Letnik XVIII/4 - Ministrstvo za obrambo

SV 4strokovne temePrihodnost povezovanjaAnaliza je pokazala, da obravnavanedržave sodelujejo predvsem naekonomskem in političnem pa tudivojaškem, kulturnem, znanstvenemter drugih področjih, karminimalizira možnost (vojaških)spopadov med njimi. Zato lahkoproučevani podkompleks označimokot varnostno skupnost, ki jenastala zaradi podobne oziromaskupne kulture, jezika in verskegaprepričanja. Varnostna skupnost jepodobna EU, ki jo avtorji obravnavajokot varnostno skupnost, saj ovarnosti razmišljajo kot o skupnidobrini. To ustvarja globljo vez meddržavami in tudi predstavlja nekonaravno tvorbo. Tako lahko vidimo,da države članice Mercosurja prispevajoh krepitvi mednarodnegamiru in varnosti s posodabljanjemsvojih oboroženih sil, posodobitvijoopreme in sodobne tehnologije terdoločanjem novih nalog oboroženihsil. Še večja vključenost vmednarodne obrambne in vojaškezadeve je posledica članstva proučevanihdržav v nekaterih obrambnihorganizacijah in ustanavljanjaskupnih obrambnih organizacij. 3Države poskušajo uskladiti tudipodročje politike, da bo ta v okvirusodelovanja Mercosur-EU primerljivas politiko EU. Sicer je EUzadržana do teh držav in poskušaz različnimi potezami, sporazumiin dogovori institucionaliziratiMercosur, na primer oblikovati parlament,vendar bo potrebno še karnekaj časa, da bo Mercosur dosegeltakšno stopnjo, kot jo ima EU, če josploh bo kdaj.Prevladujoča država proučevanegaRVK-ja je Brazilija, ki predstavljagospodarsko, vojaško in političnomoč v regiji ter tako prevladuje vregionalnih in tudi mednarodnihodnosih. Približuje se ji Argentina,ki se je v preteklosti povezovalatudi z drugimi državami, na primerVenezuelo, da bi tako laže konkuriralaBraziliji. Drugi dve državi, insicer Paragvaj ter Urugvaj, sta šelez vstopom v Mercosur dobili večodločevalske in pogajalske moči,čeprav se pri določenih stvareh vokviru Mercosurja čutita še vednomarginalizirani.ZDA so pogosto poskušale vplivatina to območje oziroma posameznedržave, posebno zaradi socialističnihvplivov določenih držav, ki sov bližnji okolici te regije, na primerVenezuele. Tesne vezi so ZDA imelepredvsem z Brazilijo, ki pa je naeni strani Američanom poskušaladokazovati svojo demokratičnostin strinjanje z ameriško politiko, nadrugi strani pa je v drugih latinskoameriškihdržavah poudarjala svojoregionalno pripadnost. ZDA nemorejo pretirano vplivati na odnosev regiji, saj je Brazilija precej močnadržava, ki lahko kljub nestrinjanjuz določenimi politikami ZDAnormalno vodi odnose v svojiregiji. Poleg tega so države LatinskeAmerike v zadnjih letih pridobilenove trge, tako EU kot tudi južnoAfriko, Indijo ter druge pomembnesvetovne trge, zato se je zmanjšalanjihova odvisnost od ZDA.Mercosur je v zadnjih letih postalnekoliko paraliziran, saj si državenasprotujejo glede prihodnjeureditve in strukture, predvsem vpolitičnem smislu, kar bi pomenilospremembo v odnosih med državami.To skrbi predvsem Brazilijo,saj bi s spremembami izgubilamoč, zato vidi prihodnji Mercosurpredvsem v gospodarskem smislu,vendar pa smo ugotovili, da je stopnjaintegriranja RVK-ja glede nadruge proučevane RVK-je v okvirunaše raziskave zelo močna, saj jeopazen določen napredek takov oblikovanju skupnih institucij,določenih norm, predpisov, ki bodov prihodnosti omogočali še večjein bolj konstruktivno povezovanjemed članicami, kot tudi v povečevanjunjihovih možnosti vplivanja naregionalne ter mednarodne odnose.Naj končam z mislijo, da so zaboljšo prihodnost držav Mercosurjanujni določena stopnja medsebojnegazaupanja, politična voljadržavnikov in posledično skupnodelovanje vseh držav članic.Prednostna naloga torej ostajaprizadevanje k čim večji gospodarski,politični in tudi vojaškimoči Mercosurja, ki bi sčasomalahko postal enakovreden partnerdrugim regionalnim organizacijamv mednarodni skupnosti, predvsemEU. Tako bi tudi omenjene državepostale pomembnejši globalni akterjiin bi si povečale moč oziromamednarodni ugled. Z optimizmomlahko rečemo, da so rezultati žeopazni oziroma se že kažejo takona regionalni kot mednarodniravni.1Pri pripravi projektne naloge oziroma raziskaveso sodelovale tudi druge študentke 1.letnika podiplomskega študija obramboslovja,in sicer Polona Markovič, VesnaSmrdelj ter Kristina Bandelj.2Je gospodarska realnost kontinentalnihdimenzij in združuje območje, ki meripribližno 12.781.179 km 2 oziroma je karštirikrat večje območje, kot je Evropa.Predstavlja potencialen trg 250.142.890 ljudiin skupen bruto domači proizvod, ki je 2895bilijonov ameriških dolarjev, in ga uvrščamed štiri največje ekonomije sveta, takojza organizacijo NAFTA (North AmericanFree Trade Agreement), Evropsko unijo inJaponsko (Brazil government, 2009).3V okviru UNASUR (Unija južnoameriškihdržav) je nastal Južnoameriškiobrambni svet, ki si prizadeva ustvaritiskupne vojaške sile ter krepiti zaupanje insodelovanje med državami. Ustanovitevtovrstne ustanove je pomembna za razvojin preoblikovanje vojaških sil ter obrambnihpolitik v Južni Ameriki, obenem pa se boz integracijo vojaških sil celina uprla ZDAin njihovim pritiskom posredovanja v tehdržavah, predvsem v Kolumbiji.Viri:– Brazil government. 2009. Dostopnona http://www.mre.gov.br/cdbrasil/itamaraty/web/ingles/relext/mre/apresent/index.htm(19. 11. 2009).– Buzan, Barry in Ole Waever. 2003.Regions and powers: the structureof international security. Cambridge.Cambridge University Press.– Hurrell, Andrew. 1995. Regionalismin Theoretical Perspective. V LouiseFawcett in Andrew Hurrell (ur.)Regionalism in world Politics: RegionalOrganization and Internatonal Order.37–73. Oxford. Oxford UniversityPress.– Mace, Gordon in Jean Phillipe Therien.1996. Foreign policy and regionalism inthe Americas. V Gordon Mace in JeanPhillipe Therien. (ur). Foreign policyand regionalism in the Americas.1–17.Boulder in London. Lynne RienerPublishers.– Mercosur: South America's FractiousTrade Bloc. 2009. Dostopno na http://www.cfr.org/publication/12762/ (20.11. 2009).– Strategy page. com. 2009. Dostopnona http://www.strategypage.com (13.12. 2009).The Regional Security Complex: MERCOSURStudying as well as understanding regions and regionalism in an increasinglyinterconnected and interdependent world is paramount tograsping the significance of modern international relations. Hence,between October 2009 and January 2010, students of the DefenceStudies post-graduate program at the Faculty of Social Sciences analysedregional security complexes as concepts for studying securityprocesses, structures and relations in certain areas. The basic findingsof the research are presented in this issue of the magazine SlovenskaVojska. An introductory article on the concept and the significance ofstudying regional security complexes as well as the fundamental principlesof the analytical concept was published in the February issue. Inthis article, the author summarizes findings regarding MERCOSUR, aregional security complex for four South American countries.Fotografija: Mercosur30