SV 4strokovne temePrihodnost povezovanjaAnali<strong>za</strong> je poka<strong>za</strong>la, da obravnavanedržave sodelujejo predvsem naekonomskem in političnem pa tudivojaškem, kulturnem, znanstvenemter drugih področjih, karminimalizira možnost (vojaških)spopadov med njimi. Zato lahkoproučevani podkompleks označimokot varnostno skupnost, ki jenastala <strong>za</strong>radi podobne oziromaskupne kulture, jezika in verskegaprepričanja. Varnostna skupnost jepodobna EU, ki jo avtorji obravnavajokot varnostno skupnost, saj ovarnosti razmišljajo kot o skupnidobrini. To ustvarja globljo vez meddržavami in tudi predstavlja nekonaravno tvorbo. Tako lahko vidimo,da države članice Mercosurja prispevajoh krepitvi mednarodnegamiru in varnosti s posodabljanjemsvojih oboroženih sil, posodobitvijoopreme in sodobne tehnologije terdoločanjem novih nalog oboroženihsil. Še večja vključenost vmednarodne obrambne in vojaške<strong>za</strong>deve je posledica članstva proučevanihdržav v nekaterih obrambnihorgani<strong>za</strong>cijah in ustanavljanjaskupnih obrambnih organi<strong>za</strong>cij. 3Države poskušajo uskladiti tudipodročje politike, da bo ta v okvirusodelovanja Mercosur-EU primerljivas politiko EU. Sicer je EU<strong>za</strong>držana do teh držav in poskušaz različnimi pote<strong>za</strong>mi, sporazumiin dogovori institucionaliziratiMercosur, na primer oblikovati parlament,vendar bo potrebno še karnekaj časa, da bo Mercosur dosegeltakšno stopnjo, kot jo ima EU, če josploh bo kdaj.Prevladujoča država proučevanegaRVK-ja je Brazilija, ki predstavljagospodarsko, vojaško in političnomoč v regiji ter tako prevladuje vregionalnih in tudi mednarodnihodnosih. Približuje se ji Argentina,ki se je v preteklosti povezovalatudi z drugimi državami, na primerVenezuelo, da bi tako laže konkuriralaBraziliji. Drugi dve državi, insicer Paragvaj ter Urugvaj, sta šelez vstopom v Mercosur dobili večodločevalske in pogajalske moči,čeprav se pri določenih stvareh vokviru Mercosurja čutita še vednomarginalizirani.ZDA so pogosto poskušale vplivatina to območje oziroma posameznedržave, posebno <strong>za</strong>radi socialističnihvplivov določenih držav, ki sov bližnji okolici te regije, na primerVenezuele. Tesne vezi so ZDA imelepredvsem z Brazilijo, ki pa je naeni strani Američanom poskušaladokazovati svojo demokratičnostin strinjanje z ameriško politiko, nadrugi strani pa je v drugih latinskoameriškihdržavah poudarjala svojoregionalno pripadnost. ZDA nemorejo pretirano vplivati na odnosev regiji, saj je Brazilija precej močnadržava, ki lahko kljub nestrinjanjuz določenimi politikami ZDAnormalno vodi odnose v svojiregiji. Poleg tega so države LatinskeAmerike v <strong>za</strong>dnjih letih pridobilenove trge, tako EU kot tudi južnoAfriko, Indijo ter druge pomembnesvetovne trge, <strong>za</strong>to se je zmanjšalanjihova odvisnost od ZDA.Mercosur je v <strong>za</strong>dnjih letih postalnekoliko paraliziran, saj si državenasprotujejo glede prihodnjeureditve in strukture, predvsem vpolitičnem smislu, kar bi pomenilospremembo v odnosih med državami.To skrbi predvsem Brazilijo,saj bi s spremembami izgubilamoč, <strong>za</strong>to vidi prihodnji Mercosurpredvsem v gospodarskem smislu,vendar pa smo ugotovili, da je stopnjaintegriranja RVK-ja glede nadruge proučevane RVK-je v okvirunaše raziskave zelo močna, saj jeopazen določen napredek takov oblikovanju skupnih institucij,določenih norm, predpisov, ki bodov prihodnosti omogočali še večjein bolj konstruktivno povezovanjemed članicami, kot tudi v povečevanjunjihovih možnosti vplivanja naregionalne ter mednarodne odnose.Naj končam z mislijo, da so <strong>za</strong>boljšo prihodnost držav Mercosurjanujni določena stopnja medsebojnega<strong>za</strong>upanja, politična voljadržavnikov in posledično skupnodelovanje vseh držav članic.Prednostna naloga torej ostajapri<strong>za</strong>devanje k čim večji gospodarski,politični in tudi vojaškimoči Mercosurja, ki bi sčasomalahko postal enakovreden partnerdrugim regionalnim organi<strong>za</strong>cijamv mednarodni skupnosti, predvsemEU. Tako bi tudi omenjene državepostale pomembnejši globalni akterjiin bi si povečale moč oziromamednarodni ugled. Z optimizmomlahko rečemo, da so rezultati žeopazni oziroma se že kažejo takona regionalni kot mednarodniravni.1Pri pripravi projektne naloge oziroma raziskaveso sodelovale tudi druge študentke 1.letnika podiplomskega študija <strong>obrambo</strong>slovja,in sicer Polona Markovič, VesnaSmrdelj ter Kristina Bandelj.2Je gospodarska realnost kontinentalnihdimenzij in združuje območje, ki meripribližno 12.781.179 km 2 oziroma je karštirikrat večje območje, kot je Evropa.Predstavlja potencialen trg 250.142.890 ljudiin skupen bruto domači proizvod, ki je 2895bilijonov ameriških dolarjev, in ga uvrščamed štiri največje ekonomije sveta, takoj<strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo NAFTA (North AmericanFree Trade Agreement), Evropsko unijo inJaponsko (Brazil government, 2009).3V okviru UNASUR (Unija južnoameriškihdržav) je nastal Južnoameriškiobrambni svet, ki si pri<strong>za</strong>deva ustvaritiskupne vojaške sile ter krepiti <strong>za</strong>upanje insodelovanje med državami. Ustanovitevtovrstne ustanove je pomembna <strong>za</strong> razvojin preoblikovanje vojaških sil ter obrambnihpolitik v Južni Ameriki, obenem pa se boz integracijo vojaških sil celina uprla ZDAin njihovim pritiskom posredovanja v tehdržavah, predvsem v Kolumbiji.Viri:– Brazil government. 2009. Dostopnona http://www.mre.gov.br/cdbrasil/itamaraty/web/ingles/relext/mre/apresent/index.htm(19. 11. 2009).– Bu<strong>za</strong>n, Barry in Ole Waever. 2003.Regions and powers: the structureof international security. Cambridge.Cambridge University Press.– Hurrell, Andrew. 1995. Regionalismin Theoretical Perspective. V LouiseFawcett in Andrew Hurrell (ur.)Regionalism in world Politics: RegionalOrgani<strong>za</strong>tion and Internatonal Order.37–73. Oxford. Oxford UniversityPress.– Mace, Gordon in Jean Phillipe Therien.1996. Foreign policy and regionalism inthe Americas. V Gordon Mace in JeanPhillipe Therien. (ur). Foreign policyand regionalism in the Americas.1–17.Boulder in London. Lynne RienerPublishers.– Mercosur: South America's FractiousTrade Bloc. 2009. Dostopno na http://www.cfr.org/publication/12762/ (20.11. 2009).– Strategy page. com. 2009. Dostopnona http://www.strategypage.com (13.12. 2009).The Regional Security Complex: MERCOSURStudying as well as understanding regions and regionalism in an increasinglyinterconnected and interdependent world is paramount tograsping the significance of modern international relations. Hence,between October 2009 and January 2010, students of the DefenceStudies post-graduate program at the Faculty of Social Sciences analysedregional security complexes as concepts for studying securityprocesses, structures and relations in certain areas. The basic findingsof the research are presented in this issue of the magazine SlovenskaVojska. An introductory article on the concept and the significance ofstudying regional security complexes as well as the fundamental principlesof the analytical concept was published in the February issue. Inthis article, the author summarizes findings regarding MERCOSUR, aregional security complex for four South American countries.Fotografija: Mercosur30
azvedriloSV 4Fotografija: Bruno ToičReševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ŽIVLJENJAREŠUJEMO SKUPAJ.Nagrade prejmejo: Borut Fertin, Valvazorjeva7, 1000 Ljubljana, Marija Hrovat, Na Jelovo 27,1433 Radeče, Jan Smolnikar, Gorjuša 9, 1233 Dob.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnekrižanke nam pošljite do petka, 2. aprila, na naslov:Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta55, 1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta:...................................................................................................Rešitev gesla:.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................31
Change language