Razmerje, sorazmerje in podobnost nekoč in danes

PovzetekV raziskovalni nalogi sva želeli prikazati uporabo razmerij, sorazmerij in podobnosti vzgodovini in uporabnost teh pojmov v našem vsakdanjem življenju. Prebrskali sva velikoliterature (predvsem srednješolskih učbenikov) in številne internetne strani. Gradiva o tehpojmih je zelo veliko, kar pa zna biti tudi velika past, ker je razumna izbira zelo težka.Marsikdaj sva naleteli na zelo zahtevne pojme, posebej še tiste o zlatem rezu, ki sva ga panašli na številnih področjih: pri fotografiji, v kiparstvu, glasbi, arhitekturi, slikarstvu, …Večina literature oz. virov o zlatem rezu je bila tako obširna in zahtevna, da sva morali svoježelje o prikazu zlatega reza zelo skrčiti. Marsičesa, kar sva našli v gradivu, nisva mogli oz.znali uporabiti, ker je najino osnovnošolsko znanje še prešibko. Morda bova to raziskovali šev naslednjih letih.V praktičnem delu sva veliko merili, najprej otroke 1., 6., 9. razreda in odrasle, in določalinjihova telesna razmerja in jih primerjali z ugotovitvami Dürerja ter Leonarda da Vincija, kista stalna razmerja preučevala in jih uporabila na svojih delih. Ugotoviti sva skušali, koliko tastalna razmerja veljajo tudi še pri ljudeh v današnjem času. Če pogledamo zelo površno, našatelesa res niso »idealna«.Meritve sva opravili tudi na terenu, kjer sva določali višino stebra in se tako seznanili zmetodami, ki so bili včasih čisto običajne, zdaj pa jih že davno ne uporabljamo več.Pri obravnavanju podobnosti sva se seznanili z različnimi formati papirja, ki se uporabljajonajvečkrat – to so A,B in C formati. Skušali pa sva uvesti tudi svoj format Z, pri katerem svauporabili nekatere svoje skromne ugotovitve o zlatem rezu.Preizkušali sva svoje spretnosti na novem šolskem fotokopirnem stroju – tudi tu gre zapodobnost - in si skušali pripraviti čimbolj ustrezne ''švinglce''. Zanimalo naju je, kakšen najbo podobnostni koeficient (na stroju procent pomanjšave), da bo listek čim manj opazen.