Seminarska naloga iz Urejanje besedil

OŠ MAJŠPERKSESALCISeminarska naloga iz Urejanje besedilAvtor:Klemen GajšekMentorica:Draga NaprepoličMajšperk, 2008

KAZALOPOVZETEK ............................................................................................................................... 3UVOD ........................................................................................................................................ 4ZGODOVINA............................................................................................................................ 4ŽIVLJENSKI PROSTOR .......................................................................................................... 4DELITVE PRI SESALCIH........................................................................................................ 5IZVOR IN RAZVOJ SESALCEV............................................................................................. 6MAMMALIA............................................................................................................................. 7ZOBJE SESALCEV................................................................................................................... 8OOGENEZA .............................................................................................................................. 9PLACENTALNI SESALCI ....................................................................................................... 9NETOPIRJI ........................................................................................................................ 9ZVERI ...................................................................................................................................... 10ZAKLJUČEK........................................................................................................................... 11VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 12KAZALO SLIKSlika 1: Življenjsko prostor oogoneze........................................................................................ 4Slika 2: Življenjsko prostor kunca ............................................................................................. 5Slika 3: Zgradba delfina ............................................................................................................. 6Slika 4: Mammalia ..................................................................................................................... 8Slika 5: Zobje sesalcev............................................................................................................... 9Slika 6: Netopir ........................................................................................................................ 10Slika 7: zver-polh ..................................................................................................................... 11KAZALO TABELTable 1: Skupine sesalcev .......................................................................................................... 7

POVZETEKV tej seminarski nalogi vam bom predstavil sesalce. Najprej vam bom predstavilzgodovino sesalcev, dalje pa še sledi življenski prostor.

UVODZa to seminarsko nalogo sem se odločil ,ker so mi všeč sesalci in imam domapsa.Posebej pa še zato,ker somi všeč sesalci.ZGODOVINANjihovi neposredni predniki so zverozobci (Therapsida), izumrli plazilci, ki so živeli naZemlji že v permu, t.j. proti koncu starega zemeljskega veka (paleozoik). V juri (sredisrednjega zemeljskega veka ali mezozoika) so se iz njih že razvili prvi starinski sesalci.Proti koncu mezozoika so, kot radi rečemo, vladali plazilci, pa so se že razvili vrečarji(Marsupialia) in prvi placentalni sesalci (Eutheria). Šele v kenozoiku, pred približno65 miljoni leti se je pričel bujen razvoj sesalcev. Danes živeči redovi so se prvič pojavili veocenu, družine v olicigenu, rodovi pa v pliocenu. Vrste sesalcev, kakršne poznamodanes, so se razvile šele v ledenih dobah (pleistocen), t.j. pred manj kot dvemamiljonoma let.Danes se ceni število sesalcev na Zemlji na 4170 vrst. Številka je brez dvoma prenizka,saj po eni strani še vedno odkrivamo nove, znanosti nepoznane vrste, po drugi strani pasrečamo med sesalci veliko t.i. skritih vrst. S sodobnimi raziskovalnimi metodami takocelo v Evropi vedno znova naletimo na nove vrste.ŽIVLJENSKI PROSTORDanes poseljujejo sesalci skoraj celotno površje Zemlje, le notranjost Antarktike je breznjih. Živijo v vseh mogočih habitatih, od ekvatorialnega deževnega gozda, do savan,step, brezvodnih puščav, sredozemskih zimzelenih gozdov, listopadnih, mešanih iniglastih gozdov, do tundre ter celo večnega snega in ledu. Srečamo jih ob vseh vodah,od majhnih potokov in mlak, do velikih rek, obalnega morja in odprtih svetovnih morij.Nekateri sesalci dobro plezajo po drevju ali skalah, se izredno hitro gibljejo po odprtihterenih ali se spretno plazijo po gosti podrasti. Nekateri sesalci so se privadili živeti skupajs človekom, še enim sesalcem, ki pa je med vsem svojim sorodstvom najuspešnejši innajprilagodljivejši.Slika 1: Življenjsko prostor oogoneze

SesalciSlika 2: Življenjsko prostor kuncaDELITVE PRI SESALCIHPri sesalcih se mitotične delitve oogonijev v jajčniku zaključijo že v embrionalnemobdobju in celice z rastjo preidejo v primarne oocite, ki so diploidni. Začne se prvamejotična delitev, ki pa se ustavi v diplotenu profaze prve mejotične delitve. Tapodaljšani diploten traja do ovulacije med spolno zrelostjo in se imenuje diktioten. V temčasu se v celici akumulirajo rezervne snovi, celica raste, na njeni površini pa se izoblikujejajčna ovojnica. Velika intenzivnost biosintetskih procesov se kaže v despiralizacijiprofaznih kromosomov, kar omogoča prepisovanje iz DNK v RNK. Nadaljevanjeoogeneze sledi ob spolni zrelosti. Običajno po en primarni oocit vstopi v nadaljnje fazeoogeneze med vsakim razmnoževalnim ciklusom (pri človeku na 28 dni). S končano prvomejotsko delitvijo nastaneta dve haploidni celici, ki sta različno veliki. Večina citoplazmeostane v večji celici, ki preide v drugo mejotično delitev, manjši polocit pa prej ali slejpropade. Tudi citokineza druge mejotične delitve je asimetrična, tako da zopet nastanepolocit, ki propade, in pa večja zrela jajčna celica (ovum). Pri sesalcih se druga mejotičnadelitev dokonča samo, če semenčica prodre v sekundarni oocit, sicer pa ta ostane vmetafazi druge mejotične delitve, v stanju, v kakršnem se z ovulacijo sprosti iz jajčnika.Zrela jajčna celica je običajno okrogla in bistveno večja od povprečnih telesnih celic. Vcitoplazmi vsebuje večjo ali manjšo količino rumenjaka, pod plazmalemopa je plastsekrecijskih vakuol, katerih eksocitoza se sproži z oploditvijo. Plazmalema je prekrita zdodatno glikoproteinski ovojnico, ki vsebuje receptorje za semenčice. Pri nesesalskihjajčnih celicah se imenuje vitelinska ovojnica, pri sesalskih jajčnih celicah pa steklastakožica (zona pellucida). Pri sesalcih so oociti v ovariju obdani s foliklovimi celicami, kioocit prehranjujejo. V skorji ovarija poteka vzporedno z dozorevanjem oocita tudispreminjanje značilnosti foliklovih celic. Ob rojstvu so primarni oociti obdani zenoslojnim ploščatim epitelom foliklovih celic, ki skupaj s foliklovim epitelom tvorijoprimordialni folikel. Nekateri izmed primordialnih foliklov začnejo rasti in se razvijati.Tem foliklom pravimo primarni folikli. Foliklove celice postanejo visokoprizmatske,epitel pa večplasten. Foliklov epitel je obdan z bazalno lamino, ki loči folikel z oocitomod drugih celic v jajčniku. Poveča se tudi primarni oocit, ki dobi na površini plastproteoglikanov (steklasta kožica), pod plazmalemo pa se pojavijo kortikalna zrna.Seninarska naloga iz Urejanje besedil5

SesalciNaslednja stopnja v razvoju foliklov je sekundarni folikel, kjer se v večplastnemfoliklovem epitelu začnejo pojavljati špranje, napolnjene s tekočino, ki se združijo v večjovotlino. Tako nastane zrel folikel. Oocit ostan obdan s foliklovimi celicami, ki tvorijogriček v steni zrelega folikla. Prva mejotična delitev oocita se v zrelem foliklu nadaljuje indokonča. Sekundarni oocit preide v drugo mejotično delitev, ki se ustavi v metafazi.Hkrati se zreli folikel močno poveča, se premakne tik pod površino jajčnika in poči(ovulacija). Pri tem se sekudarni oocit, obdan z nekaj sloji foliklovih celic, sprosti vtrebušno votlino. Iz preostalega folikla se razvije rumeno telesce.Slika 3: Zgradba delfinaIZVOR IN RAZVOJ SESALCEVPrvi sesalci so živeli že v triasu. Čeprav imajo sesalci tako kot ptiči štiridelno srcein stalno telesno temperaturo, z njimi niso v ožjem sorodstvu. Razvili so se izzverozobcev, iz umrlih plazilcev, ki so imeli podobno zobovje kot današnji sesalci.S konca mezozoika poznamo prve vrečarje in prve placentalne sesalce. Vzačetku novega zemeljskega veda, kenozoika, se je začel bujen razvoj sesalcev.Iz preprostih žužkojedih prednikov so se razvile sodobne skupine sesalcev. Pritem so se najbolj spreminjali zobovje in okončine. Današnje vrste sesalcev sopretežno nastale šele v pleistocenu, v zadnjih dveh milijonih let. Fosili sesalcev sopogosti tudi pri nas. Eksplozivni razvoj teh najrazvitejših vretenčarjev v kenozoikulahko primerjamo s podobnim bujnim razvojem semenk v istem obdobju.Danes živi nad 4000 vrst sesalcev. Delimo jih na stokovce, vrečarje in placentalnesesalce. Slednji obsegajo številne skupine - redove.Seninarska naloga iz Urejanje besedil6

SesalciTable 1: Skupine sesalcevSkupinaPredstavnikiI. stokovci kljunaš, kljunati ježekII. vrečarjiIII. placentalni sesalcikenguruji, koala, oposumižužkojedi: jež, krt, rovkeprvaki: polopice, opice, človeknetopirji: veliki podkovnjakmrenarjiredkozobci: lenivec, mravljinčar, pasavecluskavcizajci: zajec, kunecglodalci: veverica, bober, veliki voluhar,podgana, hišna miš, polhzveri: medvedi, psi, kune, mačkeplavutonožci: mrož, tjulenjsodoprsti kopitarji ali parkljarji: svinje,kamele, goveda, jelenilihoprsti kopitarji: konji, nosorogisirene ali morske kravetrobčarji: afriški slon, indijski slonkiti: zobati kiti, vosati kitiMAMMALIAZaradi dobro razvitih možganov imamo sesalce za ene izmed najbolje razvitihvretenčarjev. Pri večini sesalcev se zarodek razvija v maternici. Najvišje so razvitiplacentalni sesalci, pri katerih se snovi med zarodkom in materjo izmenjujejo skoziposeben organ, posteljico (placento).Sesalci se že na zunaj ločijo od ostalih vretenčarjev zaradi dlake, mlečnih žlez indiferenciranih zob.Okončine so lahko različno oblikovane. Sesalci jih uporabljajo pretežno za hojo in tek, patudi za plezanje (opice), kopanje in ritje (kit), plavanje (kiti, plavutonožci) ali letanje(netopirji).Koža sesalcev je iz tanke povrhnjice in debelejše usnjice. Pod kožo je maščobno tkivo.Rožena kožna tvorba, ki nastane - podbno kot plazilska luska in ptičje pero - iz celihpovrhnjice, je dlaka. Dlaka je torej epidermalna tvorba. V koži so številne žleze lojnice inznojnice. Lojnice so ob dlakah in izločajo loj. Z njim mastijo kožo in dlako. Znojnice zizločanjem znoja ali potu sodelujejo pri hlajenju telesa. Pri samicah so dobro razvitemlečne žleze. So kožne žleze, ki so se med evolucijo razvile iz znojnic. Izvodila mlečnihSeninarska naloga iz Urejanje besedil7

Sesalcižlez se odpirajo na seskih, ki so običajno na trebušni strani. V mlečnih žlezah nastaja prvahrana za novorojenca, mleko. Mleko vsebuje vse snovi, potrebne za normalno rast inrazvoj, zlasti mnogo maščob in beljakovin.Slika 4: MammaliaZOBJE SESALCEVZobje sesalcev so diferencirani v sekalce, podočnike, predmeljake in meljake.Predmeljake in meljake skupaj imenujemo kočniki. Pri ostalih vretenčarjih vglavnem ne moremo razlikovati različnih tipov zob. Pri večini sesalcev se zobjeizmenjajo enkrat v življenju, ko stalni zobje nadomestijo mlečne.Izločala sesalcev so ledvice. Pretežno je končni razkrojni produkt beljakovinsečnina.Srce je štiridelno, sestavljeno iz dveh preddvorov in dveh prekatov. Sesalci dihajos pljuči. Pri tem sodelujejo različne mišice, med drugimi tudi trebušna prepona,značilna le za sesalce.Med vsemi vretenčarji imajo sesalci najbolje razvito živčevje, zlasti velikemožgane. Tudi čutila so dobro razvita, zlasti vohalni in okušalni organi ter oči inušesa.Sesalci so, tako kot ptiči, homeotermni, endotermni vretenčarji. Priuravnavanju telesne temperature sodelujejo poleg dlake in maščobnega tkiva šežleze znojnice. Dlaka dobro varuje telo pred mrazom, ohlaja pa se sesalec zznojenjem.Seninarska naloga iz Urejanje besedil8

SesalciSlika 5: Zobje sesalcevOOGENEZAOogenéza je razvoj jajčnih celic (jajčec), torej ženskih spolnih celic.Časovni razpored dobe razmnoževanja, dobe rasti in dobe zoritve je v procesu oogenezeprecej drugačen kot v procesu spermatogeneze. Oogeneza se začne v jajčniku, njenodokončanje pa se med živalskimi vrstami razlikuje. Pri morskem ježku se konča že vjajčniku in z ovulacijo se sprosti zrela jajčna celica. Pri glisti poteče oogeneza doprimarnega oocita, ki mora biti nato osemenjen s semenčico, da se sproži zoritvenadelitev. Pri sesalcih pa se zoritvena delitev začne v jajčniku, kjer poteče do sekundarnegaoocita, njeno končanje in nastanek zrele jajčne celice pa sproži osemenitev.PLACENTALNI SESALCIM SESALCIed placentalne ali višje sesalce štejemo vse ostale današnje sesalce.Pri njih se razvija zarodek v maternici, snovi med materjo in zarodkom pa seizmenjujejo skozi posteljico (placento).Žužkojedi so najprimitevnejši placentalni sesalci. Večinoma se hranijo zžuželkami. Mednje štejemo ježe, krte in rovke.Prvaki, kamor uvrščamo polopice, opice in človeka, imajo okončine - roke innoge, razvite kot oprijemalne organe. Pri višje razvitih prvakih so dobro razvitimožgani.NETOPIRJINetopirji so edini leteči sesalci. Med prsti sprednjih okončin ter med zadnjiminogami in repom je letalna mrena. Mnogi netopirji se orientirajo s pomočjoultrazvoka, tako da med letom proizvajajo za človeško uho neslišne ultrazvočneglasove in prisluškujejo njihovim odmevom. Med tehničnimi napravami tako delujesonar. Naši netopirji se hranijo z žuželkami, mnogi tropski pa so pomembni kotopraševalni dreves in razširjevalci njihovih semen.Netopirjem so podobni mrenarji iz tropske Azije, ki z letalno mreno le jadrajo,leteti pa ne morejo. Po številu vrst so glodalci največja in zelo prilagodljivaSeninarska naloga iz Urejanje besedil9

Sesalciskupina sesalcev. Poseljujejo cel svet razen Antarktike, Nove Zelandije innekaterih tihomorskih otokov. V vsaki čeljusti je par sekalcev - glodačev, ki sodletasti in stalno rastejo. Zajci, ki so jih nekoč šteli med glodalce, se od njihrazlikujejo, saj imajo v zgornji čeljustnici dva para glodačev. Glodalci so večinomazelo rodni, zato se lahko v ugodnih razmerah prekomerno namnožijo. Zaradisvoje izredne prilagodljivosti so poselili številna območja. Mnogi plezajo po drevju,nekateri celo jadrajo po zraku. Drugi rijejo v zemlji. Nekateri glodalci so uspešni vvodnem okolju.Slika 6: NetopirZVERIZveri so številna skupina sesalcev, ki so se prilagodili na plenilski način življenja.V geološki zgodovini so se predniki današnjih zveri razvijali v dveh smereh. Enaskupina je ostala na kopnem in iz nje so nastale današnje zveri. Drugi so prešli vvodo in se razvili v plavutonožce. Značilnost zveri je zversko zobovje. Štirjekočniki so zelo ostri. Z njimi zveri trgajo meso in lomijo kosti. Te zobe imenujemoderači ali lomilci.Med zvermi so pri nas pomembni predstavniki štirih družin -medvedov, psov, kun in mačk.Medvedi stopajo s celimi podplati in so vsejedi.Seninarska naloga iz Urejanje besedil10

SesalciSlika 7: zver-polhZAKLJUČEKIz tej seminarske nalogi sem se naučil, da so sesalci lepe živali in da je netopirsesalec.Seninarska naloga iz Urejanje besedil11

SesalciVIRI IN LITERATURAhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Sesalcihttp://sl.wikipedia.org/wiki/Oogenezahttp://images.google.si/images?q=sesalci&gbv=2&ndsp=18&hl=sl&start=0&sa=Nhttp://www.gimvic.org/projekti/timko/2003/2d/strunarji/ana%20in%20sandra/index.htmhttp://www.gimvic.org/projekti/timko/2003/2b/strunarji/Sesalci/placenta.htmlSeninarska naloga iz Urejanje besedil12