<strong>Razmerje</strong>, <strong>sorazmerje</strong> <strong>in</strong><strong>podobnost</strong> nekoč <strong>in</strong> <strong>danes</strong>Anja ŠaričMart<strong>in</strong>a TepejOsnovna šola Fram1. UvodV življenju pogosto primerjamo dve količ<strong>in</strong>i tako, da izračunamo njun količnik (kvocient).Tak količnik lahko imenujemo razmerje. S takim količnikom so se ukvarjali številnimatematiki <strong>in</strong> umetniki v vsej zgodov<strong>in</strong>i - že od Evklida naprej. Skušali so najti taka razmerja,da bi bile naslikane oz. upodobljene podobe idealno lepe. Rekli so, da naj bi bili njihovi deli vstalnem razmerju. Po takih slikah je bil posebej znan Albrecht Dürer, ki je pri svojih risbahpogosto uporabljal stalna razmerja dolž<strong>in</strong>. Veliko se je s to vrsto lepote ukvarjal tudiLeonardo da V<strong>in</strong>ci. V svoja slikarska dela je vnašal veliko znanstvenih pristopov na tempodročju <strong>in</strong> se je ravnal po davnem predhodniku Vitruviju (ta je živel v obdobju pred našimštetjem). Idealno razmerje se je uporabljalo v slikarstvu, arhitekturi, kiparstvu, … Marsikje gauporabljajo tudi v sedanjem času. Vse do 19. stoletja so ljudje mislili, da so podobe idealnolepe, če so nekateri njihovi deli v razmerju zlatega reza. Ko sva iskali gradivo o zlatem rezu,sva bili kar zmedeni. Ta pojem sva našli pod številnimi drugimi gesli, kot npr. arhitektura,glasba, založništvo, slikarstvo, antropometrija, kiparstvo, fotografija, …Odločiti sva semorali, kaj bova vključili v svojo raziskovalno nalogo. V začetku sva imeli zelo smele ideje,kaj vse bova zajeli, potem pa sva vedno bolj krčili svoje želje, saj bi bila taka nalogaprezahtevna.V svoji raziskovalni nalogi sva skušali odkriti, kako bi telesa naših otrok ustrezala idealnemurazmerju, ki so ga prikazovali umetniki v preteklosti. Za pomoč sva prosili otroke 1. razreda,šestošolce, ki se v tem obdobju znajdejo na začetku pubertete, seveda pa nisva pozabili nasošolce iz 9. razreda <strong>in</strong> na nekatere odrasle. Predpostavili sva, da zaradi hitrega razvoja, zaradidrugačne prehrane <strong>in</strong> nekaterih drugih sprememb razmerja delov telesa naših otrok oz.odraslih ne ustrezajo več idealnim razmerjem, ki so jih upodabljali Dürer, da V<strong>in</strong>ci <strong>in</strong> ostali.V drugem delu naloge sva se ukvarjali s <strong>podobnost</strong>jo. Iskali sva primere <strong>podobnost</strong>i vpreteklosti <strong>in</strong> uporabnost teh zakonitosti v tehniki, umetnosti, … v današnjem času. Pri poukusmo reševali številne naloge, kot na primer: določi viš<strong>in</strong>o drevesa, stolpa, gore, … V literaturi<strong>in</strong> v virih je o tem veliko napisanega <strong>in</strong> izbor je bil spet zelo težak. Nekaj tega sva želelipreizkusiti tudi v praksi. Zato sva določili viš<strong>in</strong>o droga s pomočjo sence, kot so to določal<strong>in</strong>ekoč. Pri nalogi sva se lotili tudi formatov papirja, ki jih trenutno uporabljamo <strong>in</strong> ustrezajostandardu ISO 216 – le-ta temelji na nemškem standardu DIN 476 - <strong>in</strong> so si med seboj4
<strong>Razmerje</strong>, <strong>sorazmerje</strong> <strong>in</strong><strong>podobnost</strong> nekoč <strong>in</strong> <strong>danes</strong>Anja ŠaričMart<strong>in</strong>a TepejOsnovna šola Frampodobni. Ustrezajo stalnemu razmerju. Kako pa bi bilo, če bi uvedli nov format papirja, kjerbi razmerje spet ustrezalo zlatemu rezu oz. zlatemu pravokotniku? Predpostavili sva, da je toizredno preprosto <strong>in</strong> zanesljivo. Nekatere pomisleke je vneslo že iskanje ustrezne literature <strong>in</strong>virov, še bolj pa praktični poskus izdelati nov format oz. najti vse formate že uporabljenihnorm. Zanimale so naju tudi možnosti različnih povečav na fotokopirnem stroju. Preizkusilisva, kako se sprem<strong>in</strong>ja velikost lika pri različnih izbirah povečav (pomanjšav) <strong>in</strong> kje jesredišče <strong>podobnost</strong>i. Želeli pa sva tudi raziskati, katera povečava <strong>in</strong> s katerega formata jenajustreznejša za izdelavo »šv<strong>in</strong>glca«, takega, da je še berljiv za učenca <strong>in</strong> dovolj majhen, daga lahko skriješ pred učiteljem.Naj<strong>in</strong> teoretični del je mogoče nekoliko obširnejši, toda ne brez razloga. Namige za delo svanašli v osnovnošolskih učbenikih, potem pa je bilo potrebno te osnovne zamisli nadgraditi zustrezno literaturo <strong>in</strong> z viri - zelo dobrodošli so bili različni učbeniki (saj sva imeli s splošnoliteraturo, ki bi obravnavala <strong>podobnost</strong> na konkretnih primerih, ustrezne naprave ipd., stalnarazmerja…, kar nekaj težav), predvsem pa so nama pomagali sestavki na <strong>in</strong>ternetu. Že kmalusva ugotovili, da se morava seznaniti tudi z malo več teorije, če želiva nalogo nadaljevati, <strong>in</strong>da morava nekaj teh teoretičnih osnov za lažje razumevanje podati tudi v nalogi.Res pa je, da sva, ko sva npr. iskali pojem »zlati rez«, tega našli skoraj na vsakem področjuživljenja <strong>in</strong> vedno znova sva naleteli na kaj, kar je pritegnilo naj<strong>in</strong>o pozornost. In že odločitevo tem, kaj vse vključiti v nalogo, je bila kar težka.5
- Page 1 and 2: Raziskovalna nalogaOŠ FramRAZMERJE
- Page 6 and 7: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 8 and 9: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 10 and 11: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 12 and 13: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 14 and 15: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 16 and 17: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 18 and 19: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 20 and 21: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 22 and 23: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 24 and 25: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 26 and 27: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 28: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 32 and 33: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 34 and 35: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 36 and 37: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 38 and 39: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 40: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne