Letnik XVIII/4 - Ministrstvo za obrambo

Regionalna dinamika – skupnepovezaveSkupni južnoameriški trgMercosurja 2 je regionalni trgovskisporazum, ki so ga leta 1991podpisale štiri države LatinskeAmerike. Zagotavlja carinskounijo med državami, kar se nanašana svobodno trgovanje in prostpretok dobrin, ljudi ter valute.Sporazum ne predstavlja izoliranediplomatske poteze, temveč jerezultat dolgoročnega povezovanjadržav članic. Za Evropskounijo in NAFTO je postal tretjinajvečji trgovinski blok, v smisluglobine integracij pa ga uvrščajocelo na drugo mesto takoj za EU.Leta 1996 je Mercosur z Bolivijoin Čilom podpisal pridružitvenesporazume ter leta 2006 šez Venezuelo (Mercosur: SouthAmerica's Fractious Trade Bloc,2009).Je standarden varnostni kompleks,ki se sooča z domačimi socialniminapetostmi in političnimi nestabilnostmi,regionalno tekmovalnostjo,transnacionalnimi odcepitvamiter vmešavanjem velikih sil,predvsem ZDA (Buzan in Waever2003, 309). Predstavlja podkompleksvarnostnega kompleksaLatinske Amerike, kjer je zamisel opolitični in ekonomski integracijinavzoča že od kolonialnih časov.Glavna povezava, ki združuje te državev eno regijo, izhaja iz njihovekolektivne identitete in političnegatekmovanja. Tako identitetapovezuje nekdanje španske inportugalske kolonije, ki jih povezujejoskupna zgodovina, kulturater jezik, predvsem portugalščinain španščina, in ki so trpele podvplivom španskih ter portugalskihpriseljencev in na drugi strani predsamovoljo ZDA. To vzpostavljapogoje, da v odnosih z ZDA in tudiz drugimi mednarodnimi akterjinastopa kot enakovreden partner(Mace in Therien: 1996, 7).V začetni fazi obstoja analiziranegaRVK je prevladoval ekonomskidejavnik in s tem sodelovanje naekonomskem področju, poznejepa so tudi drugi dejavniki, insicer vojaški, politični, socialni,znanstveni ter kulturni, vplivali napoglabljanje odnosov med državamiin na določitev bolj velikopoteznihciljev. Tako bi lahko rekli, daje proučevani RVK mešanica vsehTabela 1: Ključni gospodarsko-finančni in vojaški kazalnikidejavnikov, vendar pa bi ga zaradipomena ekonomskega dejavnikalahko uvrstili med ekonomskointegracijo, in sicer predstavljamešanico med prostotrgovinskimobmočjem ter carinsko unijo.Države Mercosurja se medsebojnopovezujejo ne le zaradi ekonomskihinteresov in prednosti,temveč tudi, da bi bile sposobnezagotoviti vojaško obrambo predmorebitnimi napadi ali ogrožanjidrugih držav v ožjem regionalnemali širšem mednarodnem okolju.Tako poskušajo hegemonsko močZDA spraviti v okvire, ki temeljijona skupno sprejetih pravilih in stem zmanjšati možnost enostranskegaizvajanja moči (Hurrell:1995, 50–53). Izboljšanje položajaregije v mednarodni skupnosti jetako glaven politični cilj procesa,hkrati pa namenja velik pomenkrepitvi demokracije v državahčlanicah.Sekuritizacija – problemregionalne in lokalne dinamikeKljub medsebojnemu povezovanjudržav oziroma regionalni inlokalni dinamiki, ki naj bi prinesladoločene prednosti za sodelujočedržave in njene državljane, se vokviru regionalnih dogovorovdržave ukvarjajo s številnimitežavami medsebojnega sodelovanjana gospodarskem, političnem,vojaškem, kulturnem tertudi drugih področjih. Državečlanice Mercosurja imajo podobnostrukturo etničnih in rasnihskupin (belci – Italijani, Španci,Portugalci; črnci, mulati, mestici),kar je posledica kolonizacije inmigracij, ki so spremljale to območjeprek zgodovinskih obdobij terše vedno potekajo znotraj regijein tudi zunaj tega območja. Velikproblem je tako v neenakosti,socialni izključenosti in revščini,ki prispeva k rasnim delitvam,ARGENTINA BRAZILIJA PARAGVAJ URUGVAJ% BDP ZA OBRAMBNE OZ. VOJAŠKE ZADEVE 0,84 % 2,60 % 1 % 1,6 %ŠTEVILO VOJAKOV 97.000 400.000 5000 10.000SREDSTVA NA POSAMEZNEGA VOJAKA 28.000 $ 60.000 $ 50.000 $ 11.000 $večja revščina in izključenost statako med Afroameričani oziromadoločenimi manjšinami, in sicerguarani, mestici ter Indijanci,kot pri belcih. V zadnjih letih seje sicer pokazal napredek, sajse države borijo proti revščini zrazličnimi vladnimi programi inpolitikami, toda temelji gospodarskeganeravnotežja in socialneizključenosti še vedno prodirajov družbo. Države imajo vsak danendemične težave institucionaliziranekorupcije, trgovanja z drogamiin nasilnih kaznivih dejanj,velik problem pa predstavlja tudiglobalna ekonomska kriza, ki je šedodatno povečala razlike med revnimiin bogatimi. To lahko privededo spopadov in nasilja manjšin,na drugi strani pa do vladneganasilja ter posledično lahko vplivana vprašanje varnosti v prihodnostiin celo povzroči nestabilnostdemokratične ter pravne ureditve.Dodatna varnostna vprašanjasprožajo tudi skupni problemi obtromeji med Paragvajem, Brazilijoin Argentino, kjer je zelo velikonelegalne trgovine z orožjem inmamili ter drugih oblik organiziranegakriminala. Poleg tega imajotežave zaradi kriminalnih skupinoziroma mafije, kolumbijskih gverilcevin celo skupine Hezbolah,ki povzročajo nemire ter vplivajona povečanje občutka ogroženostimed državljani. Ti dejavnikipovzročajo resne varnostne izzivein bodo tudi v prihodnosti ključenvarnostni, politični, ekonomski,zdravstveni, kulturni ter vojaškiproblem.Ob tovrstnih izzivih, ki torej prehajajos politizirane ravni na sekuritiziranoraven, države največkratukrepajo z varnostnimi silami intako pogosto pretirano uporabijosilo, kar povzroči ponovno nasilje.Sicer se stanje na tem področjuizboljšuje, saj države poskušajodesekuritizirati te težave s sprejetjemraznovrstnih načrtov inprogramov za mirno reševanje,vendar kljub temu ostajajo socialniproblemi in organizirani kriminalgrožnja državi ter regiji, predvsempa državljanom.Možnosti tradicionalne vojaškegrožnje med državami so majhne,saj je regija dosegla velik napredekv nadzoru nasilnih spopadov intako so bile posledično stvari v20. stoletju bolj omejene. Vzrokiza resne vojaške spopade so vpreteklosti izhajali predvsem izteritorialnih sporov (Argentina inČile – spor glede manjših otočkovna jugu celine), ideoloških sporov(sodelovanje z Zahodom in ZDAter nesodelovanje z Zahodom),tekmovanja v prevladi moči(Argentina se je odločila za enostranskeukrepe za premagovanjegospodarske krize s Paragvajem,Brazilija si ves čas prizadeva zavodilno silo regije), tekmovanja zanaravne vire (Brazilija, Argentinain Paragvaj imajo težave zaradigradnje jezu Itapu, Argentina jeblokirala promet na reki Urugvaj)ali iz težav zaradi beguncev (migracije,ki ogrožajo integriteto inidentiteto vseh držav v regiji), karpa še vedno ostaja velik problem(Lake in Morgan: 1997, 196). Vzadnjem času države nimajo nerešljivihmedsebojnih vprašanj, ki bilahko povzročila oborožen spopad.Sicer imajo manjše incidente obdržavnih mejah, predvsem na tromejimed Brazilijo, Argentino inParagvajem, vendar so za zdaj šetako majhni, da bi težko govorili ovojaškem ogrožanju. Poleg tega sedržave zavedajo, da bi reševanje zvojaško silo povzročilo le dodatnestroške za posamezno državo,obenem pa bi države izgubileugled v mednarodni skupnosti,zato prisegajo na mirno reševanjemedsebojnih sporov.Vir: Strategy page, 2009.29