etologija zavračanja kozličkov - Kmetijsko gozdarski zavod Murska ...

spitanih kozličkov pri mesni usmeritvi je višja od žive mase spitanih kozličkov pri mlečniusmeritvi. Zaželene so čim manjše izgube kozličkov od rojstva do zakola.Večinoma primerjamo med sabo ovce in koze. Vendar je koza z etološkega vidika povsemdruga živalska vrsta kot ovca. Kot navaja Zagožen je ovca zelo občutljiva in plašna žival in obpreplahu beži od človeka. Matere ovce in jagnjeta se držijo v tropu skupaj. Koza pa je zarazliko radovedna žival in se človeku približa. Nikoli ni tako sita, da ne bi sprejela kakšnegapriboljška, ki ji ga ponudi naključni obiskovalec. Matere koze se držijo v svojem tropu, vkaterem je vzpostavljena hierarhija. Kozlički – mladiči se pa v začetku skrivajo v kakšnemvarnem kotičku, kasneje pa oblikujejo svojo skupino; otroški vrtec kozličkov. Ob samemporodu se obe vrsti obnašata podobno – umakneta se na miren kraj kjer ju ne motijo drugeživali iz tropa in tam ovca jagnji oz. koza jari. Ta trenutek rojstva je izrednega pomena, da staskupaj mati in novorojeni mladič in vzpostavita medsebojni stik oz. vez. Pri tem se matiposlužuje vseh čutil, ki so pri živalih veliko bolj izostrene kot pri človeku. Mati koza spoznasvojega kozlička po vonju in po obnašanju. Vsak kozliček ima specifičen pristop do matere indo njenih seskov. Eni sesajo izredno grobo in požrešno, drugi so pri sesanju zelo obzirni innežni. Po sesanju se kozliček umakne od matere in gre počivat v kakšen osamljen kot, kjer ganič ne moti. Jagenjčki se obnašajo popolnoma drugače, materi nenehno sledijo. Kozlički soizredno igrivi in radovedni. Podobno kot pri ljudeh se tudi pri njih razvijejo različne lastnosti:bojevitost, požrešnost, igrivost… Predvsem pa se med samimi kozlički razvije skupinskoživljenje. Pogosto cela skupina teče v krogu, človek dobi občutek, da se lovijo.2 MATERIAL IN METODE DELAV raziskavo je bilo vključenih 11 osebkov, od tega 3 prvesnice, 2 kozi po 2. jaritvi, 3 koze po3. jaritvi in 3 koze po 4. jaritvi. Koze so v prosti reji v hlevu in izpustu v čredinki veliki 7arov. V hlevu je le 1 porodni boks, ki ga redkokdaj koze uporabljajo za porod in zazadrževanje v njem po porodu. V hladnem vremenu je večina porodov v hlevu na slami(običajno v kotu), če je pa zunaj topleje cca + 7 ºC do + 12 ºC, pa je pri večini mater porodzunaj na travi.Raziskava je trajala 7 let. Velikost tropa je bila različna od 2 pa do 5 plemenskih koz.Osredotočena je predvsem na obdobje pred, med in po jaritvi. To je torej tisti čas, ko se znovorojenim kozličkom nekaj zgodi. Predvsem smo se osredotočili na verjetnost preživetjaživorojenega kozlička v odvisnosti od lastne matere.Raziskava zajema spremljanje in vodenje rojstva kozličkov, njihove rasti in razvoja doodstavitve. Vzporedno je potekalo opazovanje in analiziranje obnašanja njihovih mater predporodom, ob porodu, in po porodu. Opazovanje in spremljanje prvih kontaktov na relacijimati – mladič takoj po rojstvu, nega mladičev. Spremljanje zdravstvenega stanja mater pred inpo porodu. Prvenstveno pa nas je zanimala skrb za živorojene kozličke in nega kozličkov odrojstva do odstavitve.3 REZULTATI IN RAZPRAVAPri opazovanju mater do rojstva mladičev oz. do jaritev je zelo pomembno njihovozdravstveno stanje. Predvsem velja opozoriti na pojav mastitisov. Mastitisi se lahko pojavijopred ali po jaritvi. Koze spadajo med ene od najbolj inteligentnih in zvitih domačih živali. Vsvojem obnašanju marsikdaj spominjajo na človeka. Poslužujejo se različnih trikov in zvijač,da dosežejo to, kar so si zamislile. Razen tega imajo razvit izreden spomin, predvsem si zelodobro zapomnijo prijetne občutke (zauživanje njim najbolj priljubljene krme) ali na drugi

strani neprijetne občutke (mastitis in bolečina ob sesanju kozličkov). Po lastnih ugotovitvah seželijo tem neprijetnim občutkom – bolečini izogniti, zato kozličkom ob prisotnosti bolečegamastitisa ne pustijo sesati.3.1 Obnašanje pred porodomPo navedbi strokovne literature brejost pri kozah traja 150 dni. Zanimiva so odstopanjapredvsem pri prvesnicah. Najpogosteje traja brejost pri prvesnicah dalj časa, tudi 14 dni.Priprave na porod so zelo različne. Prvesnice so zelo nemirne in veliko meketajo. Predvsemkoza, ki je sama si želi človeške družbe. Čim bolj se bliža čas poroda, tem bolj so nemirne intem bolj se „derejo”, če jih želimo pustiti same.Če je v tropu več brejih koz skupaj se običajno obnašajo bolj zadržano, razen posameznihnajbolj socializiranih osebkov. Koze najbolj navezane na rejca, si želijo njegove prisotnostitudi ob porodu. Vendar pa po izkušnjah večina koz jari sama in to v nočnih ali zgodnjihjutranjih urah.3.2 Obnašanje med porodomPriprava na sam porod. Mati koza išče primeren miren prostor, kjer bo lahko v miru jarila.Zelo pomembno je, da je pri tem dejanju ostale živali iz tropa ne vznemirjajo in nadlegujejo.Če je le možno jo je potrebno zapreti v izoliran porodni boks, kjer bo v miru jarila in bo samas svojimi mladiči. Pri reji na pašniku, se mati zateče za kakšen grm, drevo ali kotanjo, kjer vmiru in izolirana od tropa jari.Po Kompanu (Reja drobnice) porod poteka v štirih fazah : pripravljalna faza (1 do 3 ure) – živali so nemirne, meketajo in kopljejo po nastilu lažje kontrakcije – porodni krči odpiranje porodnih poti (mehčanje medeničnih vezi) odtekanje porodne tekočine iz porodnega mehurja, nato se začne pravi porodOd odtekanja porodne tekočine do konca poroda mine 1 do 1,5 ure, pri večjih gnezdih pa šenekaj dlje. Poporodna faza (očiščenje) traja še 1,5 ure. Novorojene kozličke takoj po rojstvuspravimo k sesanju. Izredno pomembno je, da dobijo mlezivo, z njim pa poleg prve hranedobijo tudi zaščito za prvih 14 dni življenja, dokler sami ne razvijejo imunskega sistema. Izlastnih izkušenj ugotavljam, da je večina porodov podobnih opisanemu. Pri problematičnihporodih pa je nujna hitra pomoč. Do problemov pride predvsem pri nepravilni legi kozličev,ko se sam porod lahko zavleče do 5 ur. Pri tako dolgotrajnem porodu pa je že vprašljivopreživetje koze in kozlička.3.3 Obnašanje po poroduPo porodu so najbolj pomembni prvi trenutki vzpostavljanja stikov med materjo innovorojenim mladičem. Mati koza začne lizati novorojenega kozlička pri glavi in ga osvobodisluzi, ki ga obdaja. Ko mu poliže sluz z noska, sprosti nozdrvi, da lahko novorojenčeksamostojno in nemoteno zadiha. Sledi lizanje sluzi s celega telesa. Z lizanjem sluzi mati kozakozlička masira in s tem pospeši prekrvavitev. Zdravi in krepki kozlički se dokaj hitro porojstvu postavijo na noge in začno iskati sesek. Mati koza jim pri tem pomaga in jih zgobčkom in smrčkom usmerja v smeri seska. Nato koza nadaljuje s porodom drugega intretjega kozlička. V tem vmesnem času, po rojstvu prvega do drugega, oziroma tretjegakozlička se lahko zgodi nepredviden dogodek. Ko začne koza s porodom drugega ali tretjegakozlička lahko pride druga koza in iz radovednosti poliže ali celo vabi na sesanje prvorojencaali drugorojenca. Predvsem se tako obnašajo koze tik pred jaritvijo. Takšno dejanje ima

usodne posledice za kozlička. Ker z nego druge koze novorojeni kozliček prevzame tuj vonj,vonj negovalke, ga njegova mati več ne sprejema za svojega. Zgodi se lahko celo, da ena kozadoji 3 kozličke (enega ukradenega), drugi pa ostane samo eden.Preglednica 1 : Število jaritev, rojenih, živorojenih, mrtvorojenih, odstavljenih, zavrženih in% zavrženih od živorojenih kozličkov v tropuTable 1 : Number of births, born, live-born, dead-born, removed, rejected and % of rejectedlive-born kids in herdštevilo število število število število število % zavrženih odjaritev rojenih živorojenih mrtvorojenih odstavljenih zavrženih živorojenih28 48 44 4 44 5 11.36Kot je razvidno iz preglednice je dokaj nizek delež zavrženih kozličkov glede na številoživorojenih. Število odstavljenih kozličkov je zaradi posega človeške roke (sesanje mleka spomočjo cuclja) isto kot število živorojenih kozličkov. Če poskrbimo, da kozlički v prvih urahživljenja dobijo mlezivo, so izredno odporni in prenesejo marsikatero preizkušnjo. Zelo hitrose nauči „krasti” mleko pri drugih kozah, predvsem pri tistih, ki so jarile enega kozličkamlajšega od njega.Preglednica 2: Število jaritev, rojenih, živorojenih, odstavljenih in zavrženih kozličkovposamezne kozeTable 2 : Number of births, born, live-born, removed, and rejected kids from individual goatOznakakozeštevilojaritevštevilorojenihšteviloživorojenihštevilomrtvorojenihšteviloodstavljenihštevilozavrženih% zavrženihodživorojenihA 3 6 6 0 6 2 33B 3 5 5 0 5 0 0C 4 8 5 3 5 0 0Č 2 3 2 1 2 0 0D 1 1 1 0 1 0 0E 4 6 6 0 6 0 0F 4 7 7 0 7 2 29G 3 5 5 0 5 0 0H 2 4 4 0 4 1 25I 1 2 2 0 2 0 0J 1 1 1 0 1 0 0Iz Preglednice 2 pa je razvidno, da se zavračanje kozličkov pojavlja pri istih materah indosega dokaj visok delež od živorojenih kozličkov. Kot glavne vzroke zavračanjaugotavljamo : mastitisi po porodu mastitisi pred porodom tuji vonjMastitisi po porodu so v stresnih situacijah pogost pojav. Na samo zdravje koz ima največjivpliv hitra sprememba temperatur in prepih. Podobno kot pri mastitisih pred porodom, tudimastitisi po porodu povzročajo ob dotiku kozam materam bolečino. Zaradi tega pogostokozličkom ne dovolijo sesati, s tem pa se zdravstveno stanje seskov samo še slabša. Lahko se

celo zgodi, da koza na eden ali oba seska presuši in mladiči ostanejo brez hrane. V takemprimeru je spet nujna prisotnost rejca, ki poskrbi za hrano kozličkov.Mastitisi, ki nastopijo pred porodom ob dotiku (sesanju) povzročajo kozam materam bolečino.Pri tem je potrebno molsti pred porodom in oboleli sesek pozdraviti. Če tega ne naredimo, nasisto delo čaka po porodu kozličkov, vendar pa bosta eden ali oba kozlička brez seska inseveda brez hrane. Brez posega človeka je v tem primeru zavrženi kozliček ali celo obakozlička obsojen na pogin. Po ozdravitvi seska tudi izgine bolečina in običajno mati kozadovoli sesanje zavrženemu kozličku ali obema kozličkoma.Zaradi tujega vonja mati koza kozlička trajno zavrže in ga več nikoli ne sprejme.4 ZAKLJUČEKZavračanje kozličkov je prisotno v vsaki reji. Običajno zavračajo kozličke iste matere in tozaradi istih vzrokov. Najpogostejši vzrok zavračanja kozličkov je mastitis. Mastitis povzročakozi ob dotiku bolečino, zato mladiču ne pusti sesati in ta ostane brez hrane. Zavrača ga lahkotrajno ali le do ozdravitve mastitisa. Drugi vzrok, ki ga ugotavljamo je tuji vonj kozlička, ki jezanj usoden. Na srečo je to zelo redek pojav. Kozlička, ki se navzame tujega vonja mati večne sprejme. Matere, ki stalno zavračajo kozličke iz različnih vzrokov, pa je najbolj smiselnoizločiti.5 LITERATURAKompan, D. 1996: Reja drobnice, Kmečki glas, Ljubljana, s. 61Lebar, J. 2006 : Etologija prehrane koz, V. Zbornik predavanj 15. posvetovanja o prehrani domačihživali „Zadravčevi–Erjavčevi dnevi” (Kapun, S. ur.), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije inKmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, 2006, s. 263 – 271Marinšek, M. in Tušak, M. : Človek – žival zdrava naveza Ljubljana 2007, 245 s.Sambraus, H.H.: Nutztierethologie, Paul Parey, Berlin und Hamburg 1978Štuhec, I. : Pomen zagotavljanja dobrega počutja domačih živali (seminar za kmetijske svetovalce,24., 25., in 26. oktober 2005)Zagožen, F. : Ovčereja, Kmečki glas, Ljubljana, 1984 204 s.