<strong>Razmerje</strong>, <strong>sorazmerje</strong> <strong>in</strong><strong>podobnost</strong> nekoč <strong>in</strong> <strong>danes</strong>Anja ŠaričMart<strong>in</strong>a TepejOsnovna šola Framotroke res veljajo drugačna razmerja kot za odrasle. Pri 6. razredu so odstopanja prav takoočitna (najdemo količnike vse od 0,53 do 0,75).Zanimivo je, da pri razmerju med dolž<strong>in</strong>o do popka <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>o telesa najdemo podobna grafičnaprikaza za 1. <strong>in</strong> 9. razred. Ali se majhni otroci podobno razvijajo kot pubertetniki? Medtem paso odstopanja pri odraslih <strong>in</strong> 6. razredu majhna.Odstopanja pri zlatem rezu so večja kot pri Dürerju. Predvsem pa velja: otroci nimajo tistihdelov telesa, ki jih prikazuje Leonardo na (idealnem) človeškem telesu, v razmerju zlategareza.Odstopanja so tudi pri odraslih: več kot polovica izmerjenih odraslih ima količnik meddolž<strong>in</strong>o noge do popka <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>o celega telesa po 0,6. Iz tega bi lahko sklepali, da je pridanašnjih ljudeh zgornji del telesa – nad popkom - daljši v primerjavi s celim telesom, kot jebil nekdaj. Po spolu nisva utegnili primerjati.Skratka, ljudje, ki živimo v današnjem času, se precej razlikujemo od ''popolnih ljudi'', ki b<strong>in</strong>aj ustrezali zlatemu rezu. Čeprav nihče ni popoln, mora biti nekakšen razlog za odstopanja.Kaj sklepava? Danes živimo v drugačnem tempu. Zaradi prevelike obremenitve velikokratnimamo časa, da bi si pripravili ustrezno prehrano. Prav tako se je spremenil tudi nač<strong>in</strong>življenja. Včasih so ljudje veliko več hodili peš, <strong>danes</strong> pa ima druž<strong>in</strong>a že več avtov. Razlikujese tudi prosti čas. Veliko ljudi zaradi obveznosti sploh nima časa za rekreacijo, nekateri pa izčiste lenobe raje ležijo doma pred televizijo <strong>in</strong> po možnosti zraven jedo še čips. Za otroke,tudi če njihove mere odstopajo, se ne bojiva. Oni še rastejo <strong>in</strong> se sprem<strong>in</strong>jajo. Imajo šemožnost, da bodo imeli telo, ki bo predvsem njim všeč.4.2. Merjenje viš<strong>in</strong>e drogaOpravili sva dve meritvi, viš<strong>in</strong>i stebra se zelo razlikujeta. Tretje meritve nisva opravili, ker nibilo več časa oz. sonca.Povprečna vrednost bi znašala okoli 9,8 m, dejanska viš<strong>in</strong>a, ki sva jo preverili na ElektroFram, pa znaša 10 m. Naj<strong>in</strong>a meritev je torej skoraj točna, vendar s tem ne moreva biti36
<strong>Razmerje</strong>, <strong>sorazmerje</strong> <strong>in</strong><strong>podobnost</strong> nekoč <strong>in</strong> <strong>danes</strong>Anja ŠaričMart<strong>in</strong>a TepejOsnovna šola Framzadovoljni, saj se posamezni izmeri precej razlikujeta. Spoznali pa sva, da se na tak nač<strong>in</strong> vsajpribližno lahko določi viš<strong>in</strong>o teles.4.3. Formati papirjaSpoznali sva se z vsemi vrstami A formatov, delno še z B <strong>in</strong> s C formati. Ugotovili sva, da resvelja <strong>podobnost</strong> med posameznimi formati, <strong>in</strong> kakšen je <strong>podobnost</strong>ni koeficient.Torej: vsak manjši format je proti naslednjemu večjemu v razmerju 1: √2, oz. plošč<strong>in</strong>avečjega formata je dvakratnik manjšega.Preizkusili sva se tudi v oblikovanju novega Z formata, kar pa sploh ni tako zelo enostavno.Svojo nalogo sva opravili poenostavljeno tako, da sva izhajali iz ''zlatega pravokotnika'', kisva mu odrezali največji kvadrat, <strong>in</strong> tako dobili manjši ''zlati pravokotnik'', ki še ustrezazlatemu rezu. Za naj<strong>in</strong> primer je to še dovolj uporabno. Vprašali sva se ed<strong>in</strong>o, kam skvadratom, če bi že odrezan zlati pravokotnik uporabili za pisanje. Odločili sva se, da bomokvadratni del uporabili kot ovijalni papir. Le na kakšnem drugem področju (npr. kemija) bimorali izdelati papir, na katerega bi lahko kvalitetno pisali <strong>in</strong> z njim tudi ovijali. Imeli sva karnekaj težav, ko sva iskali papir šir<strong>in</strong>e 1000 mm, predhodno na take zaplete sploh nisvapomislili.4.4. FotokopiranjePo preizkušanju na novem fotokopirnem stroju sva ugotovili, da tudi tu deluje <strong>podobnost</strong>napreslikava – liki, ki jih kopiramo, se samo povečajo ali pomanjšajo. Naju je zanimalo, kako sipripraviti najustreznejši ''šv<strong>in</strong>glc''. Ugotovili sva, da je zelo primerna 25 % pomanjšava z A3formata, druga ugodna možnost pa je 30 % pomanjšava s formata A4. Taki lističi se dajodobro skriti, besedilo na njih pa je še prepoznavno.37
- Page 1 and 2: Raziskovalna nalogaOŠ FramRAZMERJE
- Page 4 and 5: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 6 and 7: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 8 and 9: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 10 and 11: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 12 and 13: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 14 and 15: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 16 and 17: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 18 and 19: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 20 and 21: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 22 and 23: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 24 and 25: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 26 and 27: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 28: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 32 and 33: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 34 and 35: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 38 and 39: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne
- Page 40: Razmerje, sorazmerje inpodobnost ne