sodba v imenu ljudstva in sklep - Agencija za trg vrednostnih papirjev

zaradi ugotovitve usklajenega delovanja, doseganja prevzemnegapraga in prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic,o tožbah tožnic zoper odločbo tožene stranke 0600-10/2010-115 z dne 24. 1. 2012,na seji 12. junija 2012

RAZSODILO:I. Postopka, ki se vodita pod opr. št. G 4/2012 in G 5/2012, se združita v skupnoobravnavo in odločanje, s tem, da postane vodilni postopek pod opr. št. G 4/2012.II. Tožbama se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in zadeva vrne toženi stranki vponoven postopek.III. Tožena stranka je dolžna vsaki tožnici povrniti 350,00 EUR stroškov postopka, v15 dneh od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimiobrestmi od šestnajstega dne po vročitvi odločbe do plačila.Dosedanji potek postopkaOBRAZLOŽITEV:1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je v ponovljenempostopku 1 opravljanja nadzora nad izvajanjem Zakona o prevzemih (vnadaljevanju ZPre-1) z uvodoma navedeno odločbo (prilogo A3 v spisih G 4/2012in G 5/2012) ugotovila, da AA d. d. (v nadaljevanju AA) in BB d. d. (vnadaljevanju BB) delujeta usklajeno in presegata prevzemni prag v ciljni družbi (I.točka izreka). 2 Zato je družbama prepovedala uresničevati glasovalne pravice vciljni družbi (II. točka izreka), ciljni družbi pa uresničitev glasovalnih pravic družb(III. točka izreka); oboje dokler skupaj ali ena od njiju v imenu in za račun obehne poda prevzemne ponudbe za delnice CC d. d. (v nadaljevanju CC) ali doklerskupaj ali ena od njiju v imenu in za račun obeh ne odtuji vrednostnih papirjev alidelniških nakupnih opcij, tako da prevzemnega praga ne dosega več (III. točkaizreka).2. V postopku sodnega varstva sta obe tožnici izpodbijali navedeno odločbo in pritem uveljavljali tožbene razloge iz prvih treh točk prvega odstavka 27. členaZakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zahtevali njeno odpravo inpovrnitev stroškov postopka.1 Vrhovno sodišče RS je med predmetnimi strankami spora v postopku sodnega varstva zaradiugotovitve usklajenega delovanja že odločalo ter je s sodbo in sklepom G 30/2010 in G 31/2010 zdne 27. 9. 2011 zaradi zmotne uporabe materialnega prava odločbo Agencije za trg vrednostnihpapirjev z dne 21. 9. 2010 odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.2 Iz odločbe izhaja, da je AA imetnica 252.500 delnic z oznako XXXX oziroma 2,88-odstotnegadeleža delnic z glasovalno pravico CC, BB pa imetnica 2,056.738 delnic z oznako XXXX oziroma23,51-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico CC. Skupaj sta torej imetnici 2,309.238 delnic zoznako XXXX oziroma 26,40-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico CC.

Bistvene kršitve pravil postopkaNadaljevanje postopka8. V zvezi z vodenjem (ponovljenega) postopka prva tožnica (AA) Agencijiočita neupoštevanje vseh njenih navedb in dokazov iz prvotnega" postopka terspregled dokaznega predloga za zaslišanje predsednika uprave AA,A.B., ki ga je podala v Izjavi z dne 1. 9. 2010. Vrhovno sodišče je zodločbo G 30/2010 in G 31/2010 z dne 27. 9. 2011 sporno zadevo vrnilo Agencijiv ponovni postopek, in sicer v stanje, v katerem je bila, preden je bila izpodbijanaodločba izdana (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Glede na vezanost Agencije napravno mnenje Vrhovnega sodišča v zvezi z uporabo materialnega prava vponovljenem postopku, je Agencija procesno pravilno ponovno izdala Poziv oizjavi o relevantnih okoliščinah z dne 4. 11. 2011 (dopolnjen s Pozivom z dne16. 12. 2011) ter v njem navedla tiste relevantne dokaze in dejstva, na katerih jeposledično utemeljila svojo (ponovno) odločitev. Agencija je v Pozivu o izjavi orelevantnih okoliščinah z dne 4. 11. 2011 (v nadaljevanju Pozivu z dne4. 11. 2011) kot relevanten dokaz navedla tudi Izjavo prve tožnice z dne 1. 9. 2010s prilogami; zato jo je, drugače kot to trdi prva tožnica, upoštevala pri svojemodločanju. Kontradiktornost ponovljenega postopka je bila tako pravilnovzpostavljena s Pozivom z dne 4. 11. 2011. Pri tem prva tožnica v odgovor pozivu,v svoji Izjavi z dne 17. 11. 2011 med relevantnimi dokazi ni (ponovno) navedladokaznega predloga za zaslišanje svojega predsednika uprave A.B..Zato je treba v zvezi z očitkom o spregledu dokaznega predloga (to je zaslišanjaA.B.), pojasniti, da mora stranka v postopku nadzora konkretiziranonavesti in utemeljiti svoje vsebinske navedbe in dokazne predloge. Z zgoljpavšalnim sklicevanjem na dokazne predloge iz postopka pred izdajo odpravljeneodločbe pa prva tožnica v ponovljenem postopku (v dani procesni situaciji) nisubstancirala relevantnosti spornega dokaznega predloga, to je zaslišanja A.B.. 4Ustna obravnava, zavrnitev dokaznih predlogov ter vnaprejšnja dokazna ocena9. Agencija je zavrnila dokazni predlog za zaslišanje B.C., direktoriceSektorja _______________ v AA, z obrazložitvijo, danjeno zaslišanje ni tisto ustrezno (primemo) dokazno sredstvo, s katerim bi bilomogoče ugotavljati pravo voljo prve tožnice, ki jo v njenem imenu oblikujeuprava. Bistvo te obrazložitve je, da je Agencija ocenila in utemeljila, zakajpredlagani dokaz z zaslišanjem stranke za njeno odločitev, upoštevaje vse drugeizvedene dokaze, ni mogel biti odločilen. Agencija tako spornega dokaznegapredloga ni zavrnila iz razloga, ker bi že vnaprej ocenjevala izpovedbo B.C. kotneprepričljivo, neverodostojno, oziroma iz razloga, ker tak dokaz4 Prim. tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 128/1998 z dne 8. 12. 1999 ter sodbo Vrhovnegasodišča RS III Ips 19/2001 zdne20. 12.2001.

ne bi mogel uspeti zaradi že izoblikovanega končnega prepričanja onasprotnem. 5 Zato po presoji Vrhovnega sodišča očitek Agenciji o vnaprejšnjidokazni oceni ni utemeljen. Zakonitost odločitve Agencije nenazadnje potrjujetudi podrejena oblikovanost dokaznega predloga, saj je prva tožnica v Izjavi z dne15. 11. 2011 sama navedla, da bi o ne-namenu pridobitve kontrole, „lahkoizpovedala tudi direktorica Sektorja _____________ v AA". Iz navedenega izhaja,da zaslišanje B.C. ni bil tisti ključni dokaz, ki bi ovrgel domnevo o usklajenemdelovanju prve tožnice, kot to slednja poskuša uveljavljati v tožbi. V izogibnapačnemu tolmačenju instituta vnaprejšnje dokazne ocene glede zaslišanja strankv postopkih pred tržnimi regulatorji Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je izjavastranke praviloma najmanj zanesljiv dokaz, saj je stranka zainteresirana za izidugotovitvenega postopka. 6 Zato je stranki v tovrstnih postopkih pravica do izjavepraviloma zagotovljena tako, da se lahko izjavi v pisni obliki, 7 kar v predmetnempostopku niti ni bilo sporno. Ker je bilo predlagano zaslišanje predstavnice strankepostopka, odločitev Agencije o ne-opravi naroka (glede na sicer obsežno izvedenidokazni postopek) ne predstavlja relevantne procesne kršitve, kot jo poskušaprikazati prva tožnica.Odločba „presenečenja"10. Prvi in drugi tožnici ni bila kršena pravica do izjave iz razloga zatrjevanegarazhajanja med navedbo odločilnih dejstev in dokazov v Pozivu stranki z dne4. 11. 2011, dopolnjenim s (Ponovnim) Pozivom s 16. 12. 2011, ter izpodbijanoodločbo. Ne držijo tožbene navedbe prve tožnice, da se Agencija ni dovoljdoločno opredelila do dejstev, ki izhajajo iz Pogodb o strateškem partnerstvu inposlovnem sodelovanju iz let 1999 in 2004. Iz Poziva stranki z dne 4. 11. 2011 jenamreč razvidno, da je ravno na njihovi podlagi Agencija sklepala o tesnemposlovnem sodelovanju med prvo in drugo tožnico. Poleg tega je bil v Pozivustranki z dne 4. 11. 2011 ustrezno izpostavljen vpliv pridobitve delnic XXXX naposlovni rezultat skupine BB kot relevantna okoliščina po tretji alinej i 1. točkedrugega odstavka 8. člena ZPre-1. Agencija je namreč med postopkom z ustreznoprocesno skrbnostjo prvo in drugo tožnico seznanila z vsemi relevantnimi dejstviin dokazi, ki so bili kasneje uporabljeni v izpodbijani odločbi. Upoštevaje četrtiodstavek 64. člena ZUS-1 je bilo materialnopravno stališče Agencije ves časpostopka jasno. Z vidika določb o prepovedi usklajenega ravnanja po ZPre-1 jenamreč Agencija presojala relevantna dejstva in dokaze, ki so bili vsi zajeti vPozivu stranki z dne 4. 11. 2011, dopolnjenim s (Ponovnim) Pozivom z dne16. 12. 2011. Zato (po presoji Vrhovnega sodišča) na nekaterih mestih manjobsežna obrazložitev nekaterih dejstev in dokazov še ne predstavlja odločitve5 Več o prepovedi vnaprejšnje dokazne ocene glej v Galič, A., „Ustavno civilno procesno pravo", GVZaložba, Ljubljana, 2004, str. 228 in nasl.; Betctto, N., „Ustavna procesna jamstva v dokaznempostopku". Pravna praksa, let. 2003, št. 21, str. 18 in nasl.67Androjna, V., Kerševan, E.,..., str. 367.Več o tem glej Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-213/03-26 z dne 12. 1. 2006.

navedeno, da je AA pridružena banka BB Skupine, kar izhaja tudi iz Letnegaporočila 2009 BB Skupine (priloga v upravnem spisu). 14 V okviru dokazne presojepa seje Agencija vsebinsko opredelila do Letnega poročila BB Skupine 2009 vsmislu razlikovanja med članicami in pridruženimi bankami BB Skupine. Pri temni razhajanj med tem, kar je navedeno v Letnem poročilu BB Skupine 2009, in(povzeto) obrazložitvijo v izpodbijani odločbi. Prva tožnica s procesnim očitkomprotispisnosti tudi povsem neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijano odločbo(„mogoče") razumeti, kot „da bi bila posledica cilja konsolidacije predvsemupravljanje s tveganji". 15 Agencija je namreč v 43. točki izpodbijane odločbelogično in celovito obrazložila, kaj je kot bistveno upoštevala pri svoji končnipresoji ter da sistema obvladovanja tveganj niti ni štela v sklop okoliščin,relevantnih za presojo usklajenega ravnanja.Dejansko stanje in materialno pravoPresoja okoliščin, ki povezujejo EE ter DD z BB glede pridobitve delnic XXXX13. Vrhovno sodišče glede na zakonsko ureditev nima pooblastil, da bi samougotavljalo dejstva in izvajalo dokaze. Dejansko stanje ugotavlja organ nadzora, toje Agencija; Vrhovno sodišče pa v zakonsko določenem okviru preizkusi s straniAgencije ugotovljeno dejansko stanje. Ob takem preizkusu mu zadošča, da jeAgencija ugotovila, da je družba EE d. o. o. (v nadaljevanju EE) kot odvisnadružba, dne 5. 8. 2009 za račun BB pridobila 1,713.685 delnic XXXX s sredstvi, kijih je pridobila na podlagi kreditne pogodbe, sklenjene z BB (1. točka tretjegaodstavka 8. člena ZPre-1). Poleg tega je Agencija ugotovila, daje družba DDdelovala kot fiduciar, ko je dne 5.8. 2009 za račun BB pridobila 343.053 delnicXXXX. Pri tem Agencija kot relevantne okoliščine, ki potrjujejo fiduciarnorazmerje med BB in DD, med drugim navaja financiranje nakupa delnic iz kreditaBB ob istočasnem zavarovanju kredita z zastavo vseh delnic, ob zavezi najmanjrazmerja 1:1 med višino neodplačane glavnice in vrednostjo zastavljenihvrednostnih papirjev. Nadalje Agencija svoj zaključek o delovanju DD za računBB utemeljuje s pogodbo o ustanovitvi prodajne opcije, in sicer v korist DD, podzelo ugodnimi pogoji, ter z dejstvom, da BB celotno obdobje trajanja kreditadolžnika DD ni pozvala k doza varovanju niti ni pričela s postopkom unovčevanj,čeprav se je vrednost zavarovanja prepolovila. 16 Vrhovno sodišče zato v tem delupovzema ugotovitev Agencije, da družba DD s pridobitvijo delnic XXXX nase niprevzela nikakršnih tveganj. Sicer pa vse ugotovitve v zvezi s kreditiranjemnakupa delnic XXXX s strani BB, njihov istočasni nakup ter končno njihovaposledična pridobitev s strani BB logično utemeljujejo zaključek Agencije, da814 Glej 21. stran izpodbijane odločbe.15 Glej 24. stran tožbe prve tožnice.16 Glej 30. do 36. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

pridobivanja in ne le pridobitve vrednostnih papirjev, je Vrhovno sodišče pri svojipresoji upoštevalo vse relevantne okoliščine, vključno z okoliščinami unovčevanjazavarovanj, ter prišlo do enakega zaključka kot Agencija v izpodbijani odločbi.Zaradi izrazite časovne skoncentriranosti nakupa delnic XXXX, tožnici tepredpostavke domneve nista uspešno izpodbili kljub ugovorom, da sta tako kotostale banke pri prodaji in nakupu delnic XXXX zgolj sledili razmeram na trgu.Druge okoliščine v zvezi s pridobitvami delnic16. Ob izpolnjeni časovni predpostavki pridobitve delnic je Agencija (v ključnem deluizpodbijane odločbe) svoj zaključek o usklajenem delovanju vezala na ugotovitevdrugih okoliščin v zvezi s pridobitvami delnic XXXX, ki kažejo na skupni namenobeh tožnic (po pridobitvi kontrole v ciljni družbi) (tretja alineja 1. točke drugegaodstavka 8. člena ZPre-1). Iz izpodbijane odločbe tako izhaja, da so te okoliščine,ki skupaj vodijo do končnega zaključka Agencije o usklajenem delovanju tožnic,naslednje:- močna kapitalska povezanost BB in AA (40,99-odstotni delež v kapitalu);- 49,42-odstotni delež vseh delnic z glasovalno pravico BB v AA obrazpršenem lastništvu preostalih delnic;- AA je (bila) pridružena banka BB Skupine;- pridobitev delnic XXXX in s tem poslovni rezultat AA je zaradi kapitalskeudeležbe BB v AA (ista bančna skupina) vplival na konsolidiran poslovniizkaz BB Skupine;- tedanje tesno medsebojno poslovno sodelovanje tožnic potrjujeta Pogodbi ostrateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, sklenjeni v letu 1999 in2004.Kot pomembno okoliščino pri svoji presoji je Agencija upoštevala tudi dejstvo, daAA in BB vse od pridobitve spornih delnic do izdaje izpodbijane odločbenista odtujili nobene XXXX delnice.17. Agencija je tako svoje ugotovitve utemeljila na sklopu različnih dejanskihokoliščin, ki naj bi bile vezane na pridobitev in posledično lastništvo delnicXXXX.Pri tem je treba uvodoma pojasniti, da Vrhovno sodišče ne dvomi v verodostojnostin pravilnost povzetih dejanskih ugotovitev Agencije. Tako drži, daje bila AA včasu pridobitve spornih delnic pridružena banka BB Skupine, kar jerazvidno iz Letnega poročila Skupine BB za leto 2009 (priloge v upravnemspisu). 18 Zato ni utemeljen očitek prve tožnice o pojmovni ne-ločitvi med članicoin pridruženo članico bančne skupine v izpodbijani odločbi. Agencija je namreč iz18 ..Pridružene družbe so tiste, v katerih ima Skupina neposredno ali posredno med 20% in 50%glasovalnih pravic, ter tiste družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv in ne izvaja kontrole."-76. stran Letnega poročila Skupine BB za leto 2009.

Letnega poročila Skupine BB za leto 2009 dobesedno povzela, daje bila AApridružena banka BB Skupine, hkrati pa je utemeljeno opozorila na nedoslednorazlikovanje med članicami in pridruženimi članicami znotraj BB Skupine. 19 IzLetnega poročila Skupine BB za leto 2009 je tudi razvidno, da držijo ugotovitveAgencije o 40,99-odstotni kapitalski udeležbi BB v AA v času pridobitvespornih delnic XXXX ter posledično o tedanjem imetništvu 49,42-odstotnegadeleža njenih glasovalnih pravic. Prav tako Vrhovno sodišče sprejema dejanskeugotovitve Agencije o sklenjenih pogodbah o strateškem partnerstvu, 20 iz katerihnedvomno izhaja namen dolgoročnega tesnejšega sodelovanja in povezovanjaobeh bank, pri čemer ne držijo tožbene navedbe prve tožnice o nerazumljivem innepopolnem povzemanju vsebine pogodb v izpodbijani odločbi. Agencija jekorektno povzela vsebino pogodb, opozorila na njihov Časovni vidik veljavnostiter pri tem logično presodila, da pogodbi predstavljata obligacijo prizadevanjav smislu nadaljnjega dolgoročnega tesnejšega sodelovanja in povezovanja obehbank (32. in 33. stran izpodbijane odločbe). Vendar pa gre v zvezi z ugotovitvijo,da je posel pridobitve delnic XXXX vplival na poslovni rezultat (letni dobiček inizgubo) AA v letu 2009 ter s tem tudi na poslovna rezultata BB in (naračunovodski izkaz) BB Skupine, pritrditi tožbenim navedbam v zvezi z očitkomnepopolne ugotovitve dejanskega stanja, in sicer, da ta vpliv v izpodbijani odločbini ustrezno kvantificiran.18. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe (od 42. do 45. točke) je tako razvidno, da jeAgencija kot druge relevantne okoliščine v bistvenem upoštevala pravne inekonomske posledice dejstva močne kapitalske povezanosti med BB in AA (to je40,99-odstotni delež v kapitalu ter posledično 49,42-odstotni delež vseh delnic zglasovalno pravico BB v AA). Iz te medsebojne povezave izhaja nenazadnječlanstvo AA (kot pridružene članice) v BB Skupini. Tudi opisani vpliv poslapridobitve delnic XXXX (brez jasno kvantificiranega vpliva) na poslovnirezultat AA ter s tem na poslovni rezultat BB in BB Skupine, je v izpodbijaniodločbi predstavljen kot ekonomska posledica kapitalske udeležbe BB v AA. Pravs tem, ko je Agencija usklajeno delovanje tožnic v bistvenem delu utemeljevalaz dejstvom in posledicami kapitalske povezanosti AA in BB, pa je zmotnouporabila materialno pravo. Pri presoji usklajenega delovanja po tretji alineji 1.točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, je namreč ključno to, da mora iz tehdrugih okoliščin v zvezi s pridobitvami delnic izhajati skupni namen tožnic popridobitvi kontrole v ciljni družbi CC. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno,kako je iz obravnavanih okoliščin, konkretno glede spornega posla pridobitvedelnic XXXX, razviden skupni kontrolni namen tožnic. Pri tem Vrhovnosodišče poudarja, da1119 Pojem pridružene banke/družbe je opredeljen v Letnem poročilu Skupine BB za leto 2009 na 76. in107. strani, hkrati pa so pridružene banke/družbe na nekaterih mestih nedosledno obravnavane kotčlanice BB Skupine (prim. 10. in 235. stran poročila).20 Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z dne 10. 5. 1999 ter Pogodba ostrateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z dne 12. 5. 2004.

močna kapitalska povezanost dveh družb ter posledično vse njene ekonomske inpravne posledice nikakor niso nepomembne okoliščine pri presoji usklajenegadelovanja. Vendarle pa same po sebi, glede na jasno zakonsko normo, ne morejokot take samostojno tvoriti domnevne baze. Enako tudi iz določb Pogodb ostrateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z dne 10. 5. 1999 in z dne12. 5. 2004 ne izhaja skupni kontrolni namen tožnic pri konkretnem poslupridobitve delnic XXXX z dne 5. 8. 2009. Zato lahko predmetni pogodbipredstavljata relevanten indic o skupnem sodelovanju, ne moreta pa nadomestitikonkretnih dokazov o obstoju okoliščin, ki kažejo na skupni kontrolni namen prikonkretnem poslu pridobitve delnic. Enako velja za zatrjevani vpliv tega posla naposlovni rezultat obeh tožnic ter tudi BB Skupine. Vendar pa tako kot jepredstavljen, zaenkrat bolj kaže na namen konsolidacije kot pa na namen skupnekontrole. V zvezi z okoliščino o ne-odtujitvi delnic XXXX s strani tožnic (v smisludokazovanja kontrolnega namena) pa je treba opozoriti, da so pri presoji ousklajenem delovanju po 1. točki drugega odstavka 8. člena ZPre-1 relevantnesamo okoliščine v zvezi s pridobitvijo delnic XXXX. 21 Zato tudi ta okoliščinalahko predstavlja le relevanten indic, ne more pa samostojno tvoriti domnevnebaze.19. V zvezi z razlago predpostavk domneve usklajenega delovanja po 1. točki drugegaodstavka 8. člena ZPre-1 Vrhovno sodišče dodaja, da je v izpodbijani odločbi vprincipu pravilno materialnopravno izhodišče Agencije o skupni obravnaviokoliščin, ki predstavljajo relevantne znake usklajenega delovanja. Metodološko jepravilna celostna obravnava ugotovljenih znakov usklajenega delovanja, saj obstojposameznega znaka še ne zadostuje za materialnopravni zaključek o usklajenemdelovanju. Posamezen znak namreč ne predstavlja odločilnega dokaza, ampakzgolj posreden dokaz, ki izhaja iz okoliščin vsakokratnega primera. Kadar pa jeteh znakov več in so med seboj časovno v sosledju logično povezani, očitno inprepričljivo kažejo, da je ravnanje motivirano s pridobitvijo in utrditvijo kontrolenad ciljno družbo (več kot je znakov, toliko bolj zanesljivo). 22 Vendar pa je pritakšni obravnavi pomembno, da predmetni tržni regulator ostane strogo znotrajzakonsko predpisanih pogojev. Zato Vrhovno sodišče v obravnavi zadevi ponovnopoudarja, da iz zakonskega besedila jasno izhaja, da morajo biti vsi relevantniznaki (oziroma okoliščine) usklajenega delovanja (po 1. točki drugega odstavka8. člena ZPre-1) podani v času pridobivanja vrednostnih papirjev v ciljni družbi,kar pomeni, da so v okoliščinah konkretnega primera lahko pravno upoštevni letisti znaki usklajenega delovanja, ki so bili podani v času sporne pridobitve delnicXXXX v ciljni družbi (CC).21 ..Domneva se. da usklajeno delujejo osebe, ki jih povezujejo samo okoliščine v zvezi s pridobitvijovrednostnih papirjev, kot so: ...."22 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS G 1 /2009 z dne 6. 7. 2010.

Izpodbijanje domneve o usklajenem delovanju20. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava, glede na ugotovljeno dejanskostanje, predpostavka domneve po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 8. členaZPre-1 v izpodbijani odločbi ni bila pravilno vzpostavljena, Vrhovno sodišče nipresojalo argumentov tožnic v zvezi z izpodbijanjem domneve same, to jedomneve o usklajenem delovanju.Odločitev o tožbi21. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste tožbene navedbe, ki so bilebistvenega pomena za odločitev. Iz njegovih odgovorov izhaja, daje izpodbijanaodločba obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer pa ni bilopogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1. Zato je Vrhovnosodišče tožbama ugodilo (drugi odstavek 515. člen ZTFI v zvezi z drugimodstavkom 506. člena ZTFI in četrto točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1) inzadevo vrnilo Agenciji v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1)(II. točka izreka).Odločitev o stroških postopka22. Vrhovno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugegaodstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem postopkuprvi in drugi tožnici priznalo povračilo stroškov, vsaki v višini 350,00 EUR. Testroške je naložilo v plačilo toženi stranki, skupaj z morebitnimi zakonskimizamudnimi obrestmi.PRAVNI POUK:Zoper to sodbo in sklep ni dovoljena pritožba (514. člen ZTFI).Ljubljana, 12. junij 2012Predsednica senata:Brigita Domjan Pavlin, 1. r.