigen / nicht allein diſesLiecht / des heiligen Euangelij / in das HerzogthumbPreüſſen gebracht / ſonder es auch in dievmbligende Königreich vnd Fürſtenthum / als Lieffland506vnd Poln / mit gantz Chriſtlichem eiffer / vndhohem fleiß / gnädigklichen helffen befürdern.Wölches gleichwol / die vndanckbar Welt / nichtallein für ein ſchlechte vnd ringe 507Gnad / ſonderdarzu auch für ſchaden vnd nachtheil rechnet / So inder warheit/ einem Königreich / gröſſerer Segen wolfartvnd Gnad / nicht widerfaren mag / den[n] ebendieLehr des heiligen Euangelij / dardurch das rechterkan[n]tnus Gottes / widerumb erlangt / in wölchemdas ewig leben ſtehet.Fürs ander / das wir vns auch hiemit offentlich /vnd vor der gantzen Chriſtenheit / gegen E. F. G. vnderthenigklichbedancken / vnd nach vnſerm vermögenrhümen wollen / die gnädige vn[nd] Fürſtliche wolthaten/ das E. F. G. zu diſem Chriſtlichen werck / auchnicht die wenigiſt befürderung gethon / vnd noch ferrerzu thun / gnädigklich erbotten / darmit dem HerrenChriſto / vnder den Crobaten vnnd Winden / ja auchden Türcken / ein Kirche geſamblet / die jn recht erkenne/ jme gefällig / jne lobe vnd preüſete / wölchsauch616


Vorred.auch der Allmechtig E. F. G. zweyffels on mit ſeinemSegen reich lich widerum[m] vergelten wirdet 6 . Vndzweyffeln demnach gar nicht / E. F. G. werden nichtallein / ab ſollichem vnſem vnderthenigen fürhaben /kein vngnädigs gefallen tragen / ſonder auch nachjrem von Gott hochbegabten verſtand vndChriſtlichem eyffer / die befürderung diſesChriſtlichen hochnottwendigen Wercks / ſamptvns / Chriſti / vnd derſel ben Diener / noch weittermit Gnaden laſſen beuolhen ſein. Hiemit E. F. G. demAllmechtigen Gott vnd Vatter vnſers Herren JheſuChriſti / in ſeinen gnädigen ſchutz vnd ſchirm beuolhen.Datum Vrach den xx. tag Jen[n]er Anno / etc.1563.E. F. G.vnderthenigePrimuſ Truber CrainerAntoniuſ DalmataStephanuſ Conſul HiſtrianusBij617


POSTILATO JE KRATKArazlaga vseh nedeljskih in obglavnih praznikih evangelijevza vse leto, sedaj prvičs ciriličnimi črkaminatisnjena. 508508. Prevedeno izhrvaščine.Kratka razlaga vseh nedeljskihin prazničnih evangelijev za vse leto, sedajprvič v hrvaškem jeziku s ciriličnimi črkaminatisnjena. 509Psal. 119Razkritje tvojih besed razsvetljuje,nevednim daje razumnost. 510509. Prevedeno iznemščine.510. Ps 119,130.V TÜBINGENU1563.619


Presvetlemu visokorodnemuknezu in gospodu,gospodu Albrehtu starejšemu, grofu Brandenburškemarke, pruskemu vojvodi, grofu ščečinskemu,grofu kašubskemu in vendskemu itd.,grajskemu grofu nürnberškemu,knezu rügenskemu itd. 511Milost in mir od Boga Očeta po JezusuKristusu, našemu Gospoduin zveličarju.Presvetli visokorodni knez, milostnigospod. Luč, ki se na novoprižge najprej svetlo in na dalečzažari, dokler ne da enakomernestalne svetlobe, naposled pa, kopojenja in hoče povsem ugasniti,še zadnjič z močnim svetlim žarkom razsvetliokolico in šele nato popolnoma ugasne itd.Podobno je z lučjo in usodo svetega evangelija,ki naj bi po večno veljavnem, nespremenljivembožjem nasvetu razsvetlil, kot jezapisano, temno stran sveta: 512 »To je bila luč,ki resnično razsvetljuje vse ljudi, ki pridejona ta svet, prišla je na svet in svet je po njejpostal zveličan in svet je dotlej ni poznal.« InJn 1. 512511. Albrecht Pruskistarejši (1490–1568),sin mejnega grofabrandenburškoansbaškega.Zadnji velikimojster nemškega redain prvi pruski vojvoda.Uvedel protestantizem inustanovil königsberškouniverzo. Ungnadovotiskarno podprl s 100guldni z opombo, daveč ne more prispevati,ker ga univerza, ki jo jeustanovil, preveč stane.O. Sakrausky, n. d. 282,op. 2.512. Jn 1,4–5.7–9.621


513. Jn 3,19–21.514. Ps 119,105.Jn 3, 2. 513Ps 119. 514Predgovorše: »Sodba 513 pa je v tem, da je luč prišla na svet,ljudje pa so bolj ljubili temo kot svetlobo.«V psalmih piše: »Tvoja 514 beseda je luč mojimnogam, svetloba na moji poti.«Ta luč, ki sveti od vsega začetka sveta, jeponovno kot večna prava luč zažarela sKris tusovim prihodom, našim Gospodom, včasu apostolov ter z mnogimi znaki in čudežirazlila močan sij po vsem širnem svetuter Judom kakor poganom pregnala temoin obema narodoma v srcih in dušah razsvetlila pot do pravega in resničnega spoznanjaBoga.Ko pa so pozneje mogočni kralji in vladarjisveta na različne načine in po mnogih potehposkušali, tudi za ceno mnoge prelitenedolž ne krvi, to luč zadušiti in ugasniti, takljub vsemu vse do današnjega dne, čepravvčasih nekoliko slabše kot sicer, žari in razsvetljujesvet. Vsi, ki so se ji zoperstavljali, paso bili pokončani in pogubljeni.Potem ko je skozi mnoga stoletja skorajdogorela (ko se je skoraj dopolnilo, kar najbi se po razodetju evangelija zgodilo predsodnim dnem in kot so prerokovali Kristuster njegovi preroki), je v nekem trenutku ta-622


Predgovorko močno zasijala, da je njen sij obšel skorajves svet.Ko je po mnogih stoletjih zaradi človeškihpostav in praznovernega izmišljenegabogoslužja nauk svetega evangelija o Kristusovihzaslugah — ne samo zaradi zemeljskihbajk in turškega Korana, temveč tudizaradi papeških odlokov, navad in običajev— evangelij, postal tako izmaličen in potisnjenpod klop, da razen sedemtisočim božjimizbrancem v 515 njem skoraj ni bilo mogočeali pa sploh ne več prepoznati pravegaspoz nanja Kristusa, je že kazalo, da je znaukom svetega evangelija konec.In glej, v trenutku je brez vsakega človeškegapredvidevanja, da, celo proti pričakovanju,luč svetega evangelija zažarela s tako močjo,da ni razsvetlila samo majhnega, neznatnegakotička, kjer je bila najprej ponovno prižgana,temveč ves svet s tako jasnim in svetlim žarom,da bodo vsi ljudje lahko spoznali Božjo voljoin pravo, nezmotljivo pot do večnega življenja.Kdo bi si sploh lahko mislil, da bo potem,ko se je naš vrli junak in božji človek blagegaspomina dr. Martin Luther po navdihu SvetegaDuha zoperstavil papeškim zmotam in zlo-1 Kr 19. 515 515. 1 Kr 19,18.623


Predgovorrabam, to dejanje zoper silo vsega sveta doseglotakšen uspeh.Knez tega sveta je svoj meh v upanju, da boto luč upihnil, gotovo dobro pripravil, toda pobožji volji se je zgodilo povsem drugače.Kar je bil na začetku samo majhen plamenček,se je razplamtelo v ogromen svetleč kres,in kar je tlelo najprej na enem samem krajukneževine Saške, je razširilo svoj mogočen inkrasen sij v mogočne kraljevine po vsem svetu,namreč po Nemčiji, Franciji, Angliji, Škotski,Danski, Norveški, Švedski, Poljski, Španiji inItaliji, da, tja do same Turčije. Čeprav se evangelijpovsod ne sme javno pridigati, imajo vomenjenih krajih vendarle tiskane knjige, kijim služijo namesto pridig, dokler Bog ne odpresrca gospoščini in jo razsvetli s svojimDuh om, saj se ta ne more dolgo upirati večniluči njegovega svetega evangelija, temveč mukot kralju časti, ki prežene temo iz srca, ne boodprla duri in vrat ter jo skupaj s podložnikirešila iz večne in pogubne teme.Ker torej ne moremo pričakovati nič drugegain bolj gotovega, kot je to, da bo Kristus,Gospod, ne oziraje se na luč te pridige, s svojosodbo napravil skorajšnji konec temu svetu,624


Predgovormoramo 516 biti vedno opasanih ledij in ob gorečiluči pripravljeni, da odpremo duri, ko 517 boGos pod potrkal na naša vrata, da bomo vrednistopiti pred Sina človekovega. Medtem pa,ker sta dan in ura tega dneva Gospodovaskrivnost, moramo hvaležni za izkazano nammilost in dobroto zvesto opravljati svoj poklic.To smo še posebej dolžni mi, Slovenci inHrvatje, na katere je nedavno tega po čudežniin milostni volji vsemogočnega in blagosrčnegaBoga posijal žarek zveličavne luči svetegaevangelija, tako da se tudi tukaj Kristusovnauk o edinstveni zaslugi njegovega trpljenjain smrti jasno in glasno oznanja.Vsemogočnemu zaupamo, saj je bila Gospodovabeseda, da je dednemu sovražniku krščanstvaTurku že določil konec, sprejeta z veseljemin hvaležnostjo. Ta, ki je doslej gazil pokrščanski krvi, pa je tudi že dosegel svoj cilj,tako da svoje krivične vladavine ne bo širil nadnove in na novo rojene kristjane, kar nam jedoslej brez dvoma bilo naloženo kot kazen zanašo nevero in mnogotero malikovalstvo. Inče se ne bi poboljšali ter s hvaležnostjo sprejelibožje besede, bi kot drugi postali usmiljenjavreden plen sovražniku.Lk 12. 516 516. Lk 12,35–36.Lk 21. 517517. Lk 21,36.625


518. Rim 9,3. Rim 9. 518519. Rim 8,35–36.Rim 8. 519PredgovorMi smo, kot je vaši knežji milosti znano, nameji in tako položeni na mesarsko tnalo, kjernas imajo za klavno drobnico, ki se dnevnopokončava.Vsemogočnemu, pa naj z nami počne, karmu je ljubo, se vendar iz srca zahvaljujemo zaizkazano nam milost, da nam je razodel svojomilostno voljo ter nas rešil iz globoke teme.Ker smo utelešeni v Kristusu in iz nauka sv.Pavla vemo, da na njegovih živih udih 518 ni večničesar prekletega, lahko tudi mi veselega duhasporočimo: »Kdo nas lahko loči od božjeljubezni, bridkost 519 ali strah, preganjanje ali lakota,golota ali nevarnost, ali meč?« Kot je zapisano:»Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajonas za klavne ovce.« Toda nad vsem tem povolji tega, ki nas je ljubil, zmagujemo.Da pa bi ta dragoceni zaklad prispel tudi dotistih, katerim pridige doslej niso bile dosegljive,smo ob prevodu Novega testamenta, krščanskeaugsburške veroizpovedi in poglavitnihčlenov iz Loci communes hoteli po razlagahdr. Luthra, Philippa Melanchthona in Brenzazvesto in kot v izvirniku, zvesto po krščanskoaugsburški veroizpovedi prevesti v hrvaški jezikin natisniti s ciriličnimi črkami še Postilo.626


PredgovorTo naše delo želimo posvetiti vaši knežji milostiter v vašem imenu natisniti in izdati iz naslednjihrazlogov:Prvič. Ker je po vaši krščanski vnemi in milostnizaslugi ter čudežni volji Vsemogočnegaluč tega svetega evangelija zasijala ne samo vkneževini Prusiji, temveč tudi v sosednjih kraljevinahin kneževinah kot v Liviji 520in na Poljskem,kar pa nezahvalni svet jemlje ne samoza slabo in nepomembno milost, temveč celoza škodljivo in nepotrebno. V resnici pa senobenemu kraljestvu ne more zgoditi nobenvečji blagoslov, milost in blaginja, kot je pravnauk svetega evangelija, po katerem se ponovnopridobi pravo spoznanje Boga, v kateremje večno življenje.Drugič. S tem želimo vaši knežji milostijavno, pred vsemi kristjani ponižno izrazitisvojo zahvalo in, kolikor je v naši moči, slavitimilostna dobra <strong>dela</strong>, s katerimi je vašaknežja milost bogato podprla in še nadaljepodpira to krščansko delo, ki bo med Hrvatiin Slovenci, celo med Turki, v GospoduKris tusu zbralo cerkveno občestvo, da ga boprav spoznalo, mu pripadalo, ga slavilo inpoveličevalo. Vsemogočni bo vaši knežji milostis svojim blagoslovom vse to brez dvoma520. Latvija.627


Predgovorbogato povrnil. Zato ne dvomimo, da vašaknežja milost našega ponižnega namena nebo zgolj milostno sprejela, temveč po svojiod Boga veliki nadarjenosti in razumu terkrščanski vnemi to naše nujno potrebno krščanskodelo, kakor tudi nas, njegove služabnike,še nadalje milostno priporočalaKristusu. S tem vašo knežjo milost priporočamovsemogočnemu Bogu in Očetu našegaGospoda Jezusa Kristusa v milostno varstvoin zaščito. Dano v Urachu, 20. dne v januarjuleta itd. 1563.Vaše knežje milostiVdani Primož Trubar KranjecAnton DalmataŠtefan Konzul Istran.628


Edvard VrečkoPredgovor kot posvetilo v Trubarjevih knjigahK enajsti knjigi Zbranih del Primoža <strong>Trubarja</strong>Predgovor kot posvetilo se pojavlja v večini knjig 16. stoletja predvsem po zaslugizgodnjega tiska, ko je knjiga postala dostopna širšemu krogu občestva. Najzgodnejšipredgovori kot posvetila se pojavljajo v letih 1467 do 1472 v tekstih italijanskegahumanista Giovanna Andrea de’Bussija, bili so nagovori papežu z namenom, daga pridobi za podporo prvi rimski tiskarni v lasti Nemcev Konrada Sweynheymain Arnolda Panartza. S papeževim imenom naj bi izdaje pridobile večjo veljavo.Kmalu se je predgovor kot posvetilo udomačil tudi v ostalem italijanskem tiskuin postal njegov ustaljen dodatek. 1 V predgovoru kot posvetilu se je tedanji pisec,humanist, obračal neposredno na določeno kategorijo bralcev ali na posameznegabralca, pač glede na to, kaj je hotel s posvetilom izpovedati ali doseči. Vsekakorpa se je zavedal, da tega ne bo bral samo tisti, ki mu je bilo posvetilo namenjeno,temveč bo to doseglo širši odmev, kar bo ugajalo tudi siceršnjemu naslovljencu, sajje v njem ta bil običajno hvaljen in opevan. Predgovor kot posvetilo je bil nekakšensamostojen dodatek h knjigi, lahko bi rekli nekaka nova zvrst literarnega ustvarjanja,še najbolj podobna pismu (ki je bolj osebne narave), toda s širše pomembnovsebino in širokim dostopom. Pisec tako postane samozavestnejši, saj lahko prekosvojega <strong>dela</strong> komunicira z javnostjo in predstavniki sloja, ki mu sicer ne bi bildosegljiv. Zaveda se, da so čast, spoštovanje, slava in nesmrtnost – že od nekdajmed najvišjimi vrednotami življenja – s tiskano besedo postale dosegljive kot šenikoli do tedaj. Tiskana objava ne daje veljave le piscu temveč mu z imenovanjem,hvalo in poveličevanjem nekega drugega subjekta dviga ugled ter naslovljencaprepričuje, da bo pripravljen posegati v dejanja, ki so morebitni cilj avtorja oziroma1 Karl Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16.Jahrhunderts, Münster: AschendorffscheVerlagsbuchhandlung 1953, 2.629


izdajatelja. Pisec tako postaja podeljevalec slave in časti, čast pa obvezuje obdarjencak hvaležnosti. Schottenloher v razpravi o nagibih za pisanje predgovorov kot posvetilnavaja: „Enega glavnih vzrokov moramo iskati v rastoči humanistični želji pouveljavljanju. Drug motiv je povečana potreba po sporočanju, ki je s knjigotiskomdoživelo mogočen zagon. Še močnejši vpliv, se zdi, je bila želja avtorja ali izdajatelja,da si pridobi podpornika ali zaščitnika, ki bi njemu posvečeno publikacijo ssvojim imenom zaščitil in posvetilo s kakršno koli protiuslugo ali priporočilom,darilom ali častnim plačilom povrnil. Tukaj se torej reklama in nagrada prepletata spredgovorom – posvetilom. Najenostavnejše in nesebično posvetilo je bilo posvetiloprijatelja prijatelju.“ 2Pomemben vidik predgovora kot posvetila je odnos med avtorjem, piscem innaslovljencem posvetila, ki ga lahko prepozna bralec. Intimnost posvetila dajeknjigi barvo, toplino in odnos. Pušča določene vrednote, ko nam knjiga samanima več kaj povedati. S seboj prinaša vedno nekaj osebnega; življenjsko zgodbo,avtor in naslovljenec se nam približata in na ta način spoznamo njun medsebojniodnos. 3 Tudi iz Trubarjevih posvetil in predgovorov spoznavamo poseben odnos.Odnos avtorja do naslovljenca svojega posvetila, do človeka kot posameznika inkot pripadnika neke kulturne in jezikovne skupine, ki je tudi po njegovi zaslugi izljudstva vse bolj postajala narod.Ker je, kot že omenjeno, posvetilo kot predgovor doživelo svoj največji razmah v16. stoletju, to je stoletju pojava humanizma, je tudi eden njegovih najvidnejših innajizrazitejših predstavnikov Erazem Rotterdamski med prvimi spoznal pomentiskanja knjig in z njim povezanega posvetila za duhovni dvig človeštva. Iz Baslaje s tiskano besedo in jedrnatimi posvetilnimi predgovori pred svojimi tekstinagovarjal posvetne in cerkvene velikaše za vrnitev k čistemu Kristusovemu naukuin krščanskemu življenju po zakonih razuma ter tako širil in vnašal v krščanstvonovega duha. Kar je za Martina Luthra bil udaren plakat (Flugblatt), namenjenpredvsem prenovi cerkvenega reda, je bil za Erazma duhovit, pretanjen predgovorkot samostojno literarno delo, s katerim se je obračal tako na cesarja kot na papeža.Prvi je s svojimi »Tezami« razburil cerkveno in posvetno hierarhijo ter razburkalin proti njej dvignil ponižane ljudske množice. Drugi je kot enak z enakimi govorils posvetno in s cerkveno gosposko pa tudi z učenjaki in vsemi drugimi, ki so jimbili njegovi spisi dostopni, vsi pa so tega vodilnega humanista zavzeto poslušali. Tarazlika v zvrsti pa ni nujno tudi razlika po tematiki in vsebini, pač pa bolj razlika2 K. Schottenloher, n. d., 175.3 K. Schottenloher, n. d., 208.630


po obliki in sestavi. Predgovori posvetila Erazma Rotterdamskega so bile osebneposlanice posvetnim velikašem za sodelovanje pri njegovih načrtih za prosvetlitevcelotnega krščanskega sveta, krog njegovih navdušenih privržencev se je nezadržnoširil. V nekem posvetilu poljskemu kanclerju piše: »Povezave z odličnimi možmine iščem zase temveč za študije in za pobožnost, ki v teh viharnih časih nujnopotrebujejo zaščito.« 4Brez dvoma so vzorcu Erazmovega posvetilnega predgovora sledili številniprotestantski pisci, med njimi tudi slovenski, predvsem Primož Trubar in JurijDalmatin, saj so njihovi predgovori posvečeni raznim visokim osebnostim njihovegačasa, pa tudi preprostim ljudem ali prijateljem. Lahko bi rekli, da so to že samostojnaliterarna <strong>dela</strong>, ki so dejanski odraz avtorjevega osebnega prepričanja, hotenja inpoložaja v družbi. V njih razgrinjajo pred naslovljenci pa tudi pred širšo javnostjosvoje napore in želje za uresničitev ciljev, ki so v splošno korist in blagor pravegastarega krščanstva, posebej pa ljudstva, ki mu pripadajo. Vladajoče velikaše tedanjedobe seznanjajo s položajem, v katerem se nahajajo slovanski, posebej pa pripadnikislovenskega in hrvaškega ljudstva. Slovenskih ali hrvaških knjig ali tiskov nasplohdo tedaj še ni bilo, pismenost je bila privilegij višjih slojev oziroma redkih mož inžena iz preprostega ljudstva, ki so imeli srečo, da jim je bila odprta pot do izobrazbe,večinoma v duhovniški poklic. Zato ni čudno, da so bili pisci prvih slovenskih tiskovduhovniki in knjige brez izjeme z versko vsebino, predvsem prevodi. Trubar kotprvi in tudi najplodnejši slovenski pisec 16. stoletja je tukaj utiral pot tudi svojimnaslednikom, predvsem Juriju Dalmatinu, Ivanu Tulščaku, Felicijanu Trubarju,Sebastijanu Krelju ter Hrvatoma Juriju Juričiču in Štefanu Konzulu.Posebnost prvih slovenskih in hrvaških tiskov 16. stoletja je gotovo tudi v tem, daso v večini nastali zunaj domovine, na nemškem jezikovnem področju, kateregavladarjem in gosposki sta bila tedaj ta naroda podložna. Ker gosposka, od pomočikatere je bila odvisna uspešna izvedba prevajanja in tiskanja prvih slovenskihin hrvaških knjig, ni bila vešča slovenskega ali hrvaškega jezika, so ti posvetilnipredgovori bili napisani in natisnjeni v nemškem jeziku in pisavi. Prav tako sobila v nemškem jeziku in pisavi napisana njihova številna pisma, ki so skorajizključno povezana s skrbjo za prevajanje, tiskanje in razpečevanje že natisnjenihdel ali projektov, prav tako naslovljena na takratne velikaše Rimskega cesarstva, toje nemških in avstrijskih dežel, pa tudi na domače kranjsko plemstvo in deželnestanove. Prav tako kot ni mogoče v celoti spoznati truda vseh teh, za slovenstvoizredno zaslužnih mož, brez poznavanja nemških predgovorov v njihovih delih, tega4 K. Schottenloher, n. d., 5.631


tudi ni mogoče brez poznavanja njihove bogate korespondence, ki se v slogu skorajne razlikuje od predgovorov posvetil in je obširno predstavljena v izdajah pisemPrimoža <strong>Trubarja</strong> in slovenskih protestantskih piscev. Sistematično je Trubarjevapisma, ki so sicer vsa napisana v tujem (nemškem ali latinskem) jeziku in raztresenapo vsej Evropi, v 19. stoletju začel zbirati Trubarjev biograf Theodor Elze 5 ter jihpredstavil sicer v nemškem jeziku in opremil s komentarji. Čeprav je bilo videti, daso zbrana vsa Trubarjeva pisma, je po dobrega pol stoletja postalo jasno, da jih ješe kar nekaj izven njegove zbirke. Mirko Rupel 6 je tej zbirki dodal najprej 15 (1958)nato pa še 6, skupaj 21 (1962) pisem. Jože Rajhman 7 je leta 1986 izdal vsa do tedajznana Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong> v transkripciji in prevodih, v njih objavlja 83 pisem,torej 2 več kot je bilo znanih leta 1962. Razen tega še 6 Trubarjevih lastnoročnonapisanih listin in njegov predgovor k slovenski Cerkovni ordnungi. Leta 1997 sopod Rajhmanovim uredništvom izšla še Pisma slovenskih protestantov. Vendarštevilo odkritih Trubarjevih pisem gotovo še ni popolno, saj ni znano, kaj se jezgodilo z zapuščino B. Raupacha. 8 J. Rajhman v Pismih Primoža <strong>Trubarja</strong> pojasnjuje:»Tako morda ne bi vedeli za Trubarjeva hamburška pisma, če jih ne bi odkril inomogočil njih fotokopiranje O. Sakrausky; hkrati pa je opozoril, da utegnejo biti vHamburgu še nova pisma, vendar se doslej nihče, kolikor je znano, ni lotil načrtnegaraziskovanja obsežnega gradiva v zapuščini B. Raupacha. Sicer pa je tudi del njegovezapuščine, po ustnem sporočilu O. Sakrauskega, prešel med drugo svetovno vojnov Berlin, kjer je bil zelo verjetno žrtev vojnih razmer. Vendar je še H. C. W. Sillen vprejšnjem stoletju črpal iz nje. Kar neverjetno je, da za njegovo delo Primus Truber,der Reformator Krains (Erlangen 1861) ni vedel, ali ni hotel vedeti niti Th. Elzeniti M. Rupel.« 9 M. Rupel se je zavedal, da vse gradivo o Trubarju še ni odkrito,saj je leta 1953 zapisal, da bo za oblikovanje končne literarne in kulturne podobenaše reformacije treba še iskati doma in na tujem gradivo, kot so Trubarjeva pisma.Tako Elze kot pozneje Kidrič, Rupel in vsi poznejši raziskovalci in pisci Trubarjevebiografije ali monografij o njem so se slej ko prej soočali z njegovimi pismi in se pripisanju v marsičem opirali nanje.5 Theodor Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897, objavil je 60 Trubarjevih pisem z dodatki odgovorovna ta pisma.6 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, 2., dopolnjena izdaja. DZS: Ljubljana 1966, v njej je objavljenih33 prevodov odlomkov Trubarjevih pisem.7 Jože Rajhman, Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>. SAZU: Ljubljana 1986; Pisma slovenskih protestantov. ZRCSAZU: Ljubljana 1997.8 Bernhard Raupach, 1682–1745. Zgodovinopisec protestantizma v Avstriji.9 J. Rajhman, Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>, 11.632


Ker so skoraj vsa Trubarjeva pisma povezana z njegovim delom oziroma njegovoteologijo, so po vsebini in obliki zelo podobna njegovim nemškim predgovoromoziroma posvetilom. Zanimiva je, na primer, primerjava njegovega posvetila knezu,kralju Maksimilijanu, poznejšemu cesarju, naklonjenemu novi veri, v nemškempredgovoru k 2. delu Nove zaveze iz leta 1560, ki je datirana s Tübingen, 1. januarja1560: v njem govori predvsem o svojem delu. S Kempten, 2. januarja istega leta, paje datirano pismo istemu knezu in kralju Maksimilijanu, v katerem pa predvsem tožio krivih obtožbah njegovega prevajanja in pisanja ter se le v manjšem delu posvečapredvidenemu prevajanju in tiskanju glagolske in cirilične Biblije. 10 Kljub precejrazlični vsebini pa sta slog ter namen posvetila in pisma dokaj enaka, s tem da jepismo le nekoliko bolj osebno. Jože Rajhman o teh Trubarjevih stilnih značilnostihpravi: »Trubarjeva pisma se slogovno ujemajo s principom pisanja tovrstne literarneoblike v času, v katerem so nastala. Vendar pa so še vedno toliko osebne narave, tuditista ‚uradne‘ vsebine, da ostaja Trubar kot avtor nezmotljivo razpoznaven. Tako biskoraj lahko trdili, da so pisma razpoznavna ne samo po podpisu temveč po stilupisanja, po pristopu do obravnavanega predmeta in po Trubarjevi zgovornosti, kije lastna njegovi slovenski naravi, kadar si prizadeva, da bi dosledno sledil resniciin sprejetemu prepričanju.« 11 Brez oklevanja bi lahko to Rajhmanovo misel oTrubarjevih pismih prenesli tudi na Trubarjeve nemške predgovore posvetila.V celotnem korpusu Primoža <strong>Trubarja</strong> poleg prvih slovenskih knjig in ohranjenihpisem igrajo pomembno vlogo posvetila in predgovori v njegovih tiskanih knjižnihdelih. Trubarjeva posvetila in predgovore je znanstveni in strokovni javnosti vnemški komentirani 12 izdaji podrobneje predstavil Oskar Sakrausky, 13 delno vslovenskem prevodu Mirko Rupel, 14 še prej Janko Lokar 15 in Peter Scherer, 16 spoudarkom na pismih pa Jože Rajhman. 17 Avtorji so se dotaknili predvsem vsebine10 J. Rajhman, n. d., 38–43.11 Jože Rajhman, Trubarjeva pisma, poskus stilne predstavitve. Protestantizem pri Slovencih. WienerSlawistischer Almanach, Sonderband, Wien 1984, 13, 56.12 Marjan Smolik, Komentirana izdaja nemških predgovorov in posvetil v slovenskih in hrvaških knjigah16. stoletja. Bogoslovni vestnik 49 (1989), 373–379.13 Oskar Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk,SAZU in Institut für protestantische Kirchengeschichte: Ljubljana, Wien 1989.14 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1934, 1966 (druga izdaja).15 Janko Lokar, Iz predgovorov naših protestantskih pisateljev. Trubarjev zbornik, Ljubljana 1908, 1–20.16 Peter Scherer, Die Funktion des deutschen Texets und der deutschen Sprache im Korpus der slowenischenprotestantischen Schriften. III. Trubarjev zbornik, Ljubljana 1996, 323–329.17 Jože Rajhman, Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>, Ljubljana 1986.633


in oblike, vloge nemškega in slovenskega jezika v posvetilih in predgovorih, manj paje bilo poudarka na naslovnikih, ki so jim bila posvetila namenjena.Posvetilo in predgovor v protestantski knjigi ni posebnost zgolj te dobe, predstavljapa vsekakor pomemben medij, s pomočjo katerega je avtor oziroma pisec širšijavnosti sporočil informacijo, ki je sicer bila namenjena posamezniku ali konkretniciljni skupini, dotaknila pa se je ta informacija vsakogar, ki je imel dostop do knjige.Kot smo že omenili, je bila oblika posvetila podobna že od humanizma dalje inposvetilo je imelo več ali manj podoben namen pri vseh avtorjih. Pri Trubarjuje namen posvetila dvojne narave, lahko bi dejali vertikalne in horizonalne.Naslovljenci njegovih posvetil so namreč pripadniki višjega družbenega sloja,ne gre pa zanemariti tudi njegove horizontalne orientacije, ko se obrača na ljudi,ki so njemu enaki, celo na družbeni lestvici nižje od njega. Krajnc-Vrečkova je vobravnavi Trubarjevih predgovorov in posvetil izluščila tiste vsebine, ki osvetljujejoantropološko sporočilnost njegove misli 16. stoletja. Te se loteva z vidika teološkein kulturne antropologije. V smislu teološke antropologije izhaja iz Rajhmanoveteološke misli, da je Trubarjev človek v središču dogajanja, vendar tako, da je ševedo odvisen od božje naklonjenosti (milosti) in z njo računa, ko spoznava sebekot slabotnega grešnika, iz česar je prepoznavna osrednja misel Trubarjeve teološkeantropologije. 18 Njegova skrb za posameznika, sicer v razsežnostih vere, ki jo lahkoprejme s pomočjo njemu razumljivega jezika, pa daje možnost razjasnitve njegovegasporočila tudi z vidika kulturne antropologije. 19 V pregledu antropološke tradicijena Slovenskem je Trubar posredno, deloma pa tudi neposredno uvrščen med klasikeslovenske kulturne antropologije. 20 Pomemben je namreč mejnik 16. stoletja, ko jetudi na Slovenskem prišlo do ločevanja teologije in filozofije in ko se je zastavilovprašanje o razmerju med vero in razumom. Čeprav je Trubar predstavljal predvsemverskega reformatorja, si je zastavljal tudi temeljna filozofska vprašanja, ki vsebujejozametke antropologije in etnologije. Poleg tega, da se je živo zanimal za kulturneznačilnosti Slovencev in drugih južnih Slovanov, zlasti za njihovo vero, jezik inobičaje, poročal pa je tudi o pravoslavnih in islamu, je »v svojih posvetilih skrbnoizbiral naslovljence, ki jim je namenjal posvetila in predgovore. V odnosu do le-18 Fanika Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci. <strong>Zbrana</strong><strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> VI, Ljubljana: Pedagoški inštitut 2010, 695.19 Fanika Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inuobstati (2008), št. 7–8, 30–41.20 Zmago Šmitek, Božidar Jezernik, Antropološka tradicija na Slovenskem. Etnolog (nv), 2 (1992), 2,259–266.634


teh se je dotaknil celotne vertikalne in horizontalne družbene razslojenosti svojegačasa in si na ta način hote ali nehote ustvaril središčno pozicijo v svojem verskem,kulturnem in družbenem okolju, ki ga je sicer izvrglo v njegov ›nigdirdom‹, vendarpa je prav njegovo izgnanstvo pripomoglo k temu, da je ponesel celovito vedenje otem okolju tudi v tujino.« 21Posebej so za razmere, v katerih so nastajale prve slovenske knjige, to je v glavnemprevodi svetopisemskih in drugih verskih tekstov, pomembni Trubarjevi nemškipredgovori, ki jih je posvečal vplivnim in pomembnim osebam svojega časa pa tudipreprostemu nemško govorečemu bralcu – den Gottseligen Khristen, pobožnimkristjanom. Med veljaki svojega časa, ki jim je Trubar posvečal svoje nemškepredgovore in knjige, so tako kranjski plemiči kot nemški vojvode, knezi in kralji.Namen teh predgovorov je bil vsekakor v prvi vrsti pri naslovljencih vzbuditizanimanje za prizadevanja, da bi dotlej pismeno nerazviti, pa tudi sicer revni inmanj razviti ter od Turkov ogroženi južnoslovanski narodi – Slovenci, Hrvati inSrbi – preko Biblije dobili in razvili lastno književnost in s tem narodno identiteto.V predgovorih, s katerimi posveča svoje knjige vodilnim nemškim plemičem, pa greseveda tudi za poziv k pomoči ali donaciji pri izvedbi predvidenega prevajanja intiskanja slovenskih ter glagolskih in cirilskih knjig, pa tudi za zahvalo za že izkazanopomoč, ali preprosto za seznanjanje nemškega vernika s položajem v slovenskih,hrvaških in drugih južnoslovanskih deželah. Nemški predgovori – posvetila, ki sonamenjeni preprostemu bralcu ali domačim plemičem, ki so kakorkoli vplivali naTrubarjevo duhovno rast, pa so Trubarjeva osebna posvetila znancem ali svojimrojakom – lubim Slovencom. Posebno zanimivo je Trubarjevo posvetilo v knjigiSvetega Pavla lystuvi iz leta 1567, saj je naslovljeno na žene in dekleta – tudi nemškogovoreče – da bi posredovale in širile božjo besedo tudi drugim. 22V svojih nemških predgovorih, kjer predstavlja nemškim velikašem in preko njihtudi širši nemški javnosti slovenske oziroma slovanske narode, njih običaje, veropa tudi zemljepisni položaj ozemlja, na katerem živijo, 23 je moral Trubar uporabitipoimenovanja, ki so bila v lokalni rabi, hkrati pa predstavljiva tudi za tujca. Maloverjetno je namreč, da bi tudi bolje razgledan Nemec tistega časa poznal razliko med21 F. Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci, 693.22 F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu obstati(2008), št. 7–8, 30–41.23 S tematiko Trubarjevih poimenovanj krajev, dežel in ljudstev v predgovorih se obširno ukvarja JanezRotar, Toponimika in etnika v Trubarjevih predgovorih in posvetilih. Zgodovinski časopis 41 (1987),463–472.635


pojmoma Slovan in Slovenec, še manj pa narodnostne razlike med Slovani samimiin še posebej poimenovanja Slovencev po pokrajinah glede na zemljepisno lego leteh,saj še danes mnogo tujcev, tudi naših sosedov, ne loči med Slovaki in Slovenci inne ve, kje Slovenija sploh leži. Trubar v nemških predgovorih v glavnem uporabljanemška poimenovanja dežel in krajev, v slovenskih predgovorih pa slovenska. Tako vnemških predgovorih uporablja za Slovence naziv »Windische« v slovenskih tekstihpa dosledno Slovenci ali Sloveni, saj slovenski besednjak naziva »Windisch« takratni poznal. Kadar hoče bolj natančno opredeliti teritorialno pripadnost, pa uporabljapokrajinska poimenovanja Crainer (Kranjci), Unterschteyrer (Spodnje Štajerci),Kherner (Korošci), Histerreicher (Istrani), Windisch Märkherr (prebivalci SlovenskeKrajine), slednje dosledno prišteva med Slovence, nekoliko manj je jasno, kamprišteva prebivalce vzhodno slovenskih dežel pod madžarsko oblastjo Beßjake. ZaHrvate ima prebivalce onstran Kolpe ter jih od Bosancev in Srbov loči po štokavskemnarečju. Tako, na primer, v posvetilu knezu in kralju Maksimilijanu v glagolskemPrvem delu novega testamenta iz leta 1562, kjer govori o navadah, običajih narodovin zakaj le-ti potrebujejo Sveto pismo, navaja: »Was das arm Chriſtlich Windiſch vndCrobatiſch Volck / wölches an den Türckiſchen Gräntzen / vnd vnder den Türcken /in Boßna / in Seruia 24 / in Bulgaria / vnd in denſelbigen vmbligenden Ländern wonet(die alle ſich der Windiſchen Sprach gebrauchen.« V istem predgovoru: »Nun außdiſem jetz erzelten vnnd warhafftigen Bericht (gnädigſter Herr Künig) wie es vmb dasCreineriſch / Illyriſch / Windiſch / Crobatiſch / Dalmatiniſch / Boßnariſch / Sürfiſchvnd Bulgariſch Chriſtlich arm Volck / auch vmb ettlich Türcken zu diſer jetzigenzeit / ein geſtalt vnd gelegenheit hat.“ In prav tam tudi: „Der obern WindiſchenLändern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden /vnnd vmb Newenſtatt / Türckfeld / vnnd in derſelbigen Gegendt wonen / ſeind ſchierauch der Art vnd Sitten / wie die Crobaten vnd Sürffen / die vor den Türcken / vndauß der Türckey zu jnen geflohen ſeind. Die am Kharſt / vnd in der GraueſchafftGörtz vnd Hiſterreich ſitzen / der ein theil halt ſich auff Crobatiſch / der ander auffWäliſch / mit Sitten vnd Glauben. Wölche aber in Lands Crein / Vnderſteyer vndKernten ſitzen vnnd jr Wonung haben / die halten ſich nach Art vnd Aigenſchafft derTeutſchen / klaiden ſich auch auff teutſch / allein das die Weiber tragen beſonderelange Schlayer am Kopff. Vnd der Obern Windiſchen Ländern / Lands Oberkeit /Grauen / Freyherren / Ritter / vnd die vom Adel / können gut Teutſch / vnd jr vilLateiniſch vnd wäliſch. Dergleichen vil Burger / Prieſter vnnd Münch reden Teutſch.24 Tudi Sirffey, Sürfiſch, Sürfiſch Volk.636


Aber der gemein vngewandert Man[n] durch auß / redet nur die Windiſche Sprach.Že iz teh odlomkov omenjenega predgovora je razvidno, s koliko zemljepisnimiin etničnimi poimenovanji se je Trubar moral ukvarjati in jih je vsekakor poznal.Trubar se je kot Kranjec, ki, kot sam pravi, ni dobro obvladal nemškega jezika, vsvojih pismih, ki jih je tudi lastnoročno pisal v nemški »kurent« 25 pisavi in nemškihpredgovorih, moral zelo samozavestno spoprijeti s tujim jezikom, saj je v njemkomuniciral z najvplivnejšimi ljudmi 16. stoletja, kar mu je, kot vse kaže, v velikimeri tudi uspelo. Manj je bil vešč latinskega jezika, saj je njegova latinska zapuščinadokaj pičla, ter hrvaškega oziroma jezikov ostalih južnih Slovanov, saj je pri prevoduin tisku svojih del v hrvaški jezik v glagolski in cirilični pisavi, z vzpostavitvijo novetiskarne v Urachu nujno potreboval prevajalce, ki so dobro obvladali tako slovenskikot hrvaški jezik ter latinsko, glagolsko in cirilično pisavo. Trubar je nemška posvetilak enajstim od šestnajstih hrvaških tiskov, ki so nastali po njegovih slovenskihpredlogah, pisal sam, čeprav sta v nekaterih sopodpisnika tudi Anton Dalmata inŠtefan Konzul. Trubar naj bi bil tudi avtor nemškega posvetila v malem poskusnemglagolskem Katekizmu 1561, ki pa ga Sakrausky ne navaja, saj takrat še ni bil poznanin je ohranjen le v fragmentih. 26 Omenja pa ga Rupel, ki ga med novimi najdbaminavaja pod zap. št. 49, in naj bi bil v lasti dr. Schererja v Zürichu. 27Celotni opus del Primoža <strong>Trubarja</strong> obsega 25 knjig, namenjenih slovenskim bralcem;14 knjig, ki so jih pomočniki po Trubarjevi podlagi prevedli v hrvaški jezik, hrvaškimoziroma bralcem drugih južnoslovanskih narodov, od tega 6 knjig v glagolskipisavi, 7 knjig v cirilični pisavi in eno knjigo v latinski pisavi. Samo ena knjiga, to jeRegister, je bila v celoti natisnjena v nemškem jeziku in pisavi ter namenjena nemškogovorečemu bralcu. Torej se Trubarjevo avtorstvo ali soavtorstvo pojavlja skupnov 40 knjigah. Z nemškim predgovorom posvetilom je opremljenih 13 slovenskih, 1nemška ter po 6 glagolskih in 5 ciriličnih knjig. Vsi nemški predgovori so napisaniz nemškimi tiskanimi črkami. 28 S Trubarjevim podpisom je zaključenih 12 nemških25 Nemška pisava, imenovana tudi Kurentschrift, je tekoča pisava, ki se je uporabljala na celotnemnemško govorečem področju od novega veka do sredine 20 stoletja. Typografsko sodi k »lomljeni«pisavi. Od latinske okrogle pisave se loči po ostrih kotih. Leta 1911 je Ludwig Sütterlin razvil nekolikopoenostavljeno, zelo slično, vendar samostojno pisavo. Leta 1941 sta bili po ukazu Martina Bormanaobe pisavi v Nemčiji ukinjeni.26 Irena Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom. Zbornik referatov sČetrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Znanstvena založba FF: Ljubljana 2009, 20–22.27 M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja. SAZU: Ljubljana 1954, 15.28 Nemška tiskana pisava. »Gebrochene schriften« gotika, schwabacher fraktura in druge so si zelopodobne, poznamo jih pod skupnim imenom Frakturschrift – fraktura.637


predgovorov v slovenskih knjigah razen v Katekizem v slovenskem jeziku 1550, kjerni podpisa, nemški predgovor v nemškem Registru in predgovori v 3 glagolskih in 2ciriličnih knjigah pa so znova podpisani. V 6 glagolskih in ciriličnih knjigah sta poleg<strong>Trubarja</strong> sopodpisnika še Anton Dalmata in Štefan Konzul Istrijan.Trubarjevi nemški predgovori k slovenskim tiskomCatechismus in der Windischen Sprach (Katekizem v slovenskem jeziku),Tübingen 1550Je najkrajši Trubarjev nemški predgovor, ki pa ni posvetilo. Namenjen je bralcu,slovenskemu ali nemškemu (lieber Leser) v pouk, kako naj bere slovensko besedilo.Ne ustraši se, če se ti bo sprva zdelo nenavadno in težko, temveč beri in piši ta jeziktako, kot sem ga nekaj časa tudi sam. Kmalu boš spoznal in občutil, da je tudi ta našjezik prav tako kot nemški blagozvočen ter primeren za pisanje in branje. Kot posvetilovsem Slovencem, čeprav ga kot posvetilo posebej ne omenja, pa lahko smatramoslovenski predgovor k temu katekizmu, saj se začenja z: Vsem Slovencom gnado, myr,mylost inu pravu spoznane skuzi Jezusa Cristusa prosim.Ta pervi deil tiga noviga testamenta (Der erst halber Teil des newen Testaments),Tübingen 1557Knjiga je posvečena: »Pobožnim kristjanom kateregakoli stanu, ki prebivajo v deželiKranjski, Spodnještajerski, Koroški, na Krasu, v Istri ali slovenski mejni krajini, želimpredvsem milost, mir in blagor od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospoduin odrešeniku.«Po Katekizmu 1550 in Abecedariju 1555 se je Trubar po daljšem času na pobudoPetra Pavla Vergerija 29 lotil prevajanja prvega <strong>dela</strong> Novega testamenta. Precejdolgemu nemškemu predgovoru sledi slovenski koledar in kratek slovenskipredgovor, nato slovenski dolgi predgovor (Ena dolga predguvor), šele nato slede29 Peter Pavel Vergerij ml. (1498–1563), koprski škof in poznejši protestantski pisec. V protestantskemgibanju velja za sporno osebnost. Čeprav sokriv za Trubarjev odhod iz Trsta je postal pozneje Trubarjevmentor in je najprej pisno, nato pa ustno na srečanju v Ulmu, kjer je bil navzoč tudi Jakob Andreae(24.–27. jan. 1555), nagovoril <strong>Trubarja</strong> k prevajanju Svetega pisma v slovenski in hrvaški jezik. Delovalje kot svetovalec würtemberškega vojvode Krištofa ter je z njegovo in s pomočjo protestantizmunaklonjenega plemstva in meščanstva uspel zbrati sredstva za ta projekt. Kasneje sta se s Trubarjemrazšla.638


svetopisemski teksti, ki jim je dodana Postila. Če hočemo ta vrstni red pastoralnoteološko razčleniti, spoznamo, da Trubar svojim krščanskim rojakom ne predstavljazgolj biblijskih ali veroizpovednih spisov, ne da bi mu bilo mar, ali lahko te tudirazumejo, temveč jih želi tudi poučevati in jim izpričevati tolažilno delo, ki ga je Bogizkazal v Kristusu. Na delu je reformatorski učitelj in pridigar, ki mu je Bog v srcepoložil dušo naroda. O tem jasno in poudarjeno govori nemški posvetilni predgovor,ki pa ni namenjen njegovim slovenskim rojakom. Zanje je napisal kratki slovenskipredgovor o Svetem pismu. Šele po tem pregledu je pomen nemškega posvetila jasen.Obrača se na nemško javnost, in sicer predvsem na protestansko javnost v Nemčiji. 30Ko se Trubar v tem predgovoru sprašuje, zakaj prevajati Biblijo v slovenski jezik,natanko opiše razmere, v katerih živi njegov slovenski človek: Turki nepretrgomagrozno mučijo Slovence, vendar ti nimajo nobene duhovne tolažbe. In kaj jenajpomembnejše v religioznem verovanju njegovega človeka: Slovenci se prav nične učijo in seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjih naše prave krščanskevere … o razliki med postavo in evangelijem; kaj je izvirni greh in opravičenje poveri; kako se pravilno obračamo k Bogu in mu služimo; kako pravilno in koristnouporabljamo svete zakramente; zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravo ljudstvobožje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje. In dalje. Pravi razlogi za prevajanjeBiblije v slovenski jezik izhajajo iz socialnih, kulturnih in religioznih razmer okoljanjegovega človeka: Kako naj se kristjan tolaži v skrajnih stiskah, kot so: uboštvo,dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hude bolečine in smrt. Bralec,torej Nemec, more prepoznati tega ubogega zatiranega človeka, ki mu je namenjenaverska knjiga, da bo iz nje črpal moč in tolažbo. Sam se počuti poklicanega, da temučloveku pomaga: Oba naroda – slovenskih in hrvaških dežel – se mu iz vsega srcasmilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku. 31Ta drugi deil tiga noviga testamenta (Der ander halb Theil des newen WindiſchenTeſtaments), Tübingen 1560Knjiga je posvečena: »Presvetlemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kraljučeškemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnješlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.«30 Prim. O. Sakrausky, n. d., 87–88.31 Prim. F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inuobstati (2008), 30–41.639


To je prvi Trubarjev predgovor posvetilo, s katerim posveča svoje delo nekemuvladarju, v tem primeru knezu Maksimilijanu, češkemu kralju, pod katerega kronoje živelo več slovanskih narodov. Sam v predgovoru pravi, da še nikoli ni posvetilkakega svojega <strong>dela</strong> vladarju. V predgovoru obvešča kralja, zakaj se je lotil pisanjain tiskanja krščanskih knjig v slovenskem jeziku in kakšna je njihova vsebina. Kerje v zagovor vseh svojih tiskov izvode teh skupaj z izčrpnimi poročili o vsebiniposlal vojvodi würtemberškemu, je po njegovem nasvetu 2. 1. 1560 pisal kraljuMaksimilijanu in mu v prilogi poslal tudi že natisnjen nemški predgovor k drugemudelu Novega testamenta. Po preizkusu verodostojnosti in primernosti tiskov naDunaju je bil nato na osnovi odobritve vojvode Krištofa tisk drugega <strong>dela</strong> Novegatestamenta dokončan. V predgovoru Trubar kralja obvešča tudi o predvidenihhrvaških prevodih in tiskih. Na koncu posvetila ga naproša, naj bo nepristranskirazsodnik in sodnik ter podpornik tega in vseh njegovih že natisnjenih in prihodnjihtiskov. …diſer vnd aller meiner außgegangen Schrifften / vnd die ich hinfür wer<strong>dela</strong>ſſen außgehn / gnädigſter Patron / Befürderer / vnd vnparteiſcher Arbiter vn[d]Richter ſein.Register und sumarischer Inhalt, Tübingen 1561.To edino, v celoti v nemškem jeziku napisano knjigo Trubar posveča »krščanskemu,plemenitemu in blagorodnemu gospodu, gospodu Ivanu Ungnadu, sovneškemubaronu, njegovega veličanstva rimskega cesarja svetniku itd.« 32Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu leta 1561 je bilonamenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda bil Trubarjevtesen so<strong>dela</strong>vec in Trubar se pred njim ni nikoli počutil manjvrednega, še več, vpismu kralju Maksimilijanu ga imenuje svojega starega milostnega gospoda, ki muje pomagal odvrniti krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot. 33V posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so vladalemed pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o osebni izkušnji, si bralec(nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo takratnega Trubarjevega okolja:32 Ivan Ungnad (1493–1564), baron Ženeški (Sonnegg). Vojaški poveljnik, celjski glavar in vicedom,štajerski deželni glavar, svetovalec vojvode Krištofa itd. Sodeloval v številnih bojih proti Turkom. Mecenin organizator protestantskega tiska. Na Trubarjevo pobudo ustanovil in financiral Ungnadov aliBiblijski zavod za tiskanje slovenskih in hrvaških protestantskih knjig v Urachu. Prim. EnciklopedijaSlovenije 14, 43.33 J. Rajhman, Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>, 41.640


Pretekle jeseni so mojega pomočnika … nekateri pridigarji in meščani v Nürnbergunagovorili in spraševali, ako pravzaprav nisem pristaš in član zwinglijanske, kalvinske,schwenkfeldske ali kake druge podobne sekte. Tudi v deželi Kranjski in sosednjihslovenskih deželah pristaši Rima podobno govore o meni, grajajo moje knjige inljudi, ki moje knjige posedujejo in bero ter njihovih malikovalskih maš ne obiskujejo,imenujejo preklinjevalce, sektaše, hujskače in odpadnike od katoliške Cerkve. Vsem temobtožbam se je Trubar moral zoperstaviti, če je hotel nadaljevati svoje delo za dobroSlovencev in tudi Hrvatov, kajti preprost Slovenec ali Hrvat, ki ga Turki neprestanoropajo in zatirajo, je beden in siromašen. Glede na to, da je posvetilo namenjenonemško govorečemu bralcu, Tubar imenuje svoj materni jezik in jezik Hrvatov tujijezik: kakšne knjige in stvari so se doslej in se bodo v prihodnje v naših tujih jezikihtiskale. O tem namreč poroča v Registru in hkrati svojemu naslovljencu – ne leUngnadu ampak tudi nemškemu bralcu – oriše, česa vse so ga obdolžili: Nisem patudi poslej ne bom natisnil ničesar lahkomiselnega, nekoristnega, zanesenjaškega,sektaškega, uporniškega, prepirljivega, dvomljivega ali spornega, pa tudi nobenihsramotilnih knjižic temveč samo to, kar je v korist spoznanju in božji slavi, širjenjuprave krščanske vere ter tolažbi in večnemu zveličanju ustrahovanega, zaskrbljenega,od Turkov in antikrista mučenega in obubožanega slovenskega in hrvaškega ljudstva,pa tudi spreobrnjenju Turkov. Svojemu dobrotniku in milostnemu gospodu Ungnaduv posvetilu prizna, da bi brez njegove pomoči bil celoten projekt prevajanja ogrožen:Kajti mi ubogi, nepoznani prevajalci nizkega stanu … ne bi imeli niti zatočišča inpreskrbe, niti hrvaške tiskarne. Na koncu posvetila omeni tudi naslovljenčevo soprogoin otroke ter vsem zaželi, da jih Bog ohrani in obvaruje zla. 34Articuli oli deili te prave stare vere kerszhanske (Drey Criſtliche Confeſſionen),Tübingen 1562Knjiga je posvečena: »Presvetlemu, visokorodnemu krščanskemu knezu in gospodu,gospodu Krištofu, vojvodi würtemberškemu in teškemu, grofu mümpelgardskemuitd.« 3534 Prim. F. K.-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov, 28.35 Vojvoda Christoph sin Ulricha (1515–1568), od 1550 do 1568 vojvoda Würtemberški. Z dogovorom vPassauu je uspel ukiniti cesarski interim. V naslednjih letih je z različnimi uredbami uspel reformiraticelotno državno in cerkveno ureditev. Te reforme so bile leta 1559 v Velikem cerkvenem redu (GrosseKirchen Ordnung) kot pravni podlagi uzakonjene.641


V posvetilu vojvodi Krištofu, katerega »Confessio« Trubar uporablja v svojemdelu, utemeljuje, zakaj svojim slovenskim rojakom ni enostavno preve<strong>dela</strong>ugsburške veroizpovedi, ampak jo je zaradi boljše razumljivosti dopolnil ssaško in würtemberško veroizpovedjo. Trubar z zadovoljstvom ugotavlja, da seprava krščanska vera, kot je zapisana v Svetem pismu, z oznanjanjem evangelija,tolmačenjem Biblije in drugih nabožnih knjig v slovenskem jeziku, sedaj tudi vslovenskih in hrvaških deželah javno oznanja, da jo sprejema vedno več mož in ženatako nizkega kot visokega stanu, da pa še vedno veliko ljudi dvomi v novi nauk, kerso jim nekatere stvari tuje zaradi lažnivega hujskanja nekaterih duhovnikov, ki socelo tako nesramni, da krivijo krščansko vero za vse nesreče in tegobe, v resnici pase nočejo odpovedati svojim privilegijem. To ga je spodbudilo, da je poleg svojega<strong>dela</strong> prevedel in dal z latinskimi črkami v tisk tudi augsburško veroizpoved, kibo kmalu natisnjena tudi v glagolski in cirilični pisavi. Obvešča ga tudi o načinusvojega pisanja, s katerim želi doseči,da bi ga razumeli preprosti ljudje, pri tem pa zničemer ni okrnil ali spremenil pomena posameznega člena ali misli. Tako piše: Vsesvoje misli, delo in trud pri tem prevajanju usmerjam izključno v to, da bi dobrosrčniSlovenci in Hrvatje poleg Locis theologicis tudi s to knjižico dobili na enem mestu nakratko, preprosto in razumljivo združene prave temelje ter celotno vsebino krščanskeganauka. Na koncu zagotavlja, da zaščitnik Uraškega zavoda gospod baron IvanUngnad itd. ne bi dovolil tiskati ničesar, kar bi bilo sporno, nekoristno ali v nasprotjuz augsburško veroizpovedjo. Knezu in drugim krščanskim kraljem, volilnim knezomin knezom, grofom, gospodom, deželanom ter mestom pa se zahvaljuje za milostnopodporo, pomoč in spodbudo pri dvojnem prevajanju in tiskanju Biblije ter drugihnabožnih knjig v treh pisavah.Ta Celi Pſalter Davidou (Der ganz Psalter), Tübingen 1566Knjiga je posvečena: »Blagorodnim, plemenitim, žlahtnim, častitim, spoštovanimin modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsemvernim kristjanom, naklonjenim augsburški veroizpovedi, ki prebivajo v deželiKranjski, na Spodnještajerskem in Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki,Metliki, na Krasu ter v Istri.«V svojem precej dolgem nemškem predgovoru k psalterju –sam pravi,da se je protinjegovi volji tako razvlekel – Trubar na naslovni strani citira psalm 68,31, s čimernekako že nakazuje vsebino predgovora, ki je v bistvu razlaga nauka »prave krščanske642


vere« in usmerjen v obrambo pred vsemi njenimi nasprotniki znotraj krščanstva,to je proti papeštvu in drugim, kot jih sam imenuje, zoprnikom, dozdevnemuduhovniškemu krdelu. Še posebej pa je obračunal, kot ga imenuje, z neukim kričavimmenihom v ljubljanski stolnici frančiškanom Jurijem Bravšićem.Trubar je, kot piše v predgovoru, Psalter končal pred dvema letoma, to je leta 1564,v svojem prvem izgnanstvu, izdal pa in napisal predgovor, ki je datiran z januarjem1566, pol leta po zapustitvi Ljubljane v svojem drugem pregnanstvu. Jonatan Vinklerv spremni besedi k Peti knjigi zbranih del Primoža <strong>Trubarja</strong> v poglavju o Nemškempredgovoru k Psalmom razglablja: »Drugi razlog za Trubarjev obračun z nasprotnikina Kranjskem, kot ga je moč brati v nemškem posvetilu psalterja, pa je morda tudiv izgnanega superintendenta odzivu na dogodek, ki se je 6. in 20. decembra 1562odvijal v škofijskem dvorcu v Ljubljani« 36 Obširno poroča o dogodkih, povezanih sTrubarjem in protestantizmom na Kranjskem.Trubar na koncu predgovora kranjsko gosposko in celotno cerkveno občestvo pozivain spodbuja, naj živi, kot se za otroke božje spodobi, naj bodo pravični do vseh, dobriin zvesti podporniki ter zaščitniki prave krščanske vere in naj se ga spominjajo vsvojih molitvah.Ta celi katehismus, s kratko zastopno izlago (Catechismus, mit des Herrn JohannisBrenzij kurtzen Auslegung), Tübingen 1567.Knjiga je posvečena: »Plemenitega, hrabrega viteza, gospoda Jošta Gallenberškegaod Podpeči, nekdaj rimsko cesarskega veličanstva ter presvetlega kneza, pokojnegasvetnika in deželnega upravitelja na Kranjskem itd., najmlajšemu sinu, plemenitemugospodiču Gabrijelu Gallenberškemu itd.« 37Trubar je ta katekizem posvetil Gabrijelu Podpeškemu, ko je ta bil star 7 ali 8 let inzrel za pouk, da bi ga z zgledom njegovega očeta in matere, ki sta oba bila zvestapripadnika krščanskega nauka, spodbudil k prebiranju katekizma in učenju. Da pase boš katekizma učil z večjim veseljem in marljivostjo, sem oba omenjena katekizmaposvetil tebi in ju želel izdati v tvojem imenu. Trubar s tem predgovorom posvetilom,tako kot še z nekaterimi drugimi , prav gotovo ni iskal neke pomoči ali podporesvojemu delu, temveč ga lahko razumemo kot zgolj prijateljsko posvetilo.36 Jonatan Vinkler, <strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> V. Darila Rokus, Ljubljana 2009, 638.37 Jošt Podpeški (Jobst von Gallenberg zum Gallenstein), vitez, cesarski svetnik, krajnski deželni glavarod 1558 do svoje smrti 1566. Trubar je do njega gojil poseben prijateljski in duhovni odnos, saj jebil Jošt trden pripadnik in zagovornik reformacijskega gibanja. Trubar je bil krstni boter njegovemunajmlajšemu sinu Gabrijelu, ki je študiral v Tübingenu in postal vnet zagovornik reformacije.643


Svetiga Pavla lystuvi, h tim Efeseriem ... (Des heiligen Pauli Episteln), Tübingen1567Knjiga je posvečena: »Vsem visoko- in blagorodnim, plemenitim, častitim inpobožnim ženam, vdovam ter devicam, ki prebivajo v kneževinah Kranjski, SpodnjeŠtajerski in Koroški, na Goriškem itd.«Trubarjev nemški predgovor kot posvetilo k Pavlovim pismom je vsekakor nekajposebnega ne samo med slovenskimi temveč tudi med pisci 16. stoletja na sploh,saj ni znanega primera, da bi kakšen tisk v Trubarjevi dobi bil posvečen ženskipopulaciji kot celoti ali posameznici. Trubar se na pobožne žene nemškega alislovenskega rodu, vdove ali device obrača z zavestjo, da bodo one prve, ki bodomlademu rodu posredovale krščanski nauk tudi s pomočjo njegovih prevodovsvetopisemskih in drugih nabožnih knjig v domačem jeziku. Za to se mu zdijo polegpsalterja še posebej primerna Pavlova pisma, saj piše: V teh najhujših težavah integobah, ki tudi zaradi varnosti in obrambe drugih narodov pred Turki in podobnimisovražniki, ki nam, Bog se usmili, že čepe na vratu, pretijo naši ljubi domovini, vam,mojim v Kristusu ljubljenim ženam, sestram, hčeram ter vsem pobožnim ljudemnašega rodu po Psalterju, ki sem ga izboljšal pred enim letom, nisem znal ponuditikoristnejšega nauka, tolažilne besede ali tolažilnega pisanja kot prav ta pisma svetegaPavla, ki doslej še niso bila prevedena v naš jezik. Pa še: Vse to je sveti Pavel zbral terv svojih pismih in pridigah lepo na kratko in razumljivo zapisal. Naj kdorkoli govoriali sprašuje karkoli o katerem koli poglavju svete krščanske vere, za vsako vprašanjenajdemo odgovor, zagovor in razlago v pismih svetega Pavla.Zahvaljuje se vsem ženam, da so po svojih domovih tudi v najtežjih časih brale terhranile svetopisemske in druge nabožne knjige ter za njihove zasluge, da je bil poprvem »patmosu« poklican v domovino. Zahvaljuje se za vso pomoč, ki so jo izkazalenjemu in vsem preganjanim ter revnim in nesrečnim, zato pa jim tudi posveča teSvetega Pavla lystuve.Eni psalmi, ta celi catehismus (Der gantz Catechiſmus / etliche Pſalmen),Tübingen 1567Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislus Fužin in Razborja, zastavnemu gospodu v Višnji gori itd.«644


To posvetilo je drugo, s katerim je Trubar neko svojo knjigo posvetil kakemumlademu plemiču, in to Juriju Khislu, katerega rodbina je podpirala <strong>Trubarja</strong> vnjegovih prizadevanjih za širjenje reformacije na Slovenskem, in prva od petihprotestantskih pesmaric (Primož Trubar 1567, 1574, 1579, Jurij Dalmatin 1584 inFelicijan Trubar 1595). Družini Khisl je bilo posvečenih še 9 v beneških oficinah(1561 - 1615) natisnjenih glasbenih zbirk v Italiji in v avstrijskem Gradcu delujočihskladateljev, kar kaže na zelo razširjeno kulturno mecenstvo rodbine Khisl, katerenajmočnejši pripadnik Janž Jakob je bil v mladih letih tudi sam skladatelj. Nasplohje bila rodbina Khisl velika ljubiteljica glasbe, Jurij pa je poleg drugih plemenitihlastnosti užival tudi ugled literarno izobraženega plemiča. Ko Trubar v posvetilunavaja zasluge Jurijevega praočeta Vita Ksihla, piše, da je gospode in deželane patudi ljubljanske meščane nagovoril k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega vjezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistraLeonharda Budina, mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učiteljasvojih otrok, poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na razne instrumente, godala inbobne pa tudi telovadbe vešče umetnike. Prav tako govori za Vitovega sina, Jurijevegaočeta, da čuti veliko radost ob poslušanju in branju božje besede, posebej pa veseljedo glasbe. Zato te je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini inposebnemu učitelju, da bi se od njiju naučil pobožnosti, pravega razumevanja celegakatekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti.Sicer pa bi lahko rekli, da je predgovor kratek svetopisemski oziroma zgodovinskipregled cerkvene glasbe in njenega vpliva na poslušalca. Tudi pri tem predgovoruposvetilu gre bolj za tip posvetila prijatelju kot pa posvetila z namenom iskanjadoločene koristi, čeprav tudi ta dolgoročno ni povsem izključena.Ta celi catehismvs, eni psalmi (Der gantz Catechiſmus, ettlich Pſalm, ChriſtlicheGeſäng), Tübingen 1574Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislus Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemugospodu v Višnji gori itd.«Predgovor se v glavnem skoraj ne razlikuje od predgovora iz leta 1567, oba stadatirana z Derendingen, na svetega Jurija dan, le letnica je druga. V naslavljanju jedodan nov naziv: dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, ki si ga jenaslovljenec pridobil v sedmih letih med izidoma obeh knjig. Bistvena razlika je v645


tem, da Jurija leta 1567 še tika: Tvoj zvesti in vdani Primož Trubar, leta 1574 pa muizkazuje več časti: Vaše častitljivosti zvesti in vdani Primož Trubar Kranjec, tukajšnjižupnik. Ta predgovor je datiran enako kot nemški predgovor v Eni psalmi, ta celikatekizem iz leta 1567.Catehismus z dveima izlagama (Katekizem z razlagama gospodov Brentija in M. C.Višerja), Tübingen 1575Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in cenjenemu mlademu gospodu Francetu Jurijuplemenitemu baronu Reinu strmolskemu.« 38Posvetilo je namenjeno še enemu mlademu kranjskemu plemiču, ki je bil tedaj starokrog 12 let in torej pripravljen za študij. Trubar v očitni skrbi, da mladi, za študijpripravljeni dijaki ne bi podlegli mamljivim in vsiljivim ponudbam jezuitskihmenihov, ki jim je bila naložena skrb za vzgojo katoliškega naraščaja. Ti so jeseni1574 izdali prvo slovensko katoliško knjigo, avtor je bil Lenart Pachernecker, 39in sicer je prevedel katekizem Petra Kanizija 40 ter ga v Gradcu natisnil pri HansuBartschu. Za ta katekizem Trubar pravi: V njem dobri menih sedem papeškihzakramentov, sedem smrtnih grehov, štiri v nebo vpijoče grehe, sedem dobrih delusmiljenja, klicanje k svetnikom, Ave Marijo in druge zlorabe zagovarja ter razglašaza katoliške. Omenja tudi nekega jezuita, ki je v istem letu v Gradcu na Štajerskemizdal: …tiskano, po njegovem razumu ostro napisano razpravo proti naši Cerkvi inveri, v kateri hoče z napačnimi, preobrnjenimi in popačenimi zgodovinskimi dejstvi,primeri in izreki iz Svetega pisma, starih očakov in cerkvenih zborov dokazati, daje sedanja papeška rimska Cerkev prava katoliška in apostolska, naša pa napačnater krivoverska itd. V nadaljevanju vse preproste, dobrosrčne kristjane prav nič kajprijazno in leporečno svari pred novo, samovšečno, v ovčje kožuhe preoblečeno volčjeleglo, posebej pa svari mlade, za študij sposobne fante, ki jih love po vsej deželi in tudi38 Grad Strmol je bil v 16. in 17. stoletju nekaj časa v lasti rodbine Rain. Rupel – Saria omenjata, da se jeTrubar še kot pridigar v ljubljanski stolnici (Rupel – Saria, 45) seznanil s Francem Rainom s Strmolain se pozneje z njim spoprijateljil, tako je postal krstni boter njegovemu vnuku Francu Juriju (1562) inmu leta 1575 posvetil svoje pomembno delo (O. Sakrausky, n. d., 369).39 Lenart Pachernecker (u. 1580), živel v cistercijanskem samostanu v Vetrinju, od 1579 opat kostanjeviškegasamostana, avtor prve slovenske katoliške knjige Compendium catechismi catholici in slavonicalingua, per quaestiones, in gratiam catholicae iuventutis propositum. Naslov je znan le po Trubarjevemzapisu v predgovoru, knjiga se do danes ni našla (ES 8).40 Peter Kanizij (Petrus Canisius), 1521–1597. Nemški katoliški teolog, njegov katekizem preveden vštevilne jezike, med prvimi tudi v slovenskega (1574).646


proti volji staršev spravljajo v svoje dobro opremljene in vzdrževane ustanove, kjer ihpredvsem učijo v njihovi sofistični prazni veri, da jih nato pošiljajo v razne dežele, kjerbranijo papeško cesarstvo. Zato Trubar čuti dolžnost, da čeprav star in bolan, prekosvojih tiskanih knjig uči ne samo mlade, kaj je prava krščanska vera, kako jo ločiti odneprave papeške, in mlade posebej opominja ter jim priporoča, naj vneto prebirajoSveto pismo ter druge svete knjige.Na koncu posvetila se Trubar želi zahvaliti za vsa dobra <strong>dela</strong>, ki jih je zanj in njegovodružino storila rodbina Rainov. Ker so staro, častivredno poreklo, ime, tradicija inplemeniti rod gospodov Rainov v vsej kneževini Kranjski in okoliških deželah ljudemvisokega ali nizkega stanu poznani, visoko cenjeni, priljubljeni in spoštovani, uap,da bo ta knjižica – ker je posvečena mlademu gospodu, bogaboječi ljubi mladini terdobrosrčnim kristjanom cele domovine – toliko ljubša, prijetnejša ter jo bodo vsivneto brali.Noviga testamenta pusledni deil (Das letst Theil des newen Testaments), Tübingen1577Knjiga je posvečena: »Blagorodnim in plemenitim gospodom ter gospodičem,gospodu Krištofu baronu turjaškemu in nadliškemu, dednemu komorniku naKranjskem in v Slovenski marki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upraviteljudeželnega glavarstva na Kranjskem itd., gospodu Andreju turjaškemu, gospodu naŠumberku, Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na Kranjskem in v Slovenskimarki; mladima gospodoma Francu Gallu od Jame in Podpeči ter Jakobu Gallu odKnežje poti in Podpeči.«Ko je Trubar po 10 letih od izdaje predzadnjega <strong>dela</strong> N. T. (Svetiga Pavla lystuvi,h tim Efeseriem) končno uspel zbrati dovolj sredstev za izdajo zadnjega <strong>dela</strong>Novega testamenta, je to delo, kot je obljubil, posvetil sinovom kranjskih plemičev,študentom v Tübingenu, kasneje več ali manj pomembnim kranjskim plemičem, kiga v študentskih letih v njegovem pregnanstvu niso pozabili, ampak so ga pogostoobiskovali ne samo kot duhovnega vodjo temveč kot pravega očeta, saj je v posvetiluzapisal: Milostni in dobri gospodje ter gospodiči. Tega, da sem ta zadnji del Novegatestamenta v našem preprostem slovenskem jeziku (ki sem ga pred nekaj leti, ko stebili pri nas tukaj v Tübingenu na študiju, obljubil posvetiti vam in vašim študentskimtovarišem) šele sedaj s tako veliko zamudo dal v tisk, niso krivi, da povem po pravici, lemoja težka in dolgotrajna bolezen, starost in nezmožnost, da bi tisk sam založil, temveč647


tudi moja malomarnost in posvetna opravila. Kristus, Gospod, naj mi oprosti ter pozabite in druge moje grehe. Amen To so bili sinovi njegovih zaščitnikov in podpornikoviz domovine še iz časov, ko je bil pridigar na kranjskem in štajerskem, to je rodbinAuersperg in Gall. V predgovoru komentira vsebino knjige, zakaj se je odločil zamanjši format, kot ga je predvideval na začetku, ter zakaj je odstopil od namere,da za stroške tiska naprosi nekatere pravi veri vdane deželne stanove. Med razlogi,zakaj je to delo posveti prav tej četverici mladih plemičev, navaja naslednje: Ker se jerodil v Raščici, ki pripada baronom Turjaškim in so njih pobožni, pošteni in uglednipredniki, dedje, babice, očetje, matere, sorodniki in sorodnice poleg drugih gospodov indeželanov, žena in gospodičen sprejeli sveti evangelij ter ga ne brez velike nevarnosti zasvoje telo in imetje javno izpovedovali, ga pridigarjem zvesto pomagali širiti ter jim,ko so bili preganjani, storili mnogo dobrega. Nadalje, ko so jih pobožni krščanskistarši poslali na študij v Tübingen, so ga tam, v njegovem pribežališču, ne kot svojegarojaka temveč kot očeta pogosto obiskovali ter ga spraševali o starih zgodbah, ki so sedogajale v domovini. Pri tem so drug drugemu izkazovali in potrjevali vse spoštovanje,ljubezen, zvestobo, prijateljstvo in pošteno druženje, kot se za rojake v tuji deželispodobi. V treh letih, ki so jih prebili v Tübingenu, so se namreč s svojim marljivimučenjem ter krepostnim plemiškim vedenjem tako izkazali, da so bili, po Trubarju,v čast vsej slavni univerzi v Tübingenu. Vaši pobožni zelo učeni zvesti učitelji, kiso vas močno cenili, pa še danes zelo pohvalno govorijo o vas in se z radostjo v srcuveselijo vašega dobrega počutja in blaginje. Tako kot zasluge in podvige turjaškegarodu Auerspergov, vendar nekoliko skromneje povzdiguje gamberški rod Gallenovin upa, da bodo tako kot njihovi predniki nadaljevali oba rodova in šli po stopinjahprednikov ter svoj poklic in dolžnosti opravljali kot Patres Patriae & Nutricij EcclesiaeChristi po božjih zapovedih. Svari pa jih pred tem, da ne bi kot nekateri njihovegastanu in starosti, od mladosti vzgojeni v evangeliju in poslani v tujino na visoke šole, kose kot odrasli, osvobojeni starševske ali skrbniške vzgoje in pokornosti, vrnejo domov,kmalu postali predrzni, surovi fantalini, brezdelneži in pijanci, ki zavržejo vse, kar so senaučili, plemenitost in bogaboječnost ter svoje knjige pustijo ležati v prahu. Kar pa je šehuje, je to, da nekateri od njih zaradi minljivega miru in užitka podležejo papeštvu terpreganjajo tiste s pravo vero, ne mislijo pa na to, da jih za povračilo sedaj in za večnočaka pogubljenje.Seveda pa Trubar upa, da bodo njihova stara poštena imena, rod in poreklo medbogaboječimi Kranjci in Slovenci prispevali k temu, da bodo to knjižico tolikopogosteje ter bolj marljivo brali (in seveda tudi kupovali).648


Ta celi catehismus, eni psalmi, Ljubljana 1579Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislus Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemugospodu v Višnji gori itd.«Je tretja Trubarjeva knjiga, posvečena Juriju Khislu. Od prve, ki mu jo je posvetil, jeminulo 12 let, torej je Jurij v tem času odrasel. Posvetilo se v ničemer ne razlikuje odposvetil, ki jih je Trubar napisal leta 1567 in leta 1574 ter je celo v celoti prepisano izkatekizma iz leta 1574. Vsa tri so na koncu datirana z Derendingen, na Jurjevo 41 1567,čeprav je Katekizem iz leta 1579 bil natisnjen v Ljubljani. Sta to napaki tiskarjev?Skoraj neverjetno se zdi, da bi dva različna tiskarja (Katekizem 1579 je bil natisnjenv tiskarni Johana Manela v Ljubljani) ponovila isto napako. Ali pa jeTrubar sam takoželel, da bi s tem morda izpričal, da se v njegovem osebnem odnosu do naslovljenca vtem času ni nič spremenilo.Ta celi novi testament našiga gospudi inu izveličarie (Das new Testament vnsersHerren vnd Seligmachers), Tübingen 1582Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu krščanskemu knezu in gospoduwürtemberškemu, gospodu Ludviku, vojvodi würtemberškemu in teškemu, grofumümpelgartskemu itd.« 42Ko je Trubar pisal nemški predgovor za Ta celi novi testament, ki je izšel pet letpozneje, kot je bilo predvideno, se je gotovo dobro zavedal, komu ga posveča in kakonaj ga oblikuje, da bo pri naslovljencu posvetila naletel na ugoden sprejem, s tem paseveda tudi celotna izdaja tega Trubarjevega tako rekoč zadnjega <strong>dela</strong>, katerega izdajoje še doživel. Vojvodi Ludviku ga je posvetil v zahvalo za vso pomoč in podporo,ki jo je Ludvig, poprej pa že njegov oče vojvoda Krištof, 43 nudil pri uresničevanju41 Jurjevo ali sv. Jurij se po današnjem koledarju praznuje 23. aprila, po Trubarjevem koledarju iz leta1557 pa le dan kasneje, 24. aprila.42 Ludvig Württemberški, imenovan tudi Ludvig Pobožni (1554–1593). Od leta 1568 do smrti petivojvoda Württemberški, je bil edini preživeli sin vojvode Krištofa. Da bi ohranil mir med nemškimikneževinami, pa tudi zato, da ne bi podpiral kalvincev, je leta 1573 odklonil predlog pfalškega knezaFriedricha o nekakšni zvezi protestantskih knezov, prav tako leta 1577 enaka prizadevanja kraljice ElizabeteI., tudi njenim poznejšim prizadevanjem za nekakšno splošno protestantsko zvezo se je izognil,ker je kot njegov oče bil pristaš cesarja in cesarstva ter hotel obdržati prijateljske odnose s cerkvenimiin posvetnimi knezi.43 Prim. Artikuli oli deili te prave stare vere kersčanske 1562.649


slovenskega in hrvaškega tiska v Uraškem biblijskem zavodu in po zaprtju le-tega.Trubar sam pa se je čutil dolžan zahvale kot oče sinov Primoža in Felicijana, ki stabila med drugimi študenti iz slovenskih dežel, ki jim je vojvoda, sicer z nekolikoobotavljanja, omogočil brezplačno bivanje v svojem tifernijskem zavodu in takoolajšal študij na tübinški univerzi, starejšemu Primožu pa tudi priskrbel službo.Razen tega mu je vojvoda zaupal pridobivanje kranjskih, štajerskih in koroškihpridigarjev in šolnikov za podpis Formule concordiae, ki naj bi utrdila omajanoversko slogo med luteranci v nemških deželah, a so ji zlasti na koroškem močnonasprotovali. S podpisi naj bi dosegli tudi, da bi na zboru parlamenta v Augsburguleta 1582 s posredovanjem evangeličanskih stanov dosegli uspeh proti zatiranjuevangeličanstva v avstrijskih dednih deželah. 44 Na željo vojvode Ludvika je Trubarpoleg augsburške veroizpovedi prevedel tudi Formulo konkordio.Večji del predgovora namenja Trubar verski vsebini svojih tiskov, s katero poučujein usmerja slovensko ljudstvo k pravi krščanski veri. Vojvodo seznanja s tem, kaj soSlovenci, ki trpe od turških napadov in so še pod vplivom papeštva, s tem tiskompridobili, kakšna je njihova vera in kako jo razumejo. Daje mu in preko njegatiskarskim nadzornikom ter vsem Nemcem, ki slovenskega jezika ne razumejo,obračun svojega celotnega <strong>dela</strong>, v katerem ni ničesar sektaškega, nepotrebnega alifamoznega. Izdajo Ta celega novega testamenta pa komentira tako: Kar zadevatranslacijo oziroma prevod, sem v tem testamentu ostal pri svojem prvem prevodu,saj v njem, ko sem ga ponovno prebiral, nisem odkril nobenih nepravilnosti, pa tudi vpetindvajsetih letih, odkar sem začel prevajati, nisem od nikogar bil obdolžen kakršnihkoli nepravilnosti. Trubar utemeljuje, zakaj je ohranil pravopis iz prejšnjih izdaj:zato, da bi ga lahko ob poslušanju dobro razumel vsak slovenski kmet, čeprav bi ga bralnekdo, ki sicer slovenskega jezika ne razume, vendar vsaj dobro bere. Svojo praktičnostin pastoralno usmerjenost pa pokaže v obrazložitvi, zakaj je dal Sveto pismo tiskativ manjšem formatu: da bi se vsebina lahko povezala v eno knjižico ter lažje v rokahnosila v cerkev ali drugam. Ker pa bi predebela ne bila priročna in lepa, sem jo moralrazdeliti na dva <strong>dela</strong>, manjšemu delu pa sem pridal slovenski predgovor (ki po vsebinini primerljiv z nemškim), pregled vsebine Svetega pisma, koledar in druge koristnestvari.Ob zaključku pa se zahvali med drugim z besedami: Po preudarku in razmisleku oomenjenih in mnogih drugih dobrih delih, ki sta jih vaša knežja milost in vaš blaženigospod oče milostno izkazala naši slovenski Cerkvi, meni in mojim sinovom, sem Ta44 Prim. J. Rajhman Trubar, Primož. SBL.650


novi testament v slovenskem jeziku sedaj drugič tiskan v Tübingenu, želel v večenspomin in zahvalo posvetiti vaši knežji milosti. Ponižno prosim, da to mojo željoblagohotno in z razumevanjem sprejmete, omenjeno Cerkev in mene pa kot doslej šenaprej vzamete milostno pod svojo zaščito.Trubarjevi nemški predgovori v hrvaških glagolskihin ciriličnih tiskihO Trubarjevih zaslugah za hrvaški latinični, glagolski in cirilični tisk je bilo napisanihže mnogo razprav znanih slovenskih, nemško gorečih in hrvaških avtorjev, medtempa je število avtorjev, ki bi posebej raziskovali Trubarjeve nemške predgovore v tehtiskih, znatno manjše. Naj omenimo le nekatere: Oskar Sakrausky, Mirko Rupel,Franjo Bučar, Janez Rotar, Franjo Francev, Alojz Jembrih. 45 Od mlajših slovenskihavtorjev je v precej obširni razpravi Trubarjeve nemške predgovore v hrvaškihtiskih predstavila Irena Orel v razpravi Trubarjeva posvetila k južnoslovanskimprotestantskim tiskom na četrtem slovensko – hrvaškem slavističnem srečanju junija2008. 46 Alojz Jembrih v Pogovor uz pretisak glagoljičkoga novoga testamenta 1562– 1563, posebno pozornost posveča nemškemu predgovoru v glagolskem Malemkatekizmu, okrog katerega je bilo precej nejasnosti. V isti prilogi objavlja hrvaškiprevod nemškega predgovora h glagolskem Novem testamentu iz leta 1562 – 1563Marine Miladinov. 47Katekizam Edna malahna kniga (Der klein Catechißmus), preizkusni, glagolica,Tübingen 1561Posvetilo je namenjeno: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospoduMaksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu,zgornje in spodnje Šlezije, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.«45 O. Sakrausky, avtor prve celovite objave Trubarjevih nemških predgovorov, Ljubljana 1989; M. Rupel,poleg odlomkov iz del drugih protestantskih piscev prevedel dele Trubarjevih predgovorov v dvehizdajah, Ljubljana 1934 in 1966; Franjo Bučar, raziskovalec hrvaških protestantskih tiskov, prav takoFranjo Francev, raziskovalec hrvaškega jezika hrvaških protestantskih piscev; Alojz Jembrih, sodobniraziskovalec hrvaške protestantike ter urednik hrvaških izdaj faksimilov glagolskih in cirilskih tiskov.46 Glej zbornik srečanja, 13–34.47 Marina Miladinov, lektorica na teološki fakulteti “Matthias Flacius Illyricus” v Zagrebu.651


Preizkusni Mali katekizem je prva, v Urahu v glagolici natisnjena hrvaška knjiga,pravzaprav naj bi bil njen tisk bolj preizkus in uvod v nadaljnje tiskanje, saj je bilonatisnjenih le nekaj pol. Ohranjen je le v fragmentarni obliki. Eden se nahaja na7. tiskanih listih v zasebni lasti Ivana Dubravčića v Delftu 48 in ga je kot prilogok faksimilni izdaji celotnega glagolskega katekizma objavil A. Jembrih. Drugi jeizvod, o katerem govori M. Rupel, ko ga omenja med novimi odkritji, vendar ga vknjigi Slovenski protestantski pisci ne omenja. 49 Posebna zgodba tega poizkusnegakatekizma je njegov nemški predgovor (tudi O. Sakrausky ga ne omenja medTrubarjevimi nemškimi predgovori). Ker je Trubar v času tiskanja tega katekizmaživel v Kemptenu, je Pavel Skalić 50 sam sestavil predgovor in ga posvetil kraljuMaksimilijanu II. Tekst je prebral P. Pavel Vergerij in ga označil za neprimernega,saj je pod tekst med drugim pripisal: »Takoj v prvi poli se kaže velika častihlepnost,poveličanih je namreč pet imen in pripoveduje se o nekaterih stvareh, ki nisoresnične. Ali bo to učilo Hrvate skromnosti in ponižnosti?« 51 To polo je Vergerijposlal knezu, Ungnad pa je pisal Trubarju, naj se vrne v Urah, ker je s hrvaškimtiskom nekaj hudo narobe, saj je knez od Ungnada zahteval, da spremenijo predgovorin odstranijo Skaličevo posvetilo. Ungnad je tisk ustavil, Trubarju pa naročil, danapiše nov predgovor. Nejasnost okrog avtorstva nemškega predgovora v Malemkatekizmu je bila razrešena tudi s pomočjo dopisovanja med akterji hrvaškegatiska v Urachu in potrjeno je Trubarjevo avtorstvo predgovora. V predgovoruTrubar sedaj na kratko obvešča kneza, da so po posebni želji in usodi božji s pomočjomnogih dobrosrčnih kristjanov, posebno pa ob zvesti pomoči in podpori blagorodnegakrščanskega gospoda barona Ivana Ungnada prevzeli celotno hrvaško tiskarno, v Urachpripeljali Štefana Konzula, ki bo pomagal pri prevajanju in tiskanju hrvaških knjig,da bodo, če bo taka božja volja, kmalu imeli na voljo tudi vse potrebno za tiskanje vcirilici, da bodo za preizkus najprej natisnili glagolski katekizem in kaj bodo tiskalipozneje. Razlog, zakaj posvečajo to knjigo kraljevi visokosti, da je isti, kot je naveden48 Delft, univerzitetno mesto na Nizozemskem.49 M. Rupel ga med novimi najdbami navaja pod št 49. Del tega katekizma, nepopolno prvo polo, kije vezana skupaj s prvo polo ciriličnega Katekismusa, je Rupel odkril v privatni lasti dr. Schererja vZürichu. Jembrih meni, da gre za isto izdajo, kot je ona v Delftu.50 P. Skaliča je Trubar povabil v Tübingen, da bi bil v pomoč pri prevajanju in tiskanju hrvaških knjig.Prim. Trubarjevo pismo kralju Maksimilijanu, 27. 7. 1560: »In ker zna doktor Skalič, moj zaupni,naklonjeni gospod, tudi kranjski, bezjaški in hrvaški jezik in hrvaško pisavo primerno pisati in brati,naj mu izvoli vaše kraljevo veličanstvo pisati in naročiti, da bi nam pomagal tudi pri tem božjem delu,ki ga sam ima za veliko in koristno itd.« J. Rajhman, Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>, 77.51 J. Rajman, n. d., 84; A. Jembrih 1997, 130.652


v posvetilu v drugem delu slovenskega novega testamenta, ponižno pa ga prosijo, dato naše posvetilo prav razumete ter daste to knjižico po razumnih in pobožnih Hrvatihpotrditi ter nas po njih milostno obvestiti o morebitnih pomanjkljivostih. Kot je videti,se je Trubar dobro zavedal, kakšno škodo bi s prvotnim predgovorom, ki knezuočitno ni bil po volji, lahko povzročil P. Skalić, ko so pričakovali dodatno pomoč zaizvajanje hrvaškega tiska.Katehismus edna malahna kniga (glagolica), Tübingen 1561.Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospoduMaksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.«Da gre pri tem katekizmu za drugo knjigo, kot je Mali poskusni katekizem, jerazvidno že iz razlik na naslovni strani v glagolskem in nemškem tekstu. Prav takoje razlika tudi v obeh nemških predgovorih že v samem naslavljanju, ki je v temkatekizmu znatno skrajšano, čeprav namenjeno istemu naslovljencu. Vsebinsko seoba predgovora v glavnem ne razlikujeta, čeprav se tudi v tem ne ujemata popolno,tako so, na primer, vtem predgovoru izpuščene zasluge Ivana Ungnada za postavitevtiskarne. Prav tako se ne ujemata predloga za prvi hrvaški tisk, v prvem predgovoruTrubar pravi: da naj za začetek in prvi poizkus postavi in da v tisk malo Biblijo,namreč Katekizem, v katerem so zajete najnujnejše in zveličavne resnice, nauki inmolitve, najlepši in mili obredi ter prave božje službe novega testamenta s kratkimirazlagami. V tem predgovoru pa: da nam te od več hrvaških prevajalcev prevedene inod hrvaških pridigarjev v kranjski deželi pregledane, korigirane in nam v tisk poslaneprevode Katekizma s kratkimi razlagami Nicenijskega koncila, 52 Atanazija, Ambrozijain Avguština 53 nauki ter pridige o moči in sadovih prave krščanske vere pripravi zapostavitev in da v tisk. V obeh posvetilih posveča knezu ta prvi in skromni poizkus stem, da v tem dodaja še našega novega hrvaškega prevajanja in tiska. Oba predgovorase zaključujeta z istim datumom:1. dne marca v letu 1561, vendar zapisano nekolikorazlično.52 1. nicejski koncil, leta 325.53 Atanazij (295–373), aleksandrijski patriarh; Ambrozij (339–397), milanski škof; Avguštin (354–430),škof in cerkveni učitelj.653


Katehismus edna malahna kniga (cirilica), Tübingen 1561Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospoduMaksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.«Tudi ta katekizem je kot oba glagolska posvečen istemu naslovniku. V njem Trubarkneza spominja, da je skupaj s Konzulom že posvetil in dal v njegovem imenunatisniti glagolski katekizem, ki je bil vseskozi dobro ocenjen in sprejet in so se sedaj,ko so po zaslugi njegovega kraljevega veličanstva že sprejeli cirilične črke, odločili,da bodo z njimi najprej za preizkus natisnili mali katekizem v cirilični pisavi in gatudi posvetili njegovemu kraljevemu veličanstvu. V nadaljevanju izraža upanje, dabo vašemu kraljevemu veličanstvu to delo ugajalo, ter ponižno prosi, da ga bo enakokot prejšnja dalo oceniti in potrditi poznavalcem tega jezika, na morebitne vsebinskeali ortografske napake pa nas milostno opomnilo. Končuje z obljubo, da bodo zvestonadaljevali s prevajanjem in tiskanjem Novega testamenta in drugih krščanskih knjigv slovenskem in hrvaškem jeziku ter vse, kar bo natisnjeno, predstavili njegovemukraljevskemu veličanstvu. Predgovor je datiran s 25. oktobrom 1561, torej nekajmanj kot 7 mesecev po Malem katekizmu v glagolski pisavi.Prvi del novoga testamenta, va tom jesu … (glagolica), Tübingen 1562Knjiga je posvečena. »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospoduMaksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu,vojvodi zgornje in spodnje Šlezije, grofu moravske marke, grofu tirolskemu itd.«Na začetku enega najdaljših svojih nemških predgovorov Trubar pravi, da to knjigoposveča po lastnem preudarku in na prigovarjanje mnogih kristjanov kraljevemuveličanstvu, in napoveduje vsebino predgovora k tej nikoli dotlej tiskani hrvaškiknjigi. V napovedi vsebine se odloči, da bo najprej na kratko, pošteno in temeljitopovedal in prikazal, kakšno vero, navade, lastnosti in običaje imata ubogo krščanskoslovensko ter hrvaško ljudstvo, ki živita na turških mejah ter pod Turki v Bosni, Srbijiin Bolgariji ter okoliških deželah (vsi uporabljajo slovanski jezik in se za silo medseboj razumejo) ter s kakšnimi obredi opravljajo svoje božje službe. Da pa vsega teganjegovemu kraljevemu veličanstvu ne govori: zaradi poročanja, saj ste o vsem tudibrez tega dobro poučeni, temveč zaradi blagih in pobožnih gornjih Nemcev, pri katerihsedaj uživamo zatočišče, hrano in gostoljubje, saj so nekateri od njih poleg vašegakraljevega veličanstva pomagali pri nastajanju hrvaških in cirilskih črk ter tiskarne, pa654


tudi zaradi drugih dobrih kristjanov, ki žive daleč od turških meja ter malo ali prav nične vedo o veri, običajih, strahovih in stiskah omenjenih ljudstev. Ponovno utemeljujenujnost in koristnost tiskanja pobožnih knjig za širitev prave vere med slovenskim inhrvaškim ljudstvom in kakšne koristi so se od tega že pokazale zlasti med Slovenci,ki nekaj teh knjig že imajo. Kralju se zahvaljuje za že izkazano pomoč pri urejanjuhrvaške tiskarne, saj da je to tudi vojvodo Krištofa württemberškega spodbudilo, da jeimenitnim hrvaškim prevajalcem omogočil dobro namestitev in oskrbo, njemu samemupa v Urachu milostno podelil na novo ustanovljeno župnijo. Izvedeli pa da so tudiza razveseljivo novico, da žele z izdatno podporo pomagati tudi številni od Bogarazsvetljeni, milostni krščanski ter pobožni knezi, volilni knezi, grofje, gosposkain mesta. Na koncu Trubar kralja obvešča o tem, kako s podarjenimi sredstviupravljajo, za kaj jih porabijo, kako in kaj prevajajo in kaj nameravajo še natisniti terda mu v presojo pošiljajo Prvi del novega testamenta in več drugih knjig. 54 Predgovorje datiran v Urachu, dvanajstega januarja leta 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei … (cirilica), Tübingen 1562Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospoduMaksimilijanu, kralju na Češkem, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu,spodnje in gornje šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu na Tirolskem itd.“ 55To je šesta knjiga, ki jo je Trubar posvetil knezu in kralju Maksimilijanu, od tega enoslovensko in pet hrvaških knjig. Predgovor je precej daljši od predgovora k Ednimkratkim razumnim naukom v glagolski izdaji. V posvetilu na primeru Kristusa, sv.Štefana, Pavla, Jeremije in drugih apostolov govori o tem, kako so ti, ko so hotelivisoke svečenike in duhovne poučiti o pravilnem razumevanju prave božje besedeter odvrniti od praznoverja, malikovanja in krivih božjih služb, bili na koncu54 Kralj Maksimilijan v svojem pismu z dne 10. 5. 1562 iz Linza Ivanu Ungnadu potrjuje sprejem knjigin seznam vseh natisnjenih slovenskih in hrvaških knjig. I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge zur Geschichteder protestantischen Literatur der Südslaven. Wien 1874, 78.55 Maximilian II. (1527–1576), leta 1562 v Pragi okronan za češkega kralja in istega leta v Frankfurtu naMaini za rimsko-nemškega kralja, leta 1563 v Bratislavi za kralja Madžarske in Hrvaške, leta 1564 posmrti očeta Ferdinanda I. tega nasledi na cesarskem prestolu. Od začetka svoje vladavine je bil naklonjenprotestantizmu, da bi lahko zasedel cesarski prestol, je priznal pripadnost katolicizmu, vendar jeenako kot njegov oče vodil politiko medverskega sporazumevanja. Na splošno je veljal za zaščitnikaaugsburškega verskega miru. V njegovem času je tudi v avstrijskih deželah protestantizem doživelsvoj vrh. Bil je med največjimi podporniki uraškega tiskarskega zavoda, zato tudi toliko posvetil nanjegovo ime.655


zasmehovani in obtoženi, da puntajo ljudstvo in vpeljujejo novo vero, ki ne prinašanič dobrega, na koncu celo križani, kamenjani ali kako drugače ubiti, preganjaniin mučeni. Govori o tem, da o takih dogodkih ne priča samo cerkvena zgodovinatemveč jih je bilo dovolj tudi v njegovem času: Bog je tudi v tem poslednjem časupovsod v krščanskem svetu obudil pobožne učitelje in pridigarje, ki se po zapovediin zgledu Kristusa, prerokov in apostolov z veliko resnostjo ter vnemo ob nevarnostiza svoje telo in življenje s pisanjem, tiskanjem in pridiganjem na vso moč trudijo in<strong>dela</strong>jo na tem, da bi se surovo malikovanje, grde zlorabe ter brezbožno nečistovanjein neskesano življenje, ki so se zaradi zanikrnih dušnih pastirjev, neukih, licemerskih,častihlepnih in pohlepnih svečenikov priplazili v krščanstvo, ponovno izkoreninili iniztrebili. Kralju se potoži, da bodo sovražni, praznoverni in hinavski ljudje pred vašokraljevo visokostjo in drugimi hoteli o mojih pomočnikih in meni širiti enake laži, češda hočemo med slovensko in hrvaško ljudstvo vnesti in vzpostaviti novo zavajajočo inpuntarsko vero. Zato kralja kot sam pravi na kratko, sicer pa zelo obširno obvešča ovsebini te, v cirilici natisnjene knjige, urejene v celoti in povsem tako, kot je bila poprejv nekem nemškem tisku, in kaj o najpomembnejših členih naše krščanske vere, o katerihso se in se tudi sedaj po vsem svetu vodijo največji prepiri, spopadi in razklanosti,mislimo in verjamemo ter kaj o teh členih učimo, pišemo in pridigamo. Ob tem paproti koncu svojega razlaganja na za <strong>Trubarja</strong> nenavaden, precej ne »ekumenski«način zapiše, da s svojim verovanjem, pridiganjem, pisanjem in tiskanjem zavračamo,rušimo in javno obsojamo na prekletstvo vse druge veroizpovedi, nauke, pridige, spisein knjige, ki uče in trde, da se milost, odpuščanje grehov in večno življenje razen skozipravo vero in Jezusa lahko pridobe tudi z drugimi sredstvi. Prav tako zavračamo vsebožje službe, namišljena dobra <strong>dela</strong>, navade in običaje v cerkvi, četudi so videti staroin dobro ter ljudem prijetno, ki so si jih izmislile ter vzpostavile visoke, modre inmogočne osebe, ki jih vodijo, vzdržujejo in branijo, so pa v nasprotju z božjo besedo alipa niso zapisane in utemeljene v Bibliji. Takoj nato pa svojo strogo obsodbo nekolikoopraviči in omili, saj se zaveda, da Maksimilijan še vedno pripada katoliški cerkvi.To rušenje in prekletstvo pa ne izvira iz naše lastne volje, napuha, nerazumnosti aliiz zavisti in sovraštva (to ni v naši naravi, saj s tem ne bi uživali velikega priznanjain hvale sveta), to smo dolžni zaradi resne, stroge zapovedi Boga ter zaradi Kristusa,Mojzesa, vseh prerokov, apostolov, mučencev ter vseh svetih starih in novih učiteljevnauka ter zgledov iz preteklosti in sedanjosti. Na koncu izraža upanje, da bo knez kotrazsvetljen in zelo razumen kralj, pa tudi vsak pobožen kristjan katerega koli stanuiz te obširne razlage lahko povzel, pretehtal in presodil, da naš krščanski, blagorodni,656


milostni gospod patron in podpornik slovenskega, hrvaškega ter cirilskega novega tiska,kakor tudi mi, prevajalci, z našim začetim delom in tiskom ne nameravamo postaviti,kot se o nas morda govori ali se bo govorilo, nobene nove, zavajajoče vere, temvečželimo v Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji s pomočjo božjega blagoslova za širitevkrščanstva, za slabitev in uničenje Antikristovega ter Mohamedovega nauka in carstva,ponovno obuditi in postaviti staro, pravo, zveličavno krščansko vero ter prave božjeslužbe in dobra <strong>dela</strong>. Predgovor je datiran z dano v Urachu, na prvi dan marca v letugospodovem 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei ... (glagolica), Tübingen 1562.Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in visokorodnemu krščanskemu knezu ingospodu, gospodu Avgustu, vojvodi saškemu, Svetega rimskega cesarstva visokemumaršalu in volilnemu knezu, türinškemu deželnemu grofu, mejnemu grofumišenskemu, magdeburškemu grajskemu grofu itd.«Na začetku tega predgovora Trubar po svoje ponovi oceno Katekizma, kot jo jeM. Luther predstavil knezu Juriju Anhaltskemu. 56 Vse posvetno znanje namreč zazveličanje nič ne koristi, če ne poznamo bistva Svete Trojice, ki je povsem jasnorazložena v apostolski veri. Zato je on, Primož Trubar, brez želje po slavi v tehdvaintridesetih letih, odkar je bil posvečen v duhovnika, povsod po slovenskih innemških cerkvah pridigal najprej o Katekizmu, da pa sedaj apostolsko vero pridigav obliki, kot so jo na osnovi Svetega pisma in augsburške veroizpovedi razlagali inpridigali pravi, sveti od Boga razsvetljeni, stari in novi učitelji krščanske cerkve. Natopojasnjuje, zakaj se je odločil prevesti in natisniti najprej v slovenskem, sedaj pa šehrvaškem jeziku v glagolski in cirilični pisavi Melanhtonovo Loci Theologici. Knezusporoča, da so on sam in njegovi pomočniki zvesti Augsburški veroizpovedi ter dane prevajajo ničesar novega, sektaškega, sanjaškega, pohujšljivega, dvomljivega alinerazjasnjenega, temveč se pri pisanju in pridiganju vedno dosledno drže biblijskihtekstov in so v pravem katoliškem duhu sledili katekizmu, Melanhtonovim LocisTheologicis in augsburški veroizpovedi. Na koncu kneza obvešča še o tem, kako je IvanUngnad prizadevno, skrbno, pošteno ter pravično porazdelil pomoč in prispevke, ki sojih krščanski kralji, volilni knezi in knezi ter druge izjemne osebe darovali za to delo,pa tudi z vložitvijo velike vsote lastnega denarja, preden je prišla pomoč od drugod,56 Georg/Jurij III. Anhaltski (1507–1553), imenovan tudi »Pobožni«, deželni knez anhaltski in desauski,katoliški pridigar in evangeličanski reformator.657


pomagal prebroditi vedno večje stroške, saj omenjeni prispevki še zdaleč ne zadoščajo,dokler knjige ne bodo prodane. Knjigo pa mu posvečajo zaradi milostne podporein pomoči pri tem delu. Predgovor je datiran: V Ljubljani, 20. julija 1562. Sledijopodpisi P. <strong>Trubarja</strong>, A. Dalmate in Š. Konzula z doslej najdaljšo navedbo imena P.<strong>Trubarja</strong>.Articuli ili deli prave stare krstianske vere (glagolica), Tübingen 1562Knjiga je posvečena: »Presvetlima, visokorodnemu knezu in gospodu, gospoduJohannu Fridrichu srednjemu ter njegovemu bratu Johannu Wilchelmu, vojvodisaškemu, deželnemu grofu v Döringu, grofu v marki Meyssen itd.“To je edino posvetilo, 57 ki ga Trubar naslavlja na ernestinsko vejo knezov Saških, kiso od začetka podpirali reformacijo v Nemčiji (Friedrich III. Saški, imenovan modri),ki so se pod Johannom Friedrichom Velikodušnim (Großmütigen) prvič razvneli vvojni spopad s katoliškim cesarjem Karlom V. v schmalkaldski vojni (1546 – 1547),v kateri so protestanti podlegli, Velikodušni pa je po bitki pri Mühlbergu (1547)izgubil naziv volilnega kneza in Wittenberg ter za svojo rezidenco proglasil Weimar.Po njegovi smrti sta si sinova Johann Fridrich Srednji in Johann Wilhelm navideznorazdelila očetovo posest. Johann Friedrich je Jeno napravil za center čistegaluteranstva, vendar je kmalu zašel v nemilost pri cesarju in se zatekel na trdnjavoGrimmenstein. Po obleganju te, katerega se je udeležil njegov rodni brat Wilhelm, jeprišel v cesarjevo ujetnišvo (1567), ki ga ni zapustil do smrti leta 1595. Ernestinskiliniji gre zahvala, da je na njenem področju vladanja zavladalo urejeno cerkvenoživljenje.Posvetilo se sicer začenja s svetopisemsko tematiko o babilonskem stolpu, mešanjemjezikov in svetlobi, ki jih avtor ali avtorji spretno vnašajo v razmere svojega časain povežejo s svojim delom v uraškem biblijskem zavodu: Čeprav Bog omenjenihdarov v takšni obliki kot apostolom na binkoštni dan ne podeljuje vsakomur, pa vsvoji veliki in neizrekljivi dobroti in milosti spodbuja nekatere izbrance, da ta v tem,drugi pa v drugem jeziku božjega občestva s prevajanjem ali tolmačenjem Svetegapisma koristno služi njegovi Cerkvi. In še: Te svetlobe pa Bog ni prižgal samo vNemčiji, temveč je njen sij razširil tudi v sosednje kraljevine, kneževine in dežele, ki je,Vsemogočnemu bodi čast in hvala, tako obsijala tudi nas, Hrvate in Slovence.Če in koliko podpore in pomoči sta knežja brata, ki sta živela v slogi še ravno dovolj57 Znano pa tudi ni nobeno Trubarjevo ali pismo drugih slovenskih protestantov.658


dolgo, da bi lahko do konca podpirala Uraški tiskarski zavod, nudila slovenskemu inhrvaškemu tisku, ni znano, vendar sta uraškemu zavodu že morala izkazati kakšnodobro delo, ali pa je Trubar to vsaj pričakoval, ko piše: Zato ne dvomimo, da bostavaši knežji milosti, ko bosta videli in spoznali, da to delo ne širi nič drugega kot čisti,nepopačeni, blagodejni nauk svetega evangelija, isto podprli in priporočili tudi drugimkrščanskim vladarjem. Vsemogočni, pred katerega obličjem stojimo, je naša priča, dav tem delu ne iščemo nobene lastne koristi, saj smo po Kristusovem nauku tudi obnevarnosti za lastno življenje dolžni po božji milosti in njegovi volji storiti vse, da pritisočih ljudeh, ki bi sicer v svoji slepoti zapadli večni smrti in pogubljenju, ponovnovzplamti živo spoznanje Kristusa in njegovih dobrih dejanj, kajti blagor ene same dušeje vreden več kot zakladi vsega sveta. Pod posvetilo, ki je datirano z 20. oktobrom1562, torej skoraj leto po cirilskem malem katekizmu, so podpisani Trubar, Konzul inDalmata.Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (cirilica), Tübingen 1562Knjiga je posvečena: »Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospoduFilipu, hessenskemu deželnemu grofu, grofu od Katzenelnbogna, Dietza,Ziegenheima, Nidda itd.«Tako kot s knezoma Johannom Fridrichom srednjim in njegovim bratomJohannom Wilchelmom tudi s knezom Filipom hessenskim Trubar ni vodil drugekorespondence, kot je to posvetilo, vsaj ohranjeno ni nobeno podobno pismo.Naslovni strani v glagolskem in ciriličnem izvodu se povsem ujemata, zanimivo pa je,da se razlikuje naslavljanje izročiteljev vsebine protestantske veroizpovedi leta 1530cesarju Karlu V. v Augsburgu in pozneje leta 1552 na koncilu v Trientu. 58 V hrvašemdelu: od ednih velikih Hrcegov i Voivod, v nemškem tekstu pa: von etlichen von Gotthocherleuchten Churfürſten / Fürſten. V Cirilični izdaji je napaka pri navajanjuletnice koncila pri številčni vrednosti črke l = 30 namesto n = 50.Trubar v posvetilu hvali vse, ki so sprejeli pravo krščansko vero ter storili, kar je vnjihovi moči za njeno širitev in potrditev, graja pa neodločneže in sektaše. Navdušujese nad augsburško veroizpovedjo, ki vsebuje in razlaga vse najvažnejše iz Stare inNove zaveze, na razumljiv način tudi za preprostega človeka. Tako piše: Zato smomislili na to, da je nujno potrebno poglavja krščanske vere, ki so v sedanjem času58 Tridentinski koncil se je odvijal v treh zasedanjih. Od leta 1545 do 1547 v mestu Trident (Trento), odleta 1547 do 1549 v Bologni, od leta 1551 do 1552 in od 1562 do 1563 zopet v Tridentu.659


sporna, tako kot so v krščanski augsburški veroizpovedi zajeta in v apologiji obširnorazložena, od besede do besede prevesti v hrvaški jezik in natisniti s ciriličnimi črkami.Pa še: omenjena veroizpoved je od leta 30, ko je ob prisotnosti volilnih knezov, knezov,mnogih spoštovanih teologov in v božjem Svetem pismu podučenih mož, po obširnihin obsežnih posvetovanjih o Svetem pismu, po temeljitem in podrobnem tehtanjubila priznana za večno, božjo in nespremenljivo resnico, ki je do danes in bo vekomajostala nespremenjena. Ker je bil Filip hessenski med najvplivnejšimi zagovorniki inpodporniki augsburške veroizpovedi in je sam tudi materialno s 300 talerji 59 podprlUraški zavod, se je Trubar s so<strong>dela</strong>vci odločil, da mu posveti to knjigo, z naslednjimibesedami: To naše božje delo smo ponižno hoteli posvetiti vaši knežji milosti zaraditega, ker je vaša knežja milost skupaj z drugimi krščanskimi volilnimi knezi in kneziaugsburško veroizpoved posredovala njegovi rimsko cesarski visokosti, ki jo kot zvestkrščanski vitez pogumno in svobodnega duha tudi izpoveduje, ji v ničemer ne oporekain po posebni milosti Vsemogočega v njej z dušo in telesom vztraja. Predgovor jedatiran z Dano v Urachu, dne 20. oktobra leta 1562. Pod posvetilo so podpisaniPrimož Trubar, Anton Dalmata in Štefan Konzul.Postila to est kratko istlmačenje vsih nedelskih ... (glagolica), Tübingen 1562Knjiga je posvečena: »Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospoduKrištofu, knezu württemberškemu in teškemu grofu mümpelgartskemu itd. 60Glede nemških predgovorih v obeh hrvaških postilah je nekaj nejasnosti o avtorstvu.Medtem ko v Trubarjevi slovenski postili iz leta 1558 ni nemškega predgovora, imataobe hrvaški izdaji posvetili, in to različnima naslovnikoma ter sta različne vsebine.V tem času je že prišlo do trenj med Konzulom in Trubarjem, zato ne preseneča,da je Trubar v svojem pismu Ivanu Ungnadu 4. 9. 1562 predlagal, naj predgovora khrvaškim postilam napiše Jakob Andreae (ne pa kdo od obeh najožjih so<strong>dela</strong>vcev) inv njih navede, da sta oba povzeta in oblikovana po vzoru postile Filipa Melanhtona, 6159 Taler je bil po letu 1500 pomembno plačilno sredstvo ne samo v Nemčiji, temveč v Evropi in se je vraznih oblikah zadržal skoraj vse do 18. stoletja. V 16. stoletju je bilo v obtoku več vrst srebrnih talerjevrazličnih vrednosti, katere točno je Filip namenil tiskarni v Urahu, je verjetno zaznati iz njegovegaosebnega spremnega pisma k darilu. O. Sakrausky n. d. 173., op. 2.60 Christoph von Württemberg (1515–1568) je bil od leta 1550 do 1568 würtemberški vojvoda. Ko je leta1550 nastopil vojvodstvo, je v Würtembergu veljal cesarski interim. Krištof je s Passauskim sporazumom1552. uspel doseči ukinitev interima in je v naslednjih letih z Velikim cerkvenim redom 1559uvedel obsežne državne in cerkvene reforme.61 I. Kostrenčič, n. d., 103.660


čeprav je še mesec prej, 4. 8. 1562, v pismu Ungnadu pisal, da bi oba predgovora kpostilam želel napisati sam in ju bo iz Ljubljane poslal v Urah. 62 Tako nastane dvom,ali sta predgovora res izpod Trubarjeve roke, še posebej, ker Ungnad Trubarjudve leti pozneje, v pismu 6. 6. 1564, očita, da že več kot dve leti ni izpolnil svojihobljub o izročitvi predgovorov k nekaterim knjigam in tudi drugih dogovorjenihdel. 63 Na dvom navajajo tudi zapisi Winden namesto Windische za Slovence vobeh predgovorih, 64 kar pa seveda ne more biti dokaz za dokončen odgovor na tovprašanje, saj je končno Trubar podpisan pod predgovara v obeh postilah.Sama vsebina posvetila izraža skrb zaradi vse bolj ugašajoče vere in ljubezni dobližnjega ter malega števila tistih, ki bi se s potrebno vnemo zavzemali za širitevbožje slave, njegove svete besede in za stiske ogroženega krščanstva. Po drugi stranije nehvaležnost do Boga in pomanjkanje ljubezni tako veliko, da si ljudje drugdrugemu očitajo vtikanje v svoje posle, namesto da bi v opravljanju duhovniškeslužbe in v resnem zavzemanju za vero videli kaj dobrega. Vendar veje iz vsebine tudidoločen optimizem, ko Trubar navaja sv. Pavla, da je tiste, ki jih je Gospod določil,tudi poklical, in torej ne dvomi, da je zaradi oznanjanja svetega evangelija tudi medzbranim občestvom Hrvatov in Slovencev precejšne število poklicanih, ki bodo predBogom opravljali pravična in dobra <strong>dela</strong>. Tako vsebina niha med svetopisemskimiprilikami o tem, kaj grozi ljudem, če se ne držijo božje besede, in o tem, česa semorajo držati, da se temu ognejo. Da pa bi se božja beseda razširila tudi med ljudstvi,ki trpijo pod Turki, je zelo pomembno prav to, da je Sveto pismo starega in Novegatestamenta, ob drugih koristnih in blagodejnih krščanskih knjigah, lahko čisto terneponarejeno bilo prevedeno v hrvaški in slovenski jezik. V posvetilu je omenjen tudiknežji denarni prispevek, ki ga knez enako kot drugi kralji, volilni knezi in knezi odsvoje stalne in trdne pomoči tudi sedaj v ničemer niso okrnili. Predgovor je datiranv Urachu, dne 30. oktobra leta gospodovega 1562, podpisani pa so P. Trubar, A.Dalmata in Š. Konzul.Postila to jest kratko istlmačenie vsih nedelskih ... (cirilica), Tübingen 1563Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu knezu in gospodu, gospoduAlbrehtu starejšemu, grofu brandenburške marke, pruskemu vojvodi, grofu62 Th. Elze, Briefe, 194.63 Th. Elze, n. d., 416.64 V glagolski postili dvakrat in cirilični izdaji enkrat.661


ščečinskemu, grofu kašubskemu in vendskemu itd., grajskemu grofu nürnberškemu,knezu rügenskemu itd.«Postila v cirilični izdaji je knjiga, za katero ravno tako kot za postilo v glagolskiizdaji velja dvom, da je predgovor napisal primož Trubar, ker pa je sopodpisnik podpredgovorom, velja kot da ga je napisal, dokler ne bo dokazano obratno. Posvetiloknezu začenja s svetopisemsko tematiko luči svetega evangelija, ki je bila prižganana začetku sveta, nato pa je skoraj ugasnila, ker so ljudje bolj ljubili temo kot luč,ki paje ponovno močno zažarela s Kristusovim prihodom. Skozi stoletja ta luč, ker so jonekateri mogočneži skušali tudi za ceno mnogo krvi zadušiti, ni povsem ugasnila,temveč le izgubila nekaj svojega sijaja. V protestantizmu vidi Trubar razplamenitevte luči, katere sij je ponovno oblil ves svet, potem ko sploh ni bilo več mogočeprepoznati pravega spoznanja Kristusa in je že kazalo, da je z naukom svetegaevangelija konec, saj zapiše: Kdo bi si sploh lahko mislil, da bo potem, ko se je naš vrlijunak in božji človek blagega spomina dr. Martin Luther po navdihu Svetega Duhazoperstavil papeškim zmotam in zlorabam, to dejanje zoper silo vsega sveta doseglotakšen uspeh. In nadaljuje z navdušenjem nad razširjenostjo luteranske vere: Kar je bilna začetku samo majhen plamenček, se je razplamtelo v ogromen svetleč kres, in kar jetlelo najprej na enem samem kraju kneževine Saške, je razširilo svoj mogočen in krasensij v mogočne kraljevine po vsem svetu, namreč po Nemčiji, Franciji, Angliji, Škotski,Danski, Norveški, Švedski, Poljski, Španiji in Italiji, da, tja do same Turčije.Tudi tukaj Trubar toži, kako so Slovenci in Hrvati položeni na mesarsko tnalo,kjer jih imajo za klavno drobnico, ki jo dnevno pokončavajo. To je kazen, ki je bilaSlovencem in Hrvatom brez dvoma naložena za nevero in mnogotero malikovalstvo,vendar se Vsemogočnemu zahvaljuje za izkazano milost, da nam razodel svojomilostno voljo ter človeštvo rešil iz globoke teme.Na koncu pred vsemi kristjani ponovno izraža svojo zahvalo in slavi kneza, kipodpira delo, ki bo med Hrvati in Slovenci, celo med Turki, v Gospodu Kristusu zbralocerkveno občestvo, da ga bo prav spoznalo, mu pripadalo, ga slavilo in poveličevalo.Predgovor je datiran v Urachu, 20. dne v januarju leta itd. 1563. Tako kot v glagolskiizdaji so tudi v cirilični podpisani P. Trubar, A. Dalmata in Š. Konzul.Prvi del novoga testamenta, va tom su ... (cirilica), Tübingen 1563Predgovor je posvečen: »Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospoduWolffgangu, grofu s Pfalza na Renu, vojvodi bavarskemu, grofu z Veldentza itd.«662


V posvetilu Trubar primerja trpljenje slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki se prištevamed krščanska in trpi zaradi bližine in pogostih vpadov Turkov, posebno pa zaradipomanjkanja božje besede in tolažbe z ljudstvi, ki niso poznala prerokbe in so postalarazuzdana in divja, kot je to zapisal Salomon v knjigi pregovorov in pozneje Pavel vpismu Korintčanom. Prerokba ne pomeni nič drugega kot edino pravilno razlago inoznanjanje božje besede, kdor pa te ne pozna ali jo je zavrgel, je za večno pogubljen.Zato si ti dve ljudstvi zaslužita veliko in srčno sočutje, saj njihov večji del brez pravihpastirjev živi kot raztresena čreda ovac. Mladi divje in razuzdano žive brez prave verein spoznanja Boga. Zato gre velika zasluga krščanskim gospodom , da so s krščanskovnemo, z dejanji in denarjem podpirali ter pospeševali prepotrebno delo prevajanjain tiskanja božje besede v slovenski in hrvaški jezik, tako, da se tam po zaslugi tegatiska že sedaj zbirajo velike množice kristjanov, ki z velikim veseljem sprejemajo božjobesedo ter jo kot luč, katere ni mogoče zakriti, postavljajo na svetilnik, da bi svetila tudidrugim, ki so še v temi. Če bodo meje s Turki zasedli goreči kristjani, bodo te tudinajbolje zavarovane, kajti če bi se jih kdo dotaknil, bi bilo, kot da bi dregnil v božjeoko. Knjigo so podpisniki posvetili knezu zaradi njegove krščanske gorečnosti, kijo izkazuje do čistega nauka svetega evangelija in njegove širitve, ki je v krščanskemsvetu znana in slavljena.Predgovor je datiran v Tübingenu, dne 4. maja leta itd. 1563. Podpisani so P. Trubar,A. Dalmata in Š. Konzul.Ob koncu lahko sklenemo, da tudi Trubarjevi nemški predgovori izpričujejo njegovostalno skrb za duhovno rast in blagostanje njegovega preprostega slovenskega inhrvaškega človeka, ki jima tuji mogočneži – knezi in cesarji iz današnje Evropelahko pomagajo in so jima dejansko pomagali iz duhovne revščine na ta način, da soomogočili tisk knjig v njima razumljivem jeziku.663


Izbrana literaturaB. Berčič, Abhandlungen über die slowenische Reformation. München 1968.J. Dalmatin, Biblia „Tv ie vse svetv pismv“ 1584. Faksimile. Ljubljana 1968.Th. Elze, Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain. Tübingen 1977.Th. Elze, Primus Trubers Briefe. Tübingen 1897.K. Holl, Luther und die Schwärmer, v: Gesammelte Aufsätze zur Kirchengeschichte,zv. I: Luther. Tübingen 1932.Janez Pavel II., Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije (CD 98). Ljubljana 2002.G. Kocjančič, Platon I.. Celje 2004.I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestantischen Literatur derSüdslaven. Wien 1874.F. Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma medSlovenci. <strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> VI. Ljubljana 2010.F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov.Stati inu obstati (2008), 7–8, 30–41.J. Lokar, Iz predgovorov naših protestantskih pisateljev. Trubarjev zbornik. Ljubljana1908, 1–20.M. Luther, De captivitate babylonica ecclesiae praeludium. Wittemberg 1520.M. Luther, Wider das Papsttum zu Rom vom Teufel gestiftet. Wittemberg 1545.M. Luther, Kirchenpostilla, das ist Ausslegung der Episteln und Evangelien, von Osternbiß auff das Advent. Nürnberg 1560.I. Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom. Zbornikreferatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Ljubljana 2009,13–33.J. Rajhman, Trubarjeva pisma, poskus stilne predstavitve. Protestantizem priSlovencih. Wien 1984, 39–45.J. Rajhman, Pisma Primoža <strong>Trubarja</strong>. Ljubljana 1986.J. Rajhman, Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana 1997.J. Rotar, Toponimika in etnika v Trubarjevih predgovorih in posvetilih. Zgodovinskičasopis 41 (1987), 463–472.M. Rupel, Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 1934 in druga izdaja 1966.M. Rupel, Primož Trubar in Formula concordiae. Drugi Trubarjev zbornik. Ljubljana1951, 65–112.M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja. Ljubljana 1954.M. Rupel – B. Saria, Primus Trüber. München 1965.664


O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischenReformationswerk. Ljubljana, Wien 1989.P. Scherer, Die Funktion des deutschen Texets und der deutschen Sprache im Korpusder slowenischen protestantischen Schriften. III. Trubarjev zbornik. Ljubljana1996, 323–329.E. M. Schild, Abendländische Bibelvorreden bis zur Lutherbibel. Qellen undForschungen zur Reformationsgeschichte. Zv. 39. Heidelberg 1970.K. Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16. Jahrhunderts. Münster 1953.M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982.M. Smolik, Komentirana izdaja nemških predgovorov in posvetil v slovenskih inhrvaških knjigah 16. stoletja. Bogoslovni vestnik 49 (1989), 373–379.Z. Šmitek, B. Jezernik, Antropološka tradicija na Slovenskem. Etnolog (nv), 2 (1992),2, 259–266.M. C. Vischer, Auslegung der fünff Heubtstück des heiligen Catechismi…Schmalkalden 1573.J. Vinkler, <strong>Zbrana</strong> <strong>dela</strong> Primoža <strong>Trubarja</strong> V. Ljubljana 2009.665


666


Uredniško poročiloŽe ob sprejetju zamisli o izdaji Zbranih del Primoža <strong>Trubarja</strong> je uredniški konceptzaradi posebnosti predvideval, da bodo Trubarjeva neslovenska, to je nemška besedilaposvetil objavljena v posebni knjigi Zbranih del. Zato so v že objavljenih knjigah izostala.Doslej je bilo objavljenih več transkripcij oziroma prevodov Trubarjevih nemškihpredgovorov, vendar še nikoli niso bili vsi zbrani na enem mestu. Najpopolnejšeprepise, vendar brez prevodov je objavil O. Sakrausky, najpopolnejše prevode brezprepisov pa M. Rupel. Nekaj pa je tudi posameznih prevodov in prepisov, ki so izšliob izdajah faksimilov, npr. A. Janko, Register und summarischer Inhalt. Zaradi takšnerazdrobljenosti je bila želja uredništva, da na enem mestu zbere in objavi vse znaneTrubarjeve nemške predgovore, tudi tiste iz hrvaških glagolskih in ciriličnih izdajtiskarne v Urachu. O. Sakrausky v svoji knjigi Primus Truber Deutsche Vorreden (1989)poleg Trubarjevih 13 predgovorov v slovenskih knjigah, 1 nemški in 10 predgovorovv hrvaških tiskih objavlja še predgovore Jakoba Andreaea, Jurija Jurišiča, ŠtefanaKonzula, Jurija Dalmatina, Felicijana <strong>Trubarja</strong>, Ivana Tulščaka in Sebastijana Krelja,vendar vse brez slovenskih prevodov. Mirko Rupel pa je v Slovenskih protestantskihpiscih (1934 in 1966) objavil 10 deloma nepopolnih prevodov posvetil v slovenskihknjigah, 1 v nemški in 10 posvetil v hrvaških tiskih brez nemških prepisov ter nekajprevodov posvetil Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Janža Mandelca, Ivana Tulščakain Felicijana <strong>Trubarja</strong>.Ne glede na vse te predloge slovenskih prevodov se je urednik tokratne izdajeTrubarjevih nemških predgovorov odločil za popolnoma novo, samostojnotranskripcijo, prav tako pa tudi za nove prevode nemškega teksta v slovenski jezik izkopij izvirnikov oziroma faksimilov, ki so mu bili na voljo iz različnih virov, največ izRokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pri manj čitljivihdelih izvirnikov je avtor primerjal prepise O. Sakrauskyga iz že omenjene knjige.Transkripcija nemškega besedila je diplomatična, z vsemi morebitnimi napakami inposebnostmi kot v izvirniku, z izjemo podvojenih grafemov, ki so v izvirnem besediluvčasih označeni s črtico ~ nad grafemom, v prepisu pa so postavljeni v oglati oklepaj,npr. Him[m]el, vn[n]d. V oglati oklepaj so postavljeni tudi izpuščeni grafemi, ki sona zadnji črki skrajšane besede prav tako označeni s črtico ~ nad grafemom, npr.dan[n], vn[d]. Prepis slovenskih tekstov na naslovnih straneh prevodov se ravna potranskripcijskih načelih, kot so bila določena že pred izidom 1. knjige Zbranih del P.<strong>Trubarja</strong> in so bila z manjšimi modifikacijami upoštevana v vseh dosedanjih izdajah667


ZDPT. Svetopisemska mesta, ki so v izvirni obliki zapisana na robu ali med tekstom,so v transkripciji napisana tako, kot jih je zapisal Trubar, razrešana pa so v prevodu,in to po Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma. V prepisu in prevodu stauporabljeni dve obliki oklepajev, okrogli ( ) za dele teksta, ki jih je v oklepaj postavilTrubar, in oglati [], ki so vstavljeni zaradi zahtev diplomatičnega prepisa ali prevoda.Trubarjevi vstavki latinskega besedila v prevodu niso prevedeni v slovenski jezik, sajjih tudi Trubar v svojih predgovorih ni posebej prevajal v nemški ali slovenski jezik,temveč kar s svojimi besedami zapisal v samem tekstu. Tako tudi urednik te izdaje nividel potrebe, da se ti latinski vložki posebej prevajajo. Pojavilo se je tudi vprašanje,kako predstaviti prevedene tekste, ali stran za stranjo primerjati z nemškim tekstomali celoten prevedeni tekst tekoče posebej. Zaradi neenakih dolžin predgovorov izrazličnih izdaj in posebnosti stavčne strukture v obeh jezikih je prevladala misel, daso prevodi zapisani tekoče kronološko, ne glede na strani v izvirniku, tako kot je to vPismih Primoža <strong>Trubarja</strong> in Pismih slovenskih protestantov Jožeta Rajhmana.Samo prevajanje nemških besedil je predstavljalo določene težave zaradi arhaičnenemščine, ki jo je govoril in pisal Primož Trubar, saj je sam zapisal, da nemščine neobvlada povsem dobro, kar pa popolnoma ne drži, saj v primerjavi s pisanjem nemškogovorečih piscev 16. stoletja, na primer s pismom Ivana Ungnada nemškim knezomin mestom 14. septembra 1561 ni posebnih razlik. Težavo pri prevajanju predstavlja,na primer, izredna dolžina stavkov brez ločil, uporaba oziroma neuporaba ločil podanašnjih pravilih, posebnost nekaterih besed, ki v sodobnem nemškem jeziku nisoveč v uporabi ali se izgovarjajo drugače itd.Urednik sem se v soglasju z glavnim urednikom zbirke odločil, da del znanstvenegaaparata <strong>XI</strong>. knjige „bibliografski opis“ v tej knjigi ni potreben, saj je v posameznihknjigah ZDPT natančen bibliografski opis posameznih izvirnikov Trubarjevih del, kiobsega tudi nemški predgovor.Na koncu gre zahvala vsem, ki so mi pri tem delu kakorkoli pomagali, predvsemglavnemu uredniku, gospodu dr. Jonatanu Vinklerju za izreden trud, da je knjigasploh izšla, moji soprogi dr. Faniki Krajnc-Vrečko, ki je poskrbela za večino predlogin lektoriranje, vodji Rokopisnega oddelka NUK gospodu mag. Marjanu Rupertu,ki je omogočil vpogled v izvirnike, ter vsem ostalim, ki so kakor koli sodelovali pridokončanju te knjige.Urednik668

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!