Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju: doba družbenih in ... - Praktik

Kako so živeli prebivalci slovenskih deželVečji del ozemlja, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, so pridobili Habsburžani. Te pokrajine so bile njihove dedne dežele.4) A. Katera so bila zadnja ozemlja, ki so jih Habsburžani pridobili in s tem zaključili združevanje slovenskih dežel v svojihrokah? Podčrtaj jih v besedilu.»Ko so Habsburžani v svoji dinastični politiki z dedno pogodbo pridobili večino celjskih posestev v slovenskih deželah in so po smrti ogrskega kraljaMatija Korvina (1490) obnovili oblast nad začasno izgubljenim ozemljem, ki ga je ta zasedel, ter si l. 1500 pridobili Goriško, posest Goriških grofov,so postali gospodarji večjega dela slovenskega ozemlja. V vojni z Benečani si je cesar Maksimiljan l. 1509 pridobil še Tolminsko in Bovško /…/«(Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991)B. Kako so Habsburžani dobili ozemlje v slovenskih deželah?Z dednimi pogodbami in vojnami.Kakšno je bilo življenjena prehodu v zgodnji novi vek5) Med slovenskim in nemškim prebivalstvom je naprehodu v novi vek nastala narodnostna meja, ki seje le malo spremenila vse do 19. stoletja.A. Primerjaj zemljevid, kjer je vrisana današnja slovenskanarodnostna meja (zelena črta), z zemljevidomv učbeniku na strani 42–43.Primerjaj obe narodnostni meji in napiši, ali se jenarodnostna meja od takrat veliko spremenila?Ne, meja je ostalapodobna.B. V učbeniku na strani 45-46 preberi poglavje o življenju v slovenskih deželah in poveži značilnosti življenja s posameznimslojem prebivalstva. Pred trditve, ki so bile značilne za kmeta, napiši črko K, pred tiste, značilne za plemstvo, pa črko P.KKPKKPPSestavljali so okoli 94 odstotkov prebivalstva.Bili so osebno nesvobodni in odvisni od zemljiškega gospoda.Številni so imeli svoje hiše tudi v mestih.Nastali so novi sloji prebivalstva, kajžarji in gostači.Med sabo so se sporazumevali po slovensko.Bili so osebno svobodni.Imeli so pravico sodelovati na zasedanjih deželnih stanov.Kako so vojne zaznamovale slovenske deželeGlavni cilj spopadov, ki so v 16. stoletju potekali v slovenskih deželah, je bil pridobiti novo ozemlje. Obramba deželein varnost prebivalstva sta bila v ozadju.6) A. V deželah so poznali dve vrsti vojske. Kratko razloži, kaj je bilo značilno za vsako.NAJEMNIŠKA VOJSKAČRNA VOJSKANAJETI VOJAKI, KI SO ZA OPRAVLJENO DELO DOBILI PLAČILO.SESTAVLJENA IZ PODLOŽNIKOV, VPOKLICANIH OB OBRAMBI DEŽELE.B. Zakaj so v 17. stoletju začeli opuščati črno vojsko?Zemljiški gospodje so spoznali, da izurjeni in oboroženi kmetje predstavljajoveliko nevarnost uporov.35

Kakšno je bilo življenjena prehodu v zgodnji novi vekRADOVEDNEŽNariši državni grb Republike Slovenije in razloži njegove značilnosti. Na spletnih straneh in v literaturi poišči, ali so bili predlagani tudi drugačni grbi. Predstavljajsi, da imaš možnost oblikovati slovenski grb. Nariši ga in razloži, zakaj si ga tako predstavljaš.ZANIMA ME:Več o začetku novega veka na Slovenskem lahkoprebereš v Ilustrirani zgodovini Slovencev (1999).ZANIMA ME:Več o življenju plemičev lahko izveš v delu MajeŽvanut, Od viteza do gospoda (1994)PONOVIMODVOJNA UPRAVANARODNOSTNA MEJASTANOVI ODLOČAJO O:• obrambi dežele• notranjih zadevah(davki, zakoni)DEŽELNI KNEZ ODLOČA O:predstavlja deželonavzven ...ŽIVLJENJE V SLOVENSKIHDEŽELAH NA PREHODU VNOVI VEK• pojem pomeni:meja med dvema narodoma• potekala je: NA SEVERU:Ziljska, • Dravska dolina,Kobansko, Slov. gorice doRadgone• NA ZAHODU:Ob reki Beli doDoberdobske planoteVOJAŠKI SPOPADIz namenom pridobiti novaozemlja (boj za celjskodediščino, boj z ogrskohrvaškimkraljem, vojne zBenečani)ŽIVLJENJE PLEMIČEV• gradovi• hiše v mestih• velik del posestev zunajslovenskih mejaŽIVLJENJE KMETOV• osebno odvisni• dajali dajatve• opravljali tlako• sodelovali v vojski• delitev kmetij - novi sloji36

Zakaj je imelareformacija velik pomenReformacija se je v slovenskih deželah medmeščanstvom in plemstvom hitro širila. Protestantskecerkve so začele na Slovenskem nastajativ 60. letih 16. stoletja, ustanovili in vzdrževaliso jih deželni stanovi. Med reformacijo je bilaizdana prva slovenska knjiga, slovenščina pa jepostala knjižni jezik.Kako se je reformacija razširila v slovenske deželeIdeje reformacije so kmalu prišle v slovenske dežele. Razširjali so jih ljudje, ki so imeli stike z nemškimi deželami.1) Med navedenimi skupinami prebivalstva obkroži tiste, ki so med Slovenci širile ideje reformacijskega gibanja.kajžarji študentje izobraženci uskokiplemiči deželni knez trgovci vojaki2) Kakšen pomen je za širjenje reformacije v slovenskih deželah imela oseba na sliki? Obkroži pravilni odgovor.A. V krožkih, ki jih je organiziral, je spodbujal kritiko napak cerkve.B. V sodelovanju z nadvojvodo Ferdinandom je vodil protireformacijske komisije.C. Napisal je prvo knjigo v slovenskem jeziku.3) Reformacija se je v različnih oblikah razširila med vsemi sloji na Slovenskem.A. Kateri sloji prebivalstva so najprej sprejeli novo vero?Duhovščina in meščanstvoB. Kdo je prevzel glavno vlogo pri širjenju protestantizma?Deželni stanoviškof BonomoC. Kmetje so se zatekali k posebnim verskim sektam. Na podlagi virov poimenuj dve.Zavzemali so se za gradnjo novih cerkva in kapel, v katerih so sepriporočali Materi Božji ali svetnikom. Mnoge od teh cerkva so sepozneje uveljavile kot zelo obiskana romarska središča. Ime so dobilepo nemški besedi Stift, ki pomeni ustanova.ŠtiftarjiKrščevali so le odrasle osebe, ki so lahko razumele pomen verein se spreobrnile. Zavzemali so se za strogo moralno življenje terdemokratično urejanje cerkvenih in življenjskih opravil, nekateri tudiza skupno lastnino.PrekrščevalciKako je nastala prva tiskana slovenska knjigaZ reformacijo so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika.4) A. Kdo je na fotografiji?Primož TrubarB. V učbeniku na strani 48 si lahko prebereš besedilo o tem znamenitem Slovencu.Katero izmed njegovih del je bilo najpomembnejše?Katekizem - prevod Nove zaveze v slovenski jezikC. Kakšen pomen je to delo imelo za Slovence kot narod?Velja za začetek slovenske knjižne produkcije.37

Zakaj je imela reformacija velik pomen5) V učbeniku na strani 49 si oglej preglednico o najpomembnejših ustvarjalcih v času reformacije. Spodaj navedena delain zapise o tem, kaj je delo pomenilo za Slovence, poveži z avtorjem.OTROČJA BIBLIJA PRIMOŽ TRUBAR prva slovenska slovnicaZIMSKE URICE SEBASTIJAN KRELJ prvi slovenski knjigiKATEKIZEM IN ABECEDNIKBIBLIJAADAM BOHORIČJURIJ DALMATINv slovenščino prevedenosveto pismoabecednik, slovarček inkatekizem v petih jezikihAli je bila protireformacija na slovenskem uspešnaProtireformacija je slovenske dežele zajela konec 16. stoletja. Nadvojvoda Maksimilijan je ustanovil posebne verskeskupine, ki so imele nalogo izkoreniniti reformacijo.6) Med naštetimi trditvami izberi tiste, ki so bile značilne za delovanje posebnih protireformacijskih komisij. Podčrtaj jih.A. Hodili so po deželah in ljudi prepričevali, da bi zapustili novo vero.B. Posebne verske skupine na Slovenskem sta vodila Sebastijan Krelj in Peter Bonomo.C. Po deželi so potovali v spremstvu vojakov.D. Zažigali so protestantske knjige.E. Če so se odpovedali reformacijskim idejam so ljudem dali denar.F. Izganjali so protestantske pridigarje.G. Sežigali so knjige ter rušili protestantske cerkve in pokopališča.H. Ukinjali so protestantske šole.7) Poleg posebnih verskih skupin so imeli pomembno vlogo pri obnovi katoliške vere tudi jezuiti.Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.A. Kaj je bilo značilno za delo jezuitov na Slovenskem?Prevzeli so nadzor nad srednjim in višjim šolstvom,vodili so gimnazije na Slovenskem vse do 18. stoletja.B. Zakaj so imeli posebno mesto v cerkvi?Ker so skrbeli za dvig izobrazbe duhovščine,ki bi vernike pripeljala nazaj v pravo vero»Za dolgoročen uspeh katoliškeobnove je bil poleg pastoralnegadela škofov zlasti pomembendvig izobrazbene ravniduhovščine. Ob zanemarjanjuosnovnih šol so skrb nad srednjimin višjim šolstvom prevzelijezuiti. Do šolskih reform v18. stoletju so obvladovali vsegimnazije na slovenskih tleh/.../. Glavni namen latinskihšestrazrednih jezuitskih gimnazijje bil izšolati dobre pridigarje,ki bodo znali prepričljivorazširjati "pravo" vero«(Vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev,MK, Ljubljana, 1999, str. 169)C. S pomočjo spletnega naslova jezuiti.rkc.si poišči, s čim se jezuiti ukvarjajo danes.8) Kateri ukaz deželnega kneza Ferdinanda je pomenil konec reformacije na Slovenskem?Ukaz leta 1628, da se mora protestantsko plemstvoNotranje Avstrije vrniti v katoliško cerkev ali se izseliti.38

Zakaj je imela reformacija velik pomenRADOVEDNEŽV spodnji zmešnjavi črk boš našel skrite besede, ki so povezane z reformacijo in protireformacijo na Slovenskem. Izpiši jih.Ž U R B A N T E X T O R Z V UG O D R I N H R E N M A Ž L AZ I M S K E R A U R I C E K LS E K I N D E C E B A S E Ž AO K O L R X D A L M A T I N GL G Š I G P R E K M U R J E KURBAN TEXTORDALMATINPREKMURJEZIMSKE URICEHRENABECEDNIKTRUBARZANIMA ME:Na naslovu www.svetizbesed.com v rubriki za 9. razredlahko poslušaš intervju z igralcem Poldetom Bibičem, kije v nadaljevanki TV Slovenija upodobil Trubarja.ZANIMA ME:O Primožu Trubarju je TVSlovenija posnela televizijskonadaljevanko.PONOVIMOŠIRJENJE V NAŠE KRAJEOd kodIZ NEMŠKIH DEŽELKdoIZOBRAŽENCI,ŠTUDENTJE,TRGOVCI, RUDARJIREFORMACIJANA SLOVENSKEMPRIVRŽENCIREFORMACIJEPLEMSTVOMEŠČANSTVODUHOVŠČINADEŽELNI STANOVIDEŽELNI GLAVARPRVI REFORMACIJSKIKROŽKI• TRST• TRŽAŠKI ŠKOFBONOMA• KRITIČNI DOSTALIŠČ CERKVE• KOROŠKA, KRANJSKANAJPOMEMBNEJŠI USTVAR­JALCI IN NJIHOVA DELA• PRIMOŽ TRUBAR(Abecednik in Katekizem)• JURIJ DALMATIN(prevod Biblije)• ADAM BOHORIČ(prva slovenska slovnica)NOSILCIPROTIREFORMACIJE• nadvojvodaFERDINAND• VERSKE KOMISIJE• JEZUITI39

Turki so več kot 250 let napadali in ropali slovenskedežele. Turški vpadi so se vtisnili globokov spomin prebivalcev slovenskih dežel. Spominnanje se je ohranil v številnih narodnih pesmihin pripovedkah do danes.Kakšne so bileposledice turških vpadovPrvi stiki s TurkiPrvi stiki prebivalcev slovenskih dežel s Turkiso bili na začetku 15. stoletja, ko so Turki prvičvpadli v slovenske dežele. Veliko informacij oTurkih pa so prebivalci pridobili od beguncev.1) A. Na podlagi informacij v učbeniku na straneh51–52 na zemljevidu obkroži območja, kamor sose naseljevali begunci iz jugovzhodne Evrope.B. Zakaj je deželni knez podpiral njihovo naselitev?V zameno zaopravljanjevojaške službe.C. Kako še imenujemo te begunce?A. prebežnikiB. uskokiC. turški emigrantiKako so turški vpadi ogrožali slovenske deželeTurški vpadi so prizadeli vse dežele s slovenskim prebivalstvom. Prva je njihovo moč čutila Kranjska, najpozneje innajdlje pa Prekmurje.2) A. Na podlagi podatkov v učbeniku na straneh 51–52 na zemljevidu zgoraj vriši glavne vpadne poti, po katerih so Turkivdirali v slovenske dežele.B. Trditve v desnem stolpcu poveži s posameznimi obdobji vpadov tako, da pred pravilno trditev zapišeš številko obdobja.1. 1408–14152. 1469–14833. 1522–15404. druga polovica 16. st. in naprej22312343hitri in nepričakovani napadi Turkovna Koroško so vdirali le ob največjih vpadihčez slovensko ozemlje je šla tudi redna sultanova vojskanjihov namen je bilo predvsem plenjenjeprekinilo jih je premirje, ki ga je z njimi sklenil Matija Korvinnapadi, povezani z osvojevanjem Dunajarazen Prekmurja konec vpadov v slovenske deželevse dežele so bile enakomerno prizadete40

3) Turki niso ljudi le pobijali, ampak so jih tudi veliko zajeli in jih odpeljali s sabo.A. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih Turki odpeljali s sabo?Postali so sultanova last (predani v harem in janičarskešole); velik del je bil poslan na tržišča s sužnji.B. Kako so, poleg omenjenega v besedilu, turški vpadi še prizadeli slovenskedežele?Kakšne so bile posledice turških vpadov»Petina skupnega števila vojnih ujetnikov je postalasultanova last. Bistri lepo raščeni fantje so bili poslaniv janičarske šole, lepo razvita dekleta pa v sultanov harem.Ostali del plena in ujetnikov je bil razdeljen tako,da je en del pripadal vojaškim komandantom, en delpa sandžakbegom, ki so sodelovali v vojaških akcijah.Velik del je bil potem poslan na tržišča s sužnji. Sužnjeso izkoriščali kot delovno silo v poljedelstvu, živinoreji,obrti in kot hišno služinčad.«(Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškemobdobju, Zgodovinski časopis, letnik 46, 1992, št. 3)Ropali in plenili so slovenske dežele, pobijali ljudi,zaradi obrambe pred njim so bili uvedeni višji davki in povečana tlaka (gradnja obzidja).Kako je vojna krajina branila slovenske deželeSlovensko prebivalstvo je zaradi turškega nasilja zelo trpelo. Pripadniki različnih slojev so se pred njihovimi vpadizavarovali različno.4) A. Pod ustrezno ilustracijo dopiši, kako se je zavaroval posamezen sloj:GRAD - PLEMSTVO MESTNO OBZIDJE TABOR - KMETJEB. Obkroži mesta, ki so dobila mestne pravice v času turških vpadov.Ptuj Lož Celje Kočevje Ljubljana Višnja Gora KrškoC. Kateri del prebivalstva je nosil največje breme turških vpadov? Razloži, zakaj.Kmetje. Večji davki, nezavarovanost v primeru turškega vpada, morali so tudi v vojsko.5) Za boljšo obrambo pred Turki so Habsburžani na meji z Osmanskim cesarstvom ustanovili posebno obrambno enoto. Sčrtami jo označi na zemljevidu na prejšnji strani in zapiši njeno ime.A. Kako je bila ta enota organizirana?Kot sistem trdnjav s stalno vojaško posadko.B. Kdo je zagotavljal denar za Vojno krajino?Dedne hasburške dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska6) Pomembno vlogo pri obrambi je imelo tudi obveščanje.A. Kako so se prebivalci obveščali o prihodu Turkov?S pomočjo signalne službe: prižiganjem ognja,» Velik del /…/ davkov je šel za vzdrževanjeVojne krajine, vladar je namreč največji deležbremen za obrambo proti Turkom prenašalna svoje dedne dežele /…/. Občasna podporaje postala stalna obveznost. Hrvaške deželesame teh stroškov niso zmogle. Sredi stoletjaje bila Štajerska dolžna vzdrževati Slavonskokrajino, Koroška in Kranjska pa sta imeli voskrbi Hrvaško krajino. /…/ Po podatkih najbi /…/ do leta 1594 za Vojno krajino odobrili17,2 milijona goldinarjev /…/. Todav tem času deželni stanovi niso več vednozbrali dovolj davkov za odobreno vsoto in sose zato zadolževali. /…/ Posojila so najemalipri domačih bankirjih za 6–7 % obresti.«(Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem,Slovenska matica, Ljubljana, 1991)grmad na daleč vidnih vzpetinah in s streli iz topov.41

Kakšne so bile posledice turških vpadovB. Razloži, kateremu načinu obveščanja bi lahko rekli tudi »goreči telefon«.Nariši ga v prazen prostor na desni.Goreči telefon bi lahko rekli prižiganju grmad.RADOVEDNEŽPri pouku slovenščine si gotovo spoznal legendo o kralju Matjažu. Ena od legend je na desni. Katere omembe v legendi inpesmih o kralju Matjažu imajo zgodovinsko podlago? Navedi jih.»V krvavem boju so pokončalinjegovo vojsko do stozvestih vojakov. Ker pa jebil pravičen kralj, ni bil ubit,ampak ko ga je na begusovražnik že mislil zajeti,se je odprla skala v Rečicah,do katerih je pobegnil, inga skrila pred sovražnikom.Tam sedaj počiva s svojimijunaki in kadar mu bobrada zrasla devetkrat okolimize, ga bo gora dala nazaj,da bo srečno vladal slovenskemurodu.«(Ljudska)ZANIMA ME:Na naslovu www.crna.si lahko izveš več o votlinikralja Matjaža.ZANIMA ME:Več o turških vpadih lahko prebereš v knjigi VaskaSimonitija, Turki so v deželi že (1990).PONOVIMOOBDOBJA VPADOVPOSLEDICE1.2.3.1408 - 14151469 - 14831522 - 1540TURŠKI VPADI NASLOVENSKEM• prazna in zapuščenaozemlja• opostošenje4.druga polovica 16.• številni odpeljani vstoletja in naprejsuženjstvo• številne žrtveOBRAMBAVOJNA KRAJINA• gradovi• mestna obzidja• tabori, gozdovi, jame• signalna služba• 1550 - 1881• sistem trdnjav s stalnovojaško posadko• ozemlje ob meji sTurki (Slavonija,Ogrska, Hrvaška)42

Kaj so zahtevaliuporni kmetjePoložaj podložnikov, najštevilnejšega sloja,se je od konca srednjega veka neprestanoposlabševal. Posledica vedno težjega preživetjaso bili kmečki upori. Na ozemlju, kjer je živeloslovensko prebivalstvo, so se pojavljali od 15.do 18. stoletja. Razen začetnih uspehov so bilivsi upori kmalu zadušeni.Zakaj so se uprli kmetje na SlovenskemKmečko življenje je bilo v srednjem veku obremenjeno s številnimi bremeni. Bili so tudi osebno nesvobodni.1) Kmetje so v skupne zveze vstopali tako, da so izrekli prisego.A. Član katere zveze je postal kmet s prisego?Kmet je s prisego postal član kmečke zveze.B. Kaj je kmet prisegel?Prisegel je, da ne priznazemljiškemu gospodunobene dajatve in tlake ter dase bo ob uporu le tega udeležil.»Pred troedinim bogom in sveto Božjo jezo prisegam pri tem meču, da stopam v Kmečkozvezo. Da ne priznam gospodi nobenega denarja, ne tlake in ne bere, le davek za cesarja.Da bom za staro pravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glas prinese, šel v vojskonad gospodo.«(prisega kmetov ob vstopu v kmečko zvezo)C. Komu je v prisegi obljubil zvestobo?Zvestobo obljublja cesarju.2) Preberi odlomke iz pisnih virov in pod njimi izpiši vzrok za kmečki upor, ki ga v besedilu ugotoviš.»Kmetje so se pritoževali cesarju ter svetnimin cerkvenim knezom zaradi velikih davščin,prekomernih dajatev, tlake in drugih bremen«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 58a,XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razpravenarodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)Veliko dajatev, tlakein drugih bremen.»Bohinjski kmeti se pritožujejo /…/, ker blejskogospostvo, ki mu pripadajo, zahteva od njih vednovečje davke, noče jim plačevati tovornine zaprevoz blaga, prepoveduje jim ribolov, zahtevadajatev v siru od planinske paše /…/.«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52,XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razpravenarodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)Visoki davki,neplačevanje dejavnosti,prepoved ribolova,dajatve v siru.»/…/ poslali drugo pritožbo, v kateri munaznanjajo, da so se uprli zaradi radovljiškihmeščanov, ki jim preprečujejo kmečko trgovinoin obrt /…/«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52,XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razpravenarodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)Prepoved kmečke trgovine.3) Razloži pomen naslednjih besed, ki so se pojavile med kmečkimi upori:le vkup, le vkup, uboga gmajnaPOZIV KMETOM (UBOGI GMAJNI) DA SE ZBEREJO.boj za staro pravdoZA STARE, V URBARJIH ZAPISANE DAJATVE IN TLAKO (OBVEZNOSTI).43

Kaj so zahtevali uporni kmetjeRADOVEDNEŽKrutost fevdalcev po zatrtju kmečkih uporov marsikdaj ni imela meja. Pesem opisuje enega najbolj odmevnih procesovproti upornim kmetom.• O katerem dogodku govori pesem?kmeti, o kaznovanju enega izmed voditeljev.• Zakaj so glavnega voditelja kaznovali na okruten način?• Ali danes kmete, ki se uprejo, še kaznujejo?O maščevanju nad upornimiDa bi ustrahovali kmete in preprečili nadaljne upore.Ne.Zvonovi zagrebški pojó,pojó, da še nikdar tako.Le vkup, le vkup, gospod, tlačan!Oznanjamo slovesen dan!Široko ori se naš glasV poslednjo slovensko vas!V poslednjo tja hrvaško vasNaj slišijo seljaki nas.Razlegaj se do daljnih dalj:Matija Gubec je naš Kralj!/…/ Le vkup, le vkup, oj Zagreb ves!Seljakov kralj se krona dnes! /../Kjer cerkev Marka stoji,tja gledat kronanje zdaj vsi!Kjer Marka svetega je hram,Pred njim železen prestol tam!(Anton Aškerc, Kronanje v Zagrebu))ZANIMA ME:Posavski muzej na naslovu www.posavski-muzej.si/puntarija.htmpredstavlja svojo zbirko o kmečkih uporih.ZANIMA ME:O kmečkih uporih lahko prebereš več v delu BogaGrafenauerja Kmečki upori na Slovenskem (1962).PONOVIMOZAHTEVEKMETOVKMEČKI UPORINA SLOVENSKEMNAJVEČJIUPORIVZROKIPOSLEDICEZA KMETE•••••••povečevanje dajatevnove dajatvepovečevanje tlakeomejevanje dodatnihdejavnostiturški vpadivojnepadanje vrednosti denarja,spreminjanje denarnihdajatev v naturalne••••••zaščita pred turškimivpadistare dajatvesvoboda v trgoviniplačevanje dajatev vdenarjuprosta trgovinazmanjšanje davkov• UPOR NA KOROŠKEM(1478)• VELIKI SLOVENSKIKMEČKI UPOR (1515)• HRVAŠKO-SLOVENSKIKMEČKI UPOR (1573)• DRUGI VELIKI SLO-VENSKI UPOR (1635)• TOLMINSKI UPOR(1713)• morali nadomestitipovzročeno škodo• požgane in upostošenevasi, ki so bile središčauporov• usmrtitev vodij uporovin telesne kazni zauporne kmete• stari davki + puntarskidavek45

Na Slovenskem so rasla mesta, ki so postalasredišča trgovine in obrti. Pojavila sta sezaložništvo in manufaktura. Kmetje so sezaradi iskanja dodatnih prihodkov za preživetjevključevali v mnoge nekmetijske dejavnosti. NaSlovenskem sta bili takrat pomembni dejavnostirudarstvo in fužinarstvo.Kakšno je bilogospodarstvov slovenskih deželahRazvoj mest in naraščanje meščanstvaMesta so se hitro širila. Povečala sta se tudi vloga trgovine in število prebivalcev, ki so živeli v mestih.1) A. Oglej si ilustracijo in zapiši značilnosti novoveškega mesta, ki ga prikazujejo posamezni kvadrati.MESTNO OZIDJESTRNJENE,VISOKE HIŠETLAKOVANE ULICE,MESTNA VRATA(NEUREJENAKANALIZACIJA)B. Obkroži dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali meščani:poljedelstvo živinoreja trgovina obrt tovorništvo2) V učbeniku na strani 58 si oglej zemljevid, na katerem so označene najpomembnejše trgovske poti na Slovenskem.A. Vriši te poti na zemljevid.B. Zapiši v spodnjo tabelo po dva izdelka, s katerima so trgovali na Slovenskem.IZVOZ V ITALIJOIN NEMČIJOŽIVILA,SUROVINE,ŽIVINA,ŽITO, ŽELEZO,PLATNO,KOŽE,KOŽUHOVINAUVOZ IZ ITALIJE,OGRSKE, HRVAŠKELES, VINO,SOL,KOLONIALNOBLAGO,OLJE,JUŽNO SADJE,DRAGOCENIIZDELKI46

Kakšno je bilogospodarstvo v slovenskih deželahPojav zgodnjega kapitalizmaNa prehodu v novi vek je bilo ozemlje slovenskih dežel še vedno zgolj podeželje. Vendar pa se je vedno bolj razvijalatudi trgovina in uveljavljale so se nove oblike proizvodnje.3) Katera je bila v tem času najpomembnejša nekmetijska gospodarska dejavnost? rudarstvoNa zemljevidu na prejšnji strani označi območja te dejavnosti v slovenskih deželah.4) Rudnik živega srebra v Idriji je bil takrat največji rudnik v Evropi. Na podlagi virov opiši življenje rudarjev v idrijskemrudniku:A. Kako dolg je bil delovni dan rudarjev:»Ponekod priteka živo srebro kot studenčnica, a tistemu,V jami so bili rudarji po šest ur na dan.ki ga najde, navadno škoduje in slabo prija zdravju, zakajstrupeni merkurjevi hlapi vdirajo v človeka in gatako prepoje, da se mu, ko spet pride na zrak, tresejoglava, roke, noge in vse telo; potemtakem je za katerokoli delo brez moči in nesposoben /.../ do smrti. Odslejmora beračiti in se hraniti z miloščino /.../. Vendar neB. Katere bolezni so bile pogoste med idrijskimi rudarji:zdrže dolgo; čeprav nihče ne ostane na dan dalj ko šestur v jami, postanejo v kratkem /.../ vsi skupaj protinastiTresenje glave, rok, celega telesa, jetikain pomro za jetiko«(Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, 1689)C. Učitelja kemije povprašaj o značilnostih živega srebra in jih zapiši.»V Idriji so vsi pokvečeni in hromi, nekoliko zadušeni,nekoliko ozebli, nikoli več prav zdravi.«(zapis zdravnika Paracelsusa v 16. stoletju)Edina kovina, ki je tekoča pri sobni temperaturi (tališče pri -38,9 0 C);zelo strupeni hlapi.5) Kratko razloži spodnja pojma.FUŽINARSTVOPLAVŽPRIDOBIVANJE IN PREDELAVA ŽELEZA.VISOKA TALINA PEČ.Razmere na podeželjuV kmetijstvu na Slovenskem je imelo glavno vlogo poljedelstvo. Še vedno so se trudili pridobiti nova obdelovalnazemljišča, vendar je šlo le za manjše površine. Zemljiški gospodje soskrbeli tudi za poselitev opustelih kmetij.»Zadnji stan je tisti, ki živi na deželi, v vaseh in na pristavahin tam dela in zato se ti imenujejo kmetje. Njihov6) Kmečka hrana ni bila zelo raznovrstna.položaj je precej težak in vreden pomilovanja. ŽivijoA. V besedilu podčrtaj najznačilnejše vsakdanje jedi kmetov.samotno drug z drugim, ponižno s svojci in živino.Njihove hiše so koče iz ilovice in lesa, vzdignjene maloB. Zapiši tri živila, ki so se redko znašla na mizi kmetov.nad tlemi in krite s slamo. Njihova hrana je pičel kruh,ovsena kaša ali kuhana zelenjava; njihova pijača vodaMeso, sladkor, sol, divjačina.in sirotka. Platnena suknja, par čevljev, rjav klobuk jenjihova obleka.«(Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Mohorjeva založba, Celje,1990)C. Denarno gospodarstvo, ki se je razširilo tudi na podeželje, je med kmeti povzročilo premoženjske razlike.Zakaj so se bili kmetje prisiljeni ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi?Zaradi povečevanja dajatev.47

Kakšno je bilogospodarstvo v slovenskih deželahČ. V vrstnem redu od najrevnejšega do najbogatejšega zapiši pripadnike naslednjih treh skupin na podeželju: KAJŽAR,POLGRUNTAR, GRUNTAR.Gruntar, polgruntar, kajžar.RADOVEDNEŽPredstavljaj si, da se piše leto 1609 in si pravkar kupil(a) manjšo fužino na Gorenjskem. Tvoja naloga je, da pripraviš načrt za začetek proizvodnje v naslednjemletu. V petih točkah pojasni vsebino svojega načrta, ki mora upoštevati tudi tedanje gospodarske razmere (na primer razvitost cestnega omrežja, nahajališčasurovin, razpoložljivost delovne sile, možnost prodaje izdelkov itd.).ZANIMA ME:Na naslovu www.kropa.si, pod rubriko Zgodovina, lahko izveš več ozgodovini kovaštva v Kropi, pa tudi o kovaškem šmarnu. Rudnik Idrija,ki je danes turistična zanimivost, se predstavlja na naslovuwww.rlv.si/muzej/muzeji/body.htm.ZANIMA ME:Več o zgodovini pridobivanjaželezove rude v Železnikih lahkoizveš v delu Doba železarstva vŽeleznikih (2002).PONOVIMOOb vsaki ilustraciji zapiši tri dejstva, na katera se ilustracija navezuje.MEŠČANITRGOVSKE POTI• osebno svobodni• ukvarjali so se strgovino in obrtjo• pisana jezikovnasestava• ljubljanska cesta• turska pot• razmah trgovanja na dolgein kratke razdalje• do italijanskih mest in nazaj• z nemškimi inhrvaškimi deželamiPODEŽELJEv povprečju• kmetija(povprečno 7-8 ha)• skupni pašniki,gozdoviGOSPODARSTVOV SLOVENSKIHDEŽELAH V 15. IN16. STOLETJURUDARSTVO• vrhunec v 16. stoletju• najpomembnejšaproizvodnja železa• rudnik živega srebra• začasni indedni zakupi48

Kulturno in znanstvenoustvarjanje v slovenskih deželahA. Kje so se izobraževali navedeni humanisti?Izobraževali so se na Dunaju in v Italiji.B. Kakšne službe so opravljali? Izpiši jih.Matematik, astronom, diplomat, skladatelj, učitelj, notar, škofC. Kateri od njih se ti zdi najpomembnejši? Zakaj?Učenci lahko izberejo različne izobražence.3) Med ustvarjalci renesančne glasbe je bil pomemben Jakob Gallus.Preberi zapis o njem v učbeniku na strani 62 in odgovori na vprašanja.A. Kakšna je bila Gallusova glasba?Drugačna, spevna, zvočni kontrasti.B. Kje je Gallus deloval? Kateri so bili njegovi največji dosežki?Na Dunaju in v Pragi. Izdal je številna dela ...Kako je kranjsko opisal valvazorJanez Vajkard Valvazor je bil zgodovinar, raziskovalec, topograf in umetnik.Prvi je v 17. stoletju izčrpno opisal osrednjo slovensko deželo in njene ljudi.4) Valvazorjevo najpomembnejše delo je Slava vojvodine Kranjske.A. Zakaj se je odločil za izdajo takšnega dela?Želel je služiti domovini in njeno slavo “poslati v svet.”Želel je, da deželo spoznajo tudi drugi.B. Kaj je v tem delu opisal?Pokrajino, ljudi, zanimivosti,rastline, živali, šege, vero ...5) Valvazorjevi zapisi so danes neprecenljiv vir za preučevanje življenja naKranjskem v 17. stoletju. Zelo poznan je zapis o čarovnicah.A. Če ne bi poznal avtorja, ali bi takšen zapis, pripisal raziskovalcu Valvazorju?Ne. Saj je veljal za naprednega raziskovalca.B. Kje naj bi bilo središče zbiranja kranjskih čarovnic?Središča naj bi bila pri Snežniku, Ložu,Cerknici in Planini (Slivnica).C. Valvazorjevo delo mu je omogočilo članstvo v angleškem kraljevemdruštvu raziskovalcev in znanstvenikov. Morda veš, nad katerim naravnimpojavom, ki ga je opisal, so bili člani tega društva navdušeni?»V razvoju evropske glasbe pomenijo njegova delaprehod iz pozne gotike v renesanso, to je od polifonijek monodiji. Veljava, ki si jo je pridobil v glasbi zaradirazvojnih in umetniških kvalitet, je živa še danes.(Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999 )»Imeli so ga za nadarjenega skladatelja. /…/Posebnopozornost je posvetil motetu, glasbeni upodobitviliturgičnih in bibličnih tekstov./…/ Mnoge njegoveskladbe zvenijo drugače kot dela njegovih sodobnikov.Še zlasti izrazite so v zvočnih kontrastih, vneposredno učinkujoči melodiki, ki je spevna.«(Enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana, 1989, str. 177–178)»Ako je pošten rodoljub dolžan části svoje domovinev vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžanv prav nič manjši meri služiti s peresom /…/. V svestisi tega, menim, da sem dolžan svojo drago domovinoKranjsko ne le sam zase častiti, marveč žarke njeneslave tudi v daljni svet pošiljati, zlasti ker sem opazil,da leži ta odlična vojvodina Kranjska s svojimiimenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser med carskimidednimi deželami, vendarle pri mnogih tujcihzavita v globoko nepoznanje /…/. se mi je zdelo /…/bolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi čudesi inzgodbami, ampak ga nasitim s popolnim popisom vojvodine,njenih petih delov, pokrajin, rastlin, rudnin,rek, živali itd., šeg, vere, svetnikov, škofov, župnij itd.,vlade, rodovin, /…/.«(Janez Vajkard Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)»Coprnic in čarovnic je dežela še precèj očiščena, razenpri Snežniku, Ložu, Cerknici in Planini, zakaj vtistih krajih, ki leže med velikanskimi divjinami, jevčasih nemalo te golazni. /…/ Na drugi strani jezerase dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki delanevihto, kakor je popisano na svojem mestu. Na vrhuimajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke.Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokrajinatam okrog s coprnicami dobro založena. Zatojim tam često precej zakurijo in jih mnogo sežgo, takoda pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnic,kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo nagrmadnico in bilo upepeljenih.«(Janez Vajkard Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)Nad njegovim opisom Cerkniškega jezera.50

Kulturno in znanstvenoustvarjanje v slovenskih deželahRADOVEDNEŽV prejšnji nalogi si prebral(a) Valvazorjev zapis o čarovnicah na Slovenskem. Nariši čarovnico, kot si jo lahko zamisliš na podlagi Valvazorjevega zapisa.ZANIMA ME:O ustanovitvi ljubljanske škofije lahko več preberešna naslovu www.rkc.si/splošno/zgodovin.html.ZANIMA ME:Najbolj znano delo Žige Herbersteina Moskovskizapiski (1962) je prevedeno tudi v slovenščino.CESAR FRIDERIK II.ljubljanska škofija1461PONOVIMOCERKVENE IN DUHOVNE RAZMEREMESTNE, CERKVENE INZASEBNE ŠOLE(osnovno znanje)šolstvoGLAVNA MESTA DEŽELDOBILA GIMNAZIJEŽ. HERBESTEINT. PRELOKAR ...humanistiCERKNIŠKO JEZEROraziskovalec in opisovalecZAPUŠČINAHUMANIZMA INRENESANSEKULTURNO INZNANSTVENOUSTVARJANJE VSLOVENSKIHDEŽELAHJANEZ VAJKARDVALVAZORglasbeno ustvarjanjeJ. P. GALLUSJ. SLATKONJAopis dežele in njenih prebivalcevSLAVA VOJVODINEKRANJSKE51