13.07.2015 Views

Primeri nalog iz iz raziskave PISA

Primeri nalog iz iz raziskave PISA

Primeri nalog iz iz raziskave PISA

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

PRIMERI NALOGIZ RAZISKAVE <strong>PISA</strong>Dr. Mojca Štraus, Pedagoški inštitutLjubljana, 2011


VARNOST PRENOSNIH TELEFONOVAli so prenosni telefoni nevarni?Ključna točkaProtislovnaporočila ozdravstvenemtveganju priuporabi prenosnihtelefonov so sepojavila konec 90.let 20. stoletja.Ključna točkaV znanstvene<strong>raziskave</strong>, kipreučujejo učinkeprenosnihtelefonov, so vložiliže milijone evrov.da1. Radijski valovi, ki jihoddajajo prenosni telefoni,lahko segrejejo telesnotkivo, to pa ima škodljiveposledice.2. Magnetna polja, ki jihustvarjajo prenosnitelefoni, lahko spremenijonačin delovanja telesnihcelic.3. Ljudje, ki se dolgopogovarjajo po prenosnemtelefonu, se včasihpritožujejo nadutrujenostjo, glavoboli inzmanjšano zbranostjo.4. Pri uporabnikih prenosnihtelefonov je 2,5-krat večjaverjetnost raka na predelumožganov okoli ušesa, nakaterega prislanjajotelefon.5. Mednarodna agencija zaraziskovanje raka jeodkrila povezavo medrakom pri otrocih inelektričnimi daljnovodi.Tako kot prenosni telefonitudi daljnovodi oddajajosevanje.6. Radiofrekvenčnovalovanje, podobnotistemu <strong>iz</strong> prenosnihtelefonov, je spremenilo<strong>iz</strong>ražanje genov pri glistah.neRadijski valovi niso dovoljmočni, da bi telesupovzročili poškodbe zaraditoplote.Magnetna polja so zelošibka in zato ni verjetno, dabi vplivala na celice vnašem telesu.Teh učinkov niso nikoliopazovali v laboratorijskihrazmerah in so lahkoposledica drugih dejavnikovsodobnega življenjskegasloga.Raziskovalci pr<strong>iz</strong>navajo, dani gotovo, ali je topovečanje povezano zuporabo prenosnihtelefonov.Sevanje, ki ga ustvarjajodaljnovodi, je drugačno inveliko močnejše od sevanja<strong>iz</strong> prenosnih telefonov.Gliste niso ljudje, zato nijamstva, da se bodo našemožganske celice odzvalena enak način.3


Če uporabljate prenosni telefon, upoštevajte …Ključna točkaGlede na velikanskoštevilo uporabnikovprenosnih telefonov bilahko imeli tudi zdravjumanj škodljivi učinkivelike posledice za javnozdravje.zapovediNaj bodo vaši klicikratki.prepovediNe uporabljajte prenosnegatelefona, kadar je sprejemslab, ker telefon takratpotrebuje več energije zapovezavo z bazno postajo inje zato sevanje radijskihvalov močnejše.Ključna točkaV leta 2000 objavljenemStewartovem poročilu(britanskem poročilu)niso odkrili, da biprenosni telefonipovzročali zdravstvenetežave, vendar so, šeposebej pri mladih,svetovali previdnost,dokler ne bo opravljenihveč raziskav. Naslednjeporočilo <strong>iz</strong> leta 2004 je teugotovitve potrdilo.Prenosnega telefonane nosite ob telesu,kadar je v stanjupripravljenosti.Kupite prenosnitelefon z dolgim“časom pogovora”.Je učinkovitejši in neseva tako močno.Ne kupujte prenosnihtelefonov z visokovrednostjo “SAR” 1 . Topomeni, da močneje sevajo.Ne kupujte zaščitnihnapravic, če niso bileneodvisno testirane.1 SAR (stopnja specifične absorpcije) je merska enota za količino elektromagnetnegasevanja, ki jo telesno tkivo absorbira med uporabo prenosnega telefona.4


Besedilo “Varnost prenosnih telefonov” na prejšnjih dveh straneh je z neke spletnestrani.Pri odgovarjanju na naslednja vprašanja si pomagaj z besedilom “Varnost prenosnihtelefonov”.2. vprašanje: VARNOST PRENOSNIH TELEFONOVR414Q02Kakšen je namen ključnih točk?A Opisati nevarnosti uporabe prenosnih telefonov.B Nakazati, da razprava o varnosti prenosnih telefonov še teče.C Opisati varnostne ukrepe, ki naj bi jih upoštevali uporabniki prenosnih telefonov.D Nakazati, da niso odkrili, da bi prenosni telefoni povzročali zdravstvene težave.6. vprašanje: VARNOST PRENOSNIH TELEFONOVR414Q06 – 0 19V razpredelnici si poglej 3. točko <strong>iz</strong> stolpca “ne”. Kaj bi lahko bil v takšnih okoliščinaheden <strong>iz</strong>med teh “drugih dejavnikov”? Utemelji svoj odgovor..................................................................................................................................9. vprašanje: VARNOST PRENOSNIH TELEFONOVR414Q09Poglej si razpredelnico z naslovom Če uporabljate prenosni telefon…Na kateri <strong>iz</strong>med naslednjih misli temelji razpredelnica?A Nevarnosti pri uporabi prenosnih telefonov ni.B Tveganje pri uporabi prenosnih telefonov je dokazano.C Ni znano, ali je uporaba prenosnih telefonov nevarna ali ne, vendar je bolje bitipreviden.D Ni znano, ali je uporaba prenosnih telefonov nevarna ali ne, vendar jih ne bi smeliuporabljati, dokler tega ne vemo zagotovo.E Navodila pod zapoved so namenjena tistim, ki grožnjo jemljejo resno, navodila podprepoved pa vsem drugim.11. vprašanje: VARNOST PRENOSNIH TELEFONOVR414Q11“Težko je dokazati, da je neka stvar nedvomno povzročila neko drugo.”Kako je ta trditev povezana s 4. točko trditve “da” in “ne” v razpredelnici Ali soprenosni telefoni nevarni?A Podpira trditev “da”, vendar je ne dokaže.B Dokazuje trditev “da”.C Podpira trditev “ne”, vendar je ne dokaže.D Pokaže, da je trditev “ne” napačna.5


510152025303540Dogaja se v gradu ob italijanski obali.PRVO DEJANJERazkošna sprejemnica v zelo prijetnemobmorskem gradu. Vrata na desni in levi.Sredi odra je postavljen salon: kavč, m<strong>iz</strong>ica indva naslanjača. V ozadju velika okna. Zvezdnanoč. Na odru je temno. Ko se dvigne zastor, se<strong>iz</strong>za vrat na levi zasliši glasen pogovormoških. Vrata se odprejo in vstopijo trijegospodje v smokingih. Eden nemudoma prižgeluč. Molče stopijo na sredino in obstanejookoli m<strong>iz</strong>ice. Vsi trije se hkrati usedejo, Gal vnaslanjač na levi, Turai v tistega na desni.Adam pa na kavč v sredini. Zelo dolga, skorajmučna tišina. Po domače se pretegnejo. Molk.Nato:GALZakaj si tako globoko zamišljen?TURAIPremišljujem, kako težko je začeti gledališkoigro. Kako vpeljati vse glavne osebe nazačetku, ko se vse prične.ADAMSi mislim, da je težko.TURAIRes je – hudičevo težko. Igra se začne.Občinstvo utihne. Igralci stopijo na oder inmučenje se začne. Celo večnost traja, včasihcelo četrt ure, preden občinstvo ugotovi, kdoje kdo in kaj se sploh gredo.GALTvoji možgani so res čudni. Ne moreš niti zahip pozabiti svojega poklica?To ni mogoče.TURAIGALNiti pol ure ne mine, da ne bi govoril ogledališču, igralcih, igrah. Saj so še drugestvari v življenju.TURAINi jih. Jaz sem dramatik. To je mojeprekletstvo.NAJ STVAR BO IGRE SAME455055606570758085GALTvoj poklic te ne bi smel tako zasužnjiti.TURAIČe ga ne obvladaš, postaneš njegovsuženj. Srednje poti ni. Verjemi mi, igre nilahko dobro začeti. To je ena največjihrežijskih zagat. Pravočasno vpeljati osebe.Poglejmo ta pr<strong>iz</strong>or tu, nas tri. Trijegospodje v smokingih. Recimo, da nevstopijo v salon tega imenitnega gradu,temveč na oder, prav na začetku igre. Ovrsti nezanimivih tem bi morali kramljati,preden bi postalo jasno, kdo smo. Ali ne bibilo veliko bolj preprosto, če bi na začetkuvstali in se predstavili? Vstane. Dobervečer. Mi trije smo gostje v tem gradu.Pravkar smo prišli <strong>iz</strong> jedilnice, kjer smopojedli <strong>iz</strong>vrstno večerjo in spili dvesteklenici šampanjca. Moje ime je SandorTurai, sem dramatik, igre pišem že tridesetlet, to je moj poklic. Pika. Zdaj pa ti.GALVstane. Sem Gal, tudi jaz sem dramatik.Tudi jaz pišem igre, vse v tovarišiji s temgospodom tu. Midva sva slavni tandemdramatikov. V vseh programih dobrihkomedij in operet piše: napisala Gal inTurai. Seveda je to tudi moj poklic.GAL in TURAISkupaj. Ta mladi mož pa …ADAMVstane. Ta mladi mož, če dovolita, jeAlbert Adam, star petindvajset let,skladatelj. Za ta dva ljubezniva gospodasem napisal glasbo za njuno zadnjoopereto. To je moje prvo delo za oder. Tadva priletna angela sta me odkrila in zdajbi z njuno pomočjo rad zaslovel. Povabilasta me v ta grad. Dala sta mi sešiti frak insmoking. Drugače povedano, sem reven inneznan, za zdaj. Sicer pa sem sirota invzgojila me je babica. Moja babica je žepokojna. Čisto sam sem na svetu. Nisemslaven, nimam denarja.Si pa mlad.TURAI6


9095In nadarjen.GALADAMIn zaljubljen v solistko.TURAITega ne bi smel dodati. Vsak gledalec bi totako ali tako sam uganil.Vsi sedejo.100105TURAINo, ali ne bi bilo tako najlaže začeti igre?GALČe bi nam bilo to dovoljeno, bi bilopisanje iger preprosto.TURAIVerjemi mi, ni tako težko. Samopredstavljaj si, da je vse to...GALŽe prav, že prav, že prav, samo ne začniže spet govoriti o gledališču. Tega sem žesit. Jutri se bomo pogovorili, če želiš.7


“Naj stvar bo igre same” je začetek gledališke igre madžarskega dramatika FerencaMolnarja.Pri odgovarjanju na naslednja vprašanja si pomagaj z besedilom “Naj stvar bo igresame” na prejšnjih dveh straneh. (Opomba: številke ob robu ti bodo olajšale iskanje tistihdelov besedila, na katere se nanašajo vprašanja.)3. vprašanje: NAJ STVAR BO IGRE SAMER452Q03 – 0 19Kaj so počele osebe v igri, ravno preden se je dvignil zastor?.................................................................................................................................4. vprašanje: NAJ STVAR BO IGRE SAMER452Q04“Celo večnost traja, včasih celo četrt ure …” (vrstice 28-29)Zakaj je, kot pravi Turai, četrt ure “cela večnost”?A Od občinstva ne moremo pričakovati, da bo tako dolgo mirno sedelo v nabito polnemgledališču.B Zdi se neskončno dolgo, da se okoliščine na začetku igre razjasnijo.C Vedno se zdi, da pisanje začetka igre dramskemu piscu vzame veliko časa.D Zdi se, da čas teče počasi, ko se v igri dogaja nekaj pomembnega.6. vprašanje: NAJ STVAR BO IGRE SAMER452Q06 – 0 19Neki bralec je rekel: “Izmed vseh treh oseb je Adam verjetno najbolj navdušen nadbivanjem v gradu.”Kaj bi lahko bralec dodal, da bi podprl svoje mnenje? Ob pomoči besedila utemelji svojodgovor...................................................................................................................................................................................................................................................................7. vprašanje: NAJ STVAR BO IGRE SAMER452Q07Kaj na splošno dramatik Molnar počne v tem odlomku?A Nakazuje način, na katerega bo vsaka oseba rešila svoje težave.B Pripravi osebe, da prikažejo, kakšna je večnost v gledališki igri.C Navaja primer značilnega in tradicionalnega uvodnega pr<strong>iz</strong>ora gledališke igre.D Uporablja osebe, da odigrajo eno njegovih ustvarjalnih zagat.8


Delo prihodnostiTELEDELOPredstavljajte si, kako krasno bi bilo imeti “teledelo” 1 in potovati po elektronski avtocesti,pri čemer bi vse delo opravili na računalniku ali prek telefona! Ne bi se vam bilo trebaveč gnesti na natrpanih avtobusih ali vlakih ali zapravljati dolgih ur za vožnjo v službo indomov. Lahko bi delali, kjer bi hoteli - samo pomislite, koliko priložnosti za delo bi toodprlo!Katastrofa na vidikuSeveda bi bilo dobro skrajšati čas za prevoz v službo in prihraniti tako porabljenoenergijo. Toda ta cilj bi morali doseči z <strong>iz</strong>boljšanjem javnega prevoza ali pa bi moraliposkrbeti, da so delovna mesta bliže krajev, kjer ljudje živijo. Zaradi velikopoteznezamisli, da bi vsi ljudje opravljali teledelo, bodo ljudje vse bolj zaverovani vase. Ali reshočemo še bolj <strong>iz</strong>gubiti občutek, da smo del skupnosti?MajaRoman1 “Teledelo” je <strong>iz</strong>raz, ki ga je skoval Jack Nilles v zgodnjih 70. letih, da bi opisal obliko dela, pri kateridelavci delajo na računalnikih daleč od glavne pisarne (na primer doma) in pošiljajo podatke in dokumentev glavno pisarno po telefonski liniji.Pri odgovarjanju na naslednja vprašanja si pomagaj z gornjim besedilom “Teledelo”.1. vprašanje: TELEDELO R458Q01Kakšno je razmerje med besediloma “Delo prihodnosti” in “Katastrofa na vidiku”?A Navajata različne utemeljitve, prideta pa do enakega splošnega zaključka.B Napisani sta v enakem slogu, vendar obravnavata povsem različni temi.C Izražata enako stališče, vendar prideta do različnih zaključkov.D Izražata nasprotujoči si stališči glede iste teme.7. vprašanje: TELEDELOR458Q07 – 0 19Navedi eno vrsto dela, ki bi ga težko opravljali kot teledelo? Utemelji svoj odgovor...................................................................................................................................................................................................................................................................4. vprašanje: TELEDELO R458Q04S katero <strong>iz</strong>med naslednjih trditev bi se strinjala oba, Maja in Roman?A Ljudje bi morali imeti možnost, da delajo toliko ur, kolikor hočejo.B Ni dobro, da ljudje porabijo preveč časa za prihod v službo.C Teledelo ne bi ustrezalo vsakomur.D Vzpostavljanje družabnih stikov je najpomembnejši del službe.9


globina v metrihČADSKO JEZEROSlika 1 prikazuje spreminjanje vodne ravni Čadskega jezera v Sahari na severu Afrike.Čadsko jezero je 20 000 let pr. n. št., v zadnji ledeni dobi, popolnoma <strong>iz</strong>ginilo. Približno11 000 let pr. n. št. se je spet pojavilo. Danes je raven jezera približno enaka kot je bilaleta 1000 n. št.6050približno4000 pr.n.št.BC-danesČadsko jezero:spreminjanje vodneravni4030201010000pr. n. št.8000pr. n. št.6000pr. n. št.4000pr. n. št.2000pr. n. št.0 1000n. št.Slika 1Slika 2 prikazuje saharsko jamsko umetnost (stare risbe ali slike, ki so jih našli nazidovih jam) in spreminjanje živalskih vrst. 1Saharska jamska umetnost in spreminjanje živalskih vrstkafrski bivolnosorogpovodni konjzoberslonžirafanojgazelagovedopeskonjkamela8000pr. n. št.7000pr. n. št.6000pr. n. št.5000pr. n. št.4000pr. n. št.3000pr. n. št.2000pr. n. št.1000pr. n. št.0 1000n. št.Slika 21 Vir: Past Worlds: The Times Atlas of Archaeology, Times Books Limited 198810


S pomočjo podatkov o Čadskem jezeru na prejšnji strani odgovori na spodnjavprašanja.1. vprašanje: ČADSKO JEZEROR040Q02Koliko je danes globoko Čadsko jezero?A Približno dva metra.B Približno petnajst metrov.C Približno petdeset metrov.D Popolnoma je presahnilo.E Ta podatek ni na voljo.2. vprašanje: ČADSKO JEZEROR040Q03APribližno katerega leta se začenja graf na sliki 1?...............................................................3. vprašanje: ČADSKO JEZEROR040Q03BZakaj je avtor <strong>iz</strong>bral začetek grafa na tej točki?..................................................................................................................................................................................................................................................................4. vprašanje: ČADSKO JEZEROR040Q04Slika 2 temelji na domnevi:A da so živali jamske umetnosti obstajale na tem predelu v času, ko so bilenarisane.B da so bili umetniki, ki so narisali živali, zelo sposobni.C da so umetniki, ki so narisali živali, lahko potovali daleč naokoli.D da nihče ni poskušal udomačiti živali, ki so upodobljene v jamski umetnosti.5. vprašanje: ČADSKO JEZEROR040Q06Za to vprašanje moraš zbrati podatke <strong>iz</strong> slike 1 in slike 2.Nosorogi, povodni konji in zobri so <strong>iz</strong>ginili <strong>iz</strong> saharske jamske umetnostiA v začetku zadnje ledene dobe.B sredi obdobja, ko je imelo Čadsko jezero najvišjo raven vode.C potem ko je raven vode Čadskega jezera padala več kot tisoč let.D na začetku neprekinjenega suhega obdobja.11


Kar piham od jeze, medtem ko že četrtič čistijo inponovno pleskajo šolski zid, da bi odstraniligrafite. Ustvarjalnost je vredna občudovanja,ampak ljudje bi morali poiskati načine <strong>iz</strong>ražanja,ki družbi ne nalagajo dodatnih stroškov.Zakaj kvarite ugled mladih ljudi s pisanjemgrafitov tam, kjer je prepovedano?Tudi poklicni umetniki ne obešajo svojih slik naulici, kajne? Raje poiščejo podporo in dosežejoslavo z zakonitimi razstavami.Po mojem mnenju so stavbe, ograje in klopi vparku že same po sebi umetnost. Prav bedno jekaziti to arhitekturo z grafiti, poleg tega ta metodauničuje ozonsko plast.Res ne razumem, zakaj se ti prestopniški umetnikisploh trudijo, če njihova “umetniška dela” vednoznova preprosto umaknejo z ogleda.GRAFITIHelgaVsak ima svoj okus. Družba je nasičena skomunikacijo in oglaševanjem. Zaščitni znakipodjetij, imena trgovin. Veliki, vsiljivi plakati naulicah. So sprejemljivi? Ja, večinoma. So grafitisprejemljivi? Za nekatere so, za druge pa ne.Kdo plača za grafite? Kdo na koncu plača zaoglase? Tako je. Potrošnik.So vas ljudje, ki so postavili oglasne table,vprašali za dovoljenje? Ne. Zakaj bi potem tomorali storiti risarji grafitov? Ali ni vse samovprašanje komunikacije – tvoje ime, ime druščinin velika umetniška dela na ulicah?Spomnite se črtastih in karirastih oblačil, ki so sepred nekaj leti pojavila v trgovinah. In smučarskihoblek. Vzorce in barve so ukradli naravnost zrožastih betonskih zidov. Prav zabavno je, da soljudje te vzorce in barve sprejeli in občudovali,grafiti v istem slogu pa veljajo za grozne.To so hudi časi za umetnost.Sonja12


Na prejšnji strani sta pismi z interneta o grafitih. Grafiti so nezakonite poslikave innapisi na zidovih in drugje. S pomočjo teh pisem odgovori na spodnja vprašanja.1. vprašanje: GRAFITIR081Q01Namen pisem jeA pojasniti, kaj so grafiti.B predstaviti mnenje o grafitih.C prikazati priljubljenost grafitov.D povedati ljudem, koliko stane odstranjevanje grafitov.2. vprašanje: GRAFITIR081Q05Zakaj se Sonja sklicuje na oglaševanje?..................................................................................................................................................................................................................................................................3. vprašanje: GRAFITIR081Q06AS katero avtorico pisem se strinjaš? Pojasni svoj odgovor, tako da se s svojimibesedami sklicuješ na to, kar piše v enem ali obeh pismih...................................................................................................................................................................................................................................................................4. vprašanje: GRAFITIR081Q06BLahko govorimo o tem, kaj piše v pismu (o njegovi vsebini).Lahko pa govorimo o tem, kako je pismo napisano (o njegovem slogu).Katero pismo je po tvojem mnenju boljše, ne glede na to, s katero avtorico sestrinjaš? Razloži svoj odgovor tako, da se sklicuješ na način, na katerega sta eno aliobe pismi napisani....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................13


Zgodil se je umor,osumljenec pa vsezanika. Trdi, dažrtve ni poznal.Pravi, da ga nikolini srečal, se mupribližal ali se gadotaknil... Policijain sodnik soprepričani, da negovori resnice.Toda kako todokazati?Detektivi so na mestuzločina zbrali vsemogoče drobcedokazov, ki si jihlahko predstavljamo:vlakna tkanin, lase,prstne odtise, cigaretneogorke… Nekaj las,najdenih na žrtvinemsuknjiču, je rdečih. Invideti so presenetljivopodobni lasemosumljenca. Če lahkodokažejo, da so ti lasjeres njegovi, bi bil todokaz, da je srečalžrtev.Vsak človek jeedinstvenIzvedenci so se lotilidela. Pregledali sonekaj celic ob korenuteh las in nekaj celickrvi osumljenca. VPOLICIJAZnanstvena orožja policijejedru vsake celicenašega telesa je DNK.Kaj je to? DNK je kotogrlica, narejena <strong>iz</strong>dveh zavitih vrvic zbiseri. Predstavljajtesi, da so ti biseri štirihrazličnih barv in da jena tisoče barvnihbiserov (ki sestavljajogen) nan<strong>iz</strong>anih v zelonatančni razporeditvi.V vsakem človeku jeta razporeditev v vsehtelesnih celicahpopolnoma enaka:tako v celicah lasnihkorenov kot celicahnožnega palca, tako vcelicah jeter, želodcaali krvi. Razporeditevbiserov pa se odčloveka do človekarazlikuje. Zaradištevila biserov, ki sotako razporejeni, jezelo malo možnosti, dabi imela dva človekaenako DNK, razenenojajčnih dvojčkov.DNK je tako nekakšnaosebna <strong>iz</strong>kaznica, kerje za vsakegaposameznikaedinstvena.Genetiki lahko zatoprimerjajo genetskoosebno <strong>iz</strong>kaznicoosumljenca (ki jougotovijo <strong>iz</strong> njegovekrvi) z genetskoosebno <strong>iz</strong>kaznicoosebe z rdečimi lasmi.Če je genetska<strong>iz</strong>kaznica enaka, vedo,da se je osumljenecpribližal žrtvi, zakatero pravi, da jenikoli ni srečal.Samo en dokazV primerih spolneganapada, umora, ropaali drugih zločinih sepolicija vse pogostejeodloča za genetskopreiskavo. Zakaj? Dabi našli dokaz opovezavi dveh ljudi,predmetov ali človekain predmeta. Preiskavipogosto zelo koristi, čedokažejo takopovezavo. Ne potrdipa nujno zločina. Je leen <strong>iz</strong>med mnogihdokazov.Anne VersaillesSestavljeni smo <strong>iz</strong>milijard celicVsaka živa stvar jesestavljena <strong>iz</strong> številnihcelic. Celica jeresnično zelo majhna.Lahko bi tudi rekli, daje mikroskopska, kerjo lahko vidimo le spomočjo mikroskopa,ki jo večkrat poveča.Vsaka celica imazunanjo opno in jedro,v katerem je DNK.Genetska - kaj?DNK je sestavljena <strong>iz</strong>številnih genov, odkaterih vsakegasestavlja na tisoče“biserov”. Ti geniskupaj sestavljajočlovekovo genetskoosebno <strong>iz</strong>kaznico.Kako odkrijejogenetsko osebno<strong>iz</strong>kaznico?Genetik vzame nekajcelic s korena las,najdenih na žrtvi ali <strong>iz</strong>sline, ki ostane nacigaretnem ogorku.Položi jih v snov, kiuniči vse, kar obkrožaDNK celic. Potemnaredi enako z nekajcelicami osumljenčevekrvi. Na vrsti jeposebna pripravaDNK-ja za preiskavo.Nato ga položi vposeben gel, skozikaterega spustielektrični tok. Po nekajurah nastanejo črte,podobne črtni kodi(kot tiste na <strong>iz</strong>delkih,ki jih kupujemo), ki sovidne pod posebnolučjo. Črtno kodoosumljenčevega DNKpotem primerja zDNK-jem las, ki so jihnašli na žrtvi.Vir: Le Ligueur, 27maj 1998mikroskop vpolicijskemlaboratoriju14


S pomočjo časopisnega članka na prejšnji strani odgovori na vprašanja.1. vprašanje: POLICIJAR100Q04Avtor govori o biserni ogrlici, da bi razložil zgradbo DNK-ja. Kako se te biserneogrlice razlikujejo od človeka do človeka?A Razlikujejo se po dolžini.B Razporeditev biserov je drugačna.C Število ogrlic je drugačno.D Barva biserov je drugačna.2. vprašanje: POLICIJAR100Q05Kaj je namen okvirja z naslovom “Kako odkrijejo genetsko osebno <strong>iz</strong>kaznico?”Razložiti,A kaj je DNK.B kaj je črtna koda.C kako preučijo celice, da bi našli vzorec DNK-ja.D kako je mogoče dokazati, da je bil storjen zločin.3. vprašanje: POLICIJAR100Q06Kaj je avtorjev glavni namen?A Da opozori.B Da spravi v smeh.C Da pouči.D Da prepriča.4. vprašanje: POLICIJAR100Q07Na koncu uvoda (prvi zasenčeni odstavek) piše: “Toda, kako to dokazati?”Glede na odlomek skušajo detektivi najti odgovor na to vprašanjeA z zasliševanjem prič.B z <strong>iz</strong>peljevanjem genetskih preiskav.C s temeljitim zasliševanjem osumljenca.D tako da ponovno pregledajo vse <strong>iz</strong>ide preiskave.15


ŠPORTNI COPATIDA BI SE V ŠPORTNIH COPATIH POČUTILI DOBROV Središču za športno medicino v Lyonu (Francija) so 14 let preučevali poškodbemladih športnikov in športnih profesionalcev. Raziskava je pokazala, da je najboljšarešitev preprečevanje… in dobri čevlji.Udarci, padci, obraba…Osemnajst odstotkovšportnikov, starih od 8 do12 let, ima poškodovanepete. Hrustanec v gležnjunogometašev slaboprenaša udarce in 25 %profesionalnih igralcev jeopazilo, da je to posebnošibka točka. Hrustanecobčutljivega kolenskegasklepa se prav tako lahkoneozdravljivo poškoduje inče ne skrbimo za to že odotroštva (do 10-12 leta),lahko pride doprezgodnjega osteoartritisa.Tudi kolk ni <strong>iz</strong>jema, sajšportniki ob padcih alitrčenjih tvegajo zlom, zlastiko so utrujeni.Z raziskavo so ugotovili, daimajo nogometaši, ki igrajoveč kot deset let, nagolenici ali peti kostne<strong>iz</strong>rastke.Tej deformaciji pravimo“nogometno stopalo”,povzročijo pa jo športnicopati s preveč upogljivimipodplati in delom ob gležnju.Zaščita, opora, stabilnost,blaženjeČe je športni copat pretrd,omejuje gibanje. Če jepremehek, se povečatveganje poškodb in <strong>iz</strong>vina.Dober športni copat morazadostiti štirim merilom:Prvič, zagotoviti morazunanjo zaščito: vzdržatiudarce žoge ali drugegaigralca, biti kos neravnosti talter ohranjati stopalo toplo insuho, tudi ob zelo hladnem indeževnem vremenu.Mora podpirati stopalo, zlastigleženj, da bi se <strong>iz</strong>ognili<strong>iz</strong>vinu, otekanju indrugim težavam, ki lahkovplivajo celo na koleno.Športnikom moraomogočati tudi dobrostabilnost, tako da jim nespodrsne na mokrih tlehali zdrsne vstran napovršini, ki je presuha.In nenazadnje moraublažiti trke, zlasti tiste, kijih prenašajo odbojkarji inkošarkarji, ki nenehnoskačejo.Suha stopalaDa bi se <strong>iz</strong>ognili manjresnim, toda bolečimstanjem kot je žulj ali celorana ali atletsko stopalo(glivična okužba), moracopat omogočati<strong>iz</strong>hlapevanje potu inpreprečiti vstop vlage odzunaj. Idealen material jeusnje, ki ga lahkoimpregnirajo, da bipreprečili, da bi se copatzmočil ob prvem dežju.Vir: Revue ID(16) 1-15 June 199716


S pomočjo članka na prejšnji strani odgovori na spodnja vprašanja.1. vprašanje: ŠPORTNI COPATIR110Q01Kaj je hotel avtor v tem besedilu povedati?A Da se je kakovost številnih športnih copat zelo <strong>iz</strong>boljšala.B Da je najbolje, da ne igramo nogometa, če smo mlajši od 12 let.C Da mladi ljudje trpijo vse več poškodb zaradi slabe telesne pripravljenosti.D Da je za mlade športnike zelo pomembno, da nosijo dobre športne copate.2. vprašanje: ŠPORTNI COPATIR110Q04Zakaj, glede na članek, športni copati ne bi smeli biti preveč trdi?.................................................................................................................................3. vprašanje: ŠPORTNI COPATIR110Q05Del članka pravi “Dobri športni copati bi morali zadostiti štirim merilom.”Katera so ta merila?...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................4. vprašanje: ŠPORTNI COPATIR110Q06Poglej stavek, ki je skoraj na koncu članka. Ta je prikazan v dveh delih:“Da bi se <strong>iz</strong>ognili manj resnim, toda bolečim stanjem kot je žulj alicelo rana ali atletsko stopalo (glivična okužba)…”“…mora copat omogočati <strong>iz</strong>hlapevanje potu in preprečiti vstopvlage od zunaj.”(prvi del)(drugi del)Kakšno je razmerje med prvim in drugim delom tega stavka?Drugi delA nasprotuje prvemu delu.B ponovi prvi del.C razloži problem, ki je opisan v prvem delu.D daje rešitev na problem, opisan v prvem delu.17


GRIPAACOL-OV PROSTOVOLJNI PROGRAM ZA CEPLJENJE PROTI GRIPIBrez dvoma veste, da lahko pozimi nenadoma <strong>iz</strong>bruhne gripa. Njene žrtve za večtednov obležijo v postelji.Najboljša obramba proti virusu je dobra kondicija in zdravo telo. Vsakodnevna vadbain prehrana, ki vključuje veliko sadja in zelenjave, sta <strong>iz</strong>jemno priporočljivi, kerpomagata imunskemu sistemu, da se obrani tega napadalnega virusa.Vodstvo podjetja ACOL se je odločilo, da zaposlenim omogoči cepljenje proti gripi kotdodatno obliko preprečevanja širjenja tega zahrbtnega virusa. Medicinska sestra bopoldnevno cepljenje <strong>iz</strong>vajala na ACOL-u. Cepljenje bo potekalo med delovnimčasom, v tednu, ki se začne 17. maja. Program je brezplačen in je na voljo vsemzaposlenim.Udeležba je prostovoljna. Zaposlene, ki se bodo odločili za to možnost, bomo prosili,da podpišejo obrazec o privolitvi, s čimer bodo potrdili, da nimajo alergij in da sezavedajo, da bodo morda občutili blažje stranske učinke.Zdravniki navajajo, da cepljenje ne povzroči gripe. Povzroči pa lahko stranske učinkekot so utrujenost, manjša vročina in bolečine v roki.KDO NAJ BI SE CEPIL?Vsi, ki bi se radi zaščitil pred virusom.Cepljenje je posebno priporočljivo za ljudi, starejše od 65 let. Ne glede na leta pa zaVSE, ki imajo kronične bolezni, zlasti srčne, pljučne, bronhialne ali diabetične težave.VSAKDO, ki dela v pisarni, tvega, da bo dobil gripo.KDO NAJ SE NE BI CEPIL?Ljudje, ki so preobčutljivi na jajca, vsi, ki trpijo zaradi akutne bolezni, povezane zvročino, in nosečnice.Če jemljete tablete ali ste imeli kdaj reakcijo na cepivo za gripo, se posvetujte zzdravnikom.Če bi se radi cepili v tednu, ki se začne 17. maja, o tem obvestite kadrovskouslužbenko Fani Mihelič do 7. maja. Datum in uro bomo določili glede narazpoložljivost medicinske sestre, števila udeležencev in časa, ki ustreza večin<strong>iz</strong>aposlenih. Če bi se to zimo radi cepili, ampak ne morete priti ob dogovorjenemčasu, prosimo, da o tem obvestite Fani. Če bo takih ljudi več, bomo mogoče18


organ<strong>iz</strong>irali dodatno cepljenje.Za nadaljnje podatke, prosimo, pokličite Fani na int. št. 5577.Fani Mihelič, kadrovska uslužbenka v podjetju z imenom ACOL, je za zaposlene vACOL-u pripravila obvestilo na prejšnjih straneh. S pomočjo obvestila odgovori nanaslednja vprašanja.1. vprašanje: GRIPAR077Q02Kateri od spodnjih stavkov opisuje del ACOL-ovega programa cepljenja proti gripi?A Vso zimo bo potekala vsakodnevna telovadba.B Cepljenje bo potekalo med delovnim časom.C Udeleženci bodo dobili manjšo nagrado.D Zdravnik bo dajal injekcije.2. vprašanje: GRIPAR077Q03Lahko govorimo o vsebini besedila (kaj pove).Ali pa o njegovemu slogu (kako je vsebina predstavljena).Fani je hotela, da bi bil slog obvestila prijazen in vzpodbuden.Se ti zdi, da ji je uspelo?Pojasni svoj odgovor, ki naj se podrobno nanaša na ureditev besedila, slog pisanja inslike ali drugo grafiko....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................3. vprašanje: GRIPAR077Q04Če se hočeš zaščititi pred virusom gripe, je injekcija cepiva glede na obvestiloA bolj učinkovita kot telovadba in zdrava prehrana, ampak bolj tvegana.B dobra zamisel, ampak ni nadomestilo za telovadbo in zdravo prehrano.C enako učinkovita kot telovadba in zdrava prehrana, in manj težavna.D nekaj, o čemer ni vredno premišljevati, če veliko telovadiš in se zdravoprehranjuješ.19


4. vprašanje: GRIPAR077Q05V delu obvestila piše:KDO NAJ BI SE CEPIL?Vsi, ki bi se radi zaščitil pred virusom.Ko je Fani razposlala obvestilo, ji je sodelavec rekel, da bi morala <strong>iz</strong>pustiti besede“Vsi, ki bi se radi zaščitili pred virusom”, ker zavajajo.Se strinjaš, da te besede zavajajo in bi jih morala <strong>iz</strong>pustiti?Pojasni svoj odgovor.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................5. vprašanje: GRIPAR077Q06Kateri od teh zaposlenih naj bi glede na obvestilo poiskal Fani?A Stane <strong>iz</strong> skladišča, ki se noče cepiti, ker se raje zanese na svojo naravnoodpornost.B Julija <strong>iz</strong> prodajnega oddelka, ki jo zanima, ali je program za cepljenje obvezen.C Alenka <strong>iz</strong> vložišča, ki bi se to zimo rada cepila, ampak bo čez dva meseca rodila.D Miha <strong>iz</strong> računovodstva, ki bi se rad cepil, ampak bo na dopustu v tednu, ki sezačne s 17. majem.20

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!