tukaj. - Zelena Slovenija

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics41Poštnina plačana pri pošti 3102 CeljeZgodba RFID se še ni začelaZelo daleč od želenih ciljevElektrična pogonska energija kot prihodnostlogistične industrijeVery Far From Set GoalsElectric Propulsion as the Future of the LogisticsIndustryFoto: Shutterstock

IPACK-IMA 2009FIerAMIlAno, ItAlIjA, 24.-18. MAreC 2009.www.IPACK-IMA.CoMprocessing, packagingand material handlingIPACK-IMA 2009:...nagovarja nove in široke interese proizvajalcev.Intervju z Guidom Corbella, CEO, Ipack-Ima Spa, Milan, Italija,organizatorjem sejma IPACK-IMA 2009.Vprašanje: KajpredstavljaIPACK-IMA 2009?Corbella:IPACK-IMA je nakratko mednarodna razstava predelovanja,pakiranja in upravljanja z materiali za industrijohrane in pijač, farmacevtsko industrijo terindustrijo za potrošniške proizvode. Sejemprivabi 50.000 obiskovalcev in je edini večjitovrstni dogodek v Evropi leta 2009.In danes so potrošniki po vsem svetu globokozaskrbljeni zaradi cen, kakovosti in varnostihrane, farmacevtskih izdelkov, energetske krizein varovanja našega okolja.Vprašanje: Ampak rekli ste, da IPACK-IMAvključuje predelovanje in pakiranje?Corbella: Danes ugotavljamo, da z izboljšaniminačini predelovanja, pakiranja in oskrbelahko rešimo mnoge skrbi in dvome našihpotrošnikov. Naš dogodek obravnavanaraščajočo produktivnost, zmanjšanje stroškovin ohranjanje kakovosti. Gre za dramatičnopovečanje življenjske dobe izdelkov, omejenopotrošnjo in iskanje načinov za manjšo poraboenergije med proizvodnjo. Pomeni premik kokolju prijazni embalaži v svetu, ki se spopada znaraščajočim pomanjkanjem virov.Vprašanje: Iz katerih držav na vaš sejemprihaja 50.000 obiskovalcev?Corbella: Večina (74 %) je seveda Italijanov,kajti italijanski proizvajalci hrane in pijače somed vodilnimi v Evropi. Kakorkoli, IPACK-IMAprivablja tudi številne obiskovalce izven Italije(26%). Ti prihajajo iz 124 različnih držav, večinomaiz Evrope in Mediteranskega zaliva.Marketinške aktivnosti, namenjene mednarodnimobiskovalcem, se izvajajo v sodelovanju zItalijanskim inštitutom za zunanjo trgovino - ICE.Vprašanje: Kaj bo novost tega dogodka?evroPA In MedIterAnsKI zAlIv zeMljevIdpromocijaCorbella: Za ustrezen odgovor na to vprašanjeje potrebno razumeti miselnost obiskovalcev.To so inženirji predelovanja in pakiranjater strokovnjaki za živilsko, farmacevtsko inpotrošniško industrijo. Nakupovalni vzorci tehproizvajalcev vedno odsevajo interese njihovihstrank … potrošnikov.ŠPANIJAFRANCIJAALŽIRIJANEMČIJAITALIJASREDOZEMSKO MORJELIBIJAVprašanje: Novost so torej interesi inprizadevanja proizvajalcev?TURČIJAEGIPTCorbella: Da, poleg tega pa tudi novi produktiin rešitve, ki jih razstavljavci predstavljajo natrgu. 1.500 razstavljavcev sejma IPACK-IMA bona bolj agresiven način nagovarjalo proizvajalce,njihovo produktivnost in interese, povezanes stroški. Poudarjali bodo nove energetskeizboljšave in ponujali okolju prijazne izdelke,kot je bioplastika. Prednosti sveta proizvodnjenaraščajo, postajajo intenzivnejše.Proizvajalci bodo ugotovili, da razstavljavcisejma IPACK-IMA ponujajo izboljšaneprodukte in se na ta način spopadajo s ključnimiizzivi našega sveta.Vprašanje: Pojasnite mednarodni vrh za»potrato« in varnost hrane.Corbella: S ponosom lahko rečem, da boIPACK-IMA 2009 kraj za mednarodni vrh spredstavitvijo vloge, ki jo ima mehanizacijaza predelavo ter pakiranje pri zmanjševanju»potrate« hrane in zagotavljanju njenevarnosti v razvitih ekonomijah. OrganizacijaZdruženih narodov za hrano in kmetijstvo(FAO), ki je namenjena boju proti lakoti, bo izrazvijajočih držav sveta izbrala vrhovne delegate.Organizacija se zaveda, kako pomembno vlogoima lahko tehnologija predelovanja in pakiranjahrane za te vitalne probleme. Gostovanjemednarodnega vrha samo še bolj poudaripomembnost sejma IPACK-IMA 2009.Kontakt za ostale informacije:Maria Grazia FacchinettiIpack-Ima Spa - Milano, Italija - +39 02 3191091ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.comV sodelovanju z:Italijanski institut zazunanjo trgovino

EOL-41-december-December-08 Uvodnik 3Uvodnik EditorialČasa za odgovore ni velikoKadar pride do velikih pretresov, ko okoliščineniso več takšne, kot smo jih bili vajeni, sepraviloma vprašamo, kako naprej. Še zlasti, čese razmere obrnejo na slabše. Kot na primersedaj.Vzrokov za spraševanje je več, ne le zaradi recesije,ki jo konkretno čuti že marsikatero podjetje.Kaj se dogaja na področju globalnih censurovin, tudi odpadnih? Kaj državam, podjetjemin državljanom prinašajo nove okoljskezaveze, nov zakonodajni okvir? Ali Evropa indržave z njim mislijo resno?Kaj storiti s tistimi sistemskimi rešitvami, naprimer shemami, ki imajo v praksi očitne anomalije?Bodo tisti, ki nanje odkrito opozarjajo – tudi vtej številki revije – (končno) dobili sogovornikav državi? Vprašanj je veliko, vse jasneje paje, da časa za odgovore ni veliko.Jasno je nekaj. Spremenjene okoliščine zahtevajospremenjen način ravnanja. Po starem nebo več šlo, vsaj dolgo ne. Fleksibilnost, inovativnost,adaptibilnost so zmagovalne lastnosti.Pomembne so za vsakega izmed nas, za podjetjain tudi za državo.In še nekaj. Zmage nikoli ni brez optimizma.Veliko optimizma torej v letu 2009!Jože Volfand,glavni urednikNot Much Time Left forAnswersWhen we are thrown into great turmoil, whencircumstances cease to be as we were used to, weordinarily ask ourselves how to proceed. Especially,if things take a turn for the worse. Such asthey have done now, for example.Apart from the recession, which is alreadydrastically affecting many companies, there aremany reasons to be asking questions. What ishappening with the global prices of raw materials,waste materials included? What are the newenvironmental commitments – the new legislativecontext – going to bring for companies, andfor countries and their citizens? Are Europeanand other countries serious about them?What to do with the legislative solutions, for example,schemes, which exhibit obvious anomalieswhen put into practice?Will those who are openly drawing attention tothem – in this issue included – find a discussionpartner in the country (finally)? The questionsare many, but it is getting ever clearer that thereis not much time left for answers.One thing is certain. A change in the circumstancesrequires a change in how things are handled.The old ways are no longer viable, at leastnot in the long-term. Flexibility, innovation,adaptability – these are the winning qualities.They are important for each and every one of us,for companies, and even for the country.And one more thing. Victory never comes withoutoptimism. I therefore wish you a great dealof optimism in 2009!Jože Volfand,Editor-in-Chief

6NovostiKRATKO,ZANIMIVOPo mnenju dekana je za Fakulteto za logistikonujno močno povezovanje z gospodarstvom.Zato študentje in raziskovalcifakultete rešujejo konkretne logističneprobleme podjetij, študentje pa morajo naobvezni praktikum v gospodarstvo.Vse večji izvoznik aluminijastihpokrovčkovCeljski Fotolik se na trgu vse bolj uveljavljas proizvodnjo aluminijastih pokrovčkovza jogurte in druge živilske izdelke, in sicerpredvsem za mlekarne. Njihovi kupciniso samo na slovenskem trgu, pač patudi v Avstriji in Nemčiji, kamor izvozijo15 % proizvodnje. V letu 2009, kakor napovedujeJanko Zorin, direktor Fotolika,»Dvigalo« za feta sirTurški proizvajalec je razvil embalažno inovacijoza pakiranje feta sira – »dvigalo«, ki odmeriporabljen kos sira, njegov preostanek paponovno shrani. S pomočjo dvigalaoziroma dveh stranskih luknjičastihročic vzamemo celotenkos sira iz škatle in ga poporabi enako shranimonazaj. Prednost takšnegapakiranja je, da feta sirohranimo v tekočini inda tako ohrani prvotnoobliko, svežino in okus.»Metuljček« vrečicaVrečka z vsebino, ki je oblikovanakot metuljček, omogoča enkratni odmerekvsebine, najpogosteje tekočin.Po zarezi se robovi vrečke z eno rokopregibajo tako, da se vrečka odpre,vsebina pa izprazni.EOL-41-december-December-08načrtujejo, da bodo izvoz povečali. Če nebo recesija premočna, lahko prihodnje letodosežejo četrtino avstrijskega trga aluminijastihpokrovčkov. Letna proizvodnja botako narasla na 300 milijonov aluminijastihpokrovčkov.Ti podatki so zanimivi zato, ker ob 60-letniciFotolika njihova razvojna in poslovnapot kaže precej drugačne mejnike. Fotolikovaprva in osnovna dejavnost je bila izdelavafotografij, a to je bilo takrat, ko sobili še podružnica ljubljanskega podjetja.Nato so se specializirali za proizvodnjorazglednic in so jih v časih nekdanje Jugoslavijenatisnili 20 milijonov. Ko so začeliširiti lastno grafično dejavnost, je to pomenilo,da so ob razglednicah in voščilnicahtrgu ponudili še zelo širok asortimankoledarjev. Proizvodni program jim takoomogoča hitro prilagajanje trgu in jim dajerazvojne možnosti. Zato ni čudno, da vlagajov nove proizvodne hale. V Fotoliku je50 zaposlenih, poslovno leto 2008 pa bodokončali s 3 mio evrov prihodkov. JankoZorin je prepričan, da je njihova priložnostv specializaciji in v majhnih serijah.Podelili okoljske nagradeOkoljske nagrade 2008 so podelili konecnovembra na Brdu pri Kranju že enajsto letozapored. Nagrade podeljujeta časnik Financein Eko sklad Republike Slovenije, Slovenskiokoljski javni sklad. Namen podelitvenagrad je krepiti zavest o pomembnosti prijaznegaravnanja do okolja in opozoriti natista slovenska podjetja, ki dosegajo največjePribor kot del embalažeEmbalažna inovacija Snapsil, izdelana iz polipropilena,hkrati vsebuje vsebino živila (smetane, omake,prelive, instant praške, pijače in ostala živila za enkratnoserviranje) ter pripomoček za uživanje pripravljenehrane ali pijače. Embalaža deluje tako, da se nastrani, kjer je vsebina, po zarezi prelomi. Vsebina setako izprazni, preostali del pa predstavlja jedilni pribor.Na voljo so žlica,vilice, metlica,mešalo in pripomočekza mešanjelikerjev, koktajlovter ostalih pijač zledom.Nož je namenjen rezanju sira, ne plastikePodjetje Cryovac, Inc. je predstavilo plastičnoembalažo, imenovano »Primi in odpri«, ki jeizdelana s posebnim vakuumskim sistemom.Že samo ime pove, da je odpiranje embalažeenostavno, brez uporabe ostrega predmeta,zato vsebina ostane popolnoma čista in nepoškodovana.Kakovostnejše pakiranje za izdelovalcepomeni bolj praktično obliko in zatomanjšo nevarnost, da bi se embalaža ali materialpri normalni distribuciji poškodovala.Ta embalaža pomeni tudi varnejšo in enostavnejšomožnost shranjevanja živil (najpogostejesvežega mesa in sira) ter lažje odpiranje kot priobičajnem vakuumskem pakiranju.

EOL-41-december-December-08 Novosti7KRATKO,ZANIMIVOuspehe pri zmanjševanju obremenjevanjaokolja, se odločajo za sonaravno gospodarjenje,iščejo okolju prijazne tehnološke rešitve,so energetsko učinkovita in proizvajajookolju prijazne izdelke. Srečanje je bilo tudistrokovno naravnano, saj so udeleženci poslušaliveč referatov s področja upravljanja zodpadki in logistike.Obrnjen šampanjecMednarodna žirija nagrade Pentawards, prvega svetovnega tekmovanja posvečenega oblikovanjuembalaže, je nagradila podjetje Sleever International za zbirateljski izdelek Piper HeidsieckRosé Sauvage. Oblikovalci Viktor&Rolf so na novo preoblikovali večni izdelek, steklenicošampanjca. Gre za steklenico, ki je obrnjena na glavo v pravem pomenu besede in namenjenale nekaterim, posebej izbranim prodajalnam v dvanajstih državah po vsem svetu. Vrat in vrhsteklenice tako postaneta dno in obratno.Skupina je uporabila Thermosleeve® plastiko, ki prekriva zamašek steklenice, in je narejena izenostransko orientirane plastike (OPS – orientiran polistiren). Zaradi odličnega prilagajanjatako plastiki kot steklu, preko katerih je nameščena, lepo poudari tradicionalno ‘kovinskokletko’, ki je nameščena preko plutovinastega zamaška. Plastika je zanimiva tudi, ker omogočazelo kakovostno tiskanje, kar je za oblikovalce še posebej pomembno. Tako je lahko označbaproizvajalca vedno v sredini, grafika pa ostane najboljše kvalitete tudi po termični obdelavi.Uporaba Powerskinner® tehnologije zagotavlja, da ostane napis na svojem mestu tudi po krčenjuplastike, ki se natančno prilega zamašku in ‘kovinski kletki’, kljub neravni površini pa ostajanapis na svojem mestu.Izdelek je na voljo od začetka novembra v izbranih prodajalnah, kot je Viktor&Rolf v Milanu inje že bil prepoznan kot novi trend-setter v proizvodnji šampanjca.Antimikrobske steklenice in etiketePodjetje M&H, vodilni angleški ponudnik plastične embalaže, je na trg ponudil novo,klinično preizkušeno antimikrobsko embalažo in antimikrobsko etiketo. Antimikrobskidodatki preprečujejo širjenje infekcij in so učinkoviti proti mnogim bakterijam, kot soMRSA, E. coli (Escherichia coli), salmonelain listerija. Embalaža vsebuje koloidno(ionsko) srebro, ki zavira rast bakterij(v 24 urah uniči 99 odstotkov vsehbakterij) in ne vpliva na vsebino izdelka.To antimikrobsko embalažo na širokouporabljajo tudi v britanski nacionalnizdravstveni organizaciji, kjer so jo ocenilikot eno najbolj učinkovitih antimikrobskihdodatkov. Podjetje M&H je vsodelovanju s podjetjem Royston Labelsrazvilo tudi antimikrobske etikete, ki šedodatno preprečujejo rast in širjenje različnihvrst virusov ter bakterij. Etikete soprozorne ali bele in prav tako vsebujejoaktivno antimikrobsko tehnologijo, kiza zunanji material uporablja koloidnosrebro. Izdelek je še posebej primeren zakozmetične, toaletne in intimne pripomočke.Zmagovalci v vseh štirih kategorijah sebodo lahko junija 2010 potegovali zaEvropske okoljske nagrade (EuropeanBussines Awards for the Environment), kijih podeljujeta Evropska komisija in Direktoratza okolje. Podjetja in druge organizacijeso se za nagrade potegovale na štirihpodročjih: Okoljski izdelek leta, Okoljuprijazno podjetje, Okolju prijazen postopek,Mednarodno okoljsko partnerstvo.Nagrado za okoljski izdelek leta sta prejelidve podjetji, in sicer podjetje Bisol d.o.o.iz Prebolda za svoj fotonapetostni solarnimodul, ter podjetje Lama avtomatizacijad.o.o. za livarski stroj LamaCaster za izdelavosteznika Combi Dowel, s katerim sozmanjšali porabo energije, povečali proizvodnjoin omogočili prihranek surovinza izdelavo pohištva. Nagrado za okoljuprijazno podjetje so dobile Terme SnovikKamnik s projektom »Okolju prijazne inenergetsko učinkovite Terme Snovik«, kiso tudi najvišje ležeče terme v Sloveniji.Zmagovalec v kategoriji okolju prijazenpostopek je bil projekt CAPS Tehnološkegaokoljskega centra Luke Koper - postopekpredelave odpadnega papirniškega muljav absorpcijsko sredstvo za čiščenje vodnihpovršin pri nesrečah.Nagrado za mednarodno okoljsko partnerstvopa je prejelo podjetje Trimo Trebnjeza sodelovanje v projektu Planet Positivein izgradnji prve CO 2 nevtralne zgradbe vAngliji. Stranski produkt tega projekta paje tudi prvi slovenski proizvod z izračunanimcelotnim CO 2 odtisom (vgradni solarnipaneli Trimoterm).Alojz Turk direktor CerodaSkupščina Centra za ravnanje z odpadkiDolenjske (Cerod) je za novega direktorja

8 NovostiKRATKO,ZANIMIVOEOL-41-december-December-08izbrala Alojza Turka, novomeškega občinskegasvetnika in prej direktorja Stanovanjskegapodjetja Zarja. Prejšnji direktorFranc Klobučar je odstopil z mesta direktorjazaradi otežkočenega sprejemanjaodločitev, ki bi ustrezale vsem dvanajstimlastnikom. Po njegovem mnenju bi bilo zatakšno regijsko podjetje, kot je Cerod, boljše,če bi bil samo en lastnik. Dolenjski Cerodje bil zgrajen za območje 160.000 prebivalcev.Zdaj si prizadevajo za pridobitevokoljevarstvenega dovoljenja, pripravljajopa se tudi na nadaljevanje naložbe, na drugofazo projekta Cerod. Kandidirali bodoza nova evropska sredstva.Med največjimi proizvajalci etiketza bruse v EvropiV Evropi so samo štiri tiskarne s specializiranimtiskom etiket za bruse, in sicer triv Nemčiji in ena v Sloveniji, na Ljubečni vCelju. Srečko Jesenek, samostojni podjetnik,je začel poslovno rasti kot partner zreškegaCometa, a takrat so na mesec stiskali500.000 etiket. S tem pa so se odprla vrataza nastop na drugih trgih, tako da danesPapirna galanterija Srečko Jesenek letnoproda na trgu 600 milijonov etiket. To jemajhno globalno podjetje, ki izvaža na Kitajsko,v Rusijo, Poljsko, Italijo, na Tajsko,Indonezijo, Mehiko, Avstralijo in drugam,v Sloveniji pa proda 25 % proizvodnje.»Proizvodnja etiket za bruse je specifična,zahtevna, s posebnimi sušilci. Etiketa greskupaj z brusom v peč, kjer je temperatura220° C. Barve morajo ostati nepoškodovane,žive, kakovostne, problem so tudi plini.Gre za specializirano proizvodnjo, za tisk,ki zahteva posebno znanje«, poudarja SrečkoJesenek. Nedavno je zgradil novo proizvodnohalo in upravne prostore na 3.500m 2 , na zemljišču njihove kmetije. Tam, kjerje zrasel in začel s tiskarstvom. Pravi, dakrize še ne čutijo, a je previden in razmišljao razvoju kot izraziti specializaciji.Tekoči draguljNova dišava »B« podjetja Boucheron v okrasniembalaži, prekriti z zlato folijo, predstavljakakovost, čar, estetiko in svojo zgodovino.Boucheron je luksuzen francoski draguljar s150-letno zgodovino izdelovanja dragih draguljev,že 20 let pa proizvaja tudi luksuzne parfume.Nova dišava »B« tako predstavlja sinonimza »tekoči dragulj«. Kartonska embalaža,ki jo izdeluje podjetje Edelmann, je v vseh svojihobzirih dragocen estetski okras. Tiskana jev treh barvah in premazana z lakom ter tekočozlato folijo, ki potrošnikom daje čudovit vtis,saj v največji možni meri poudarja kakovostizdelka ter imidž podjetja.Črnila, ki imajo kovinske učinkePosebej pigmentirana črnila na embalažnihetiketah prinašajo kovinske učinke – kovinskisijaj in kovinske odtenke barv, ki povečajoopaznost izdelka na prodajnih policah. Tovrstnoprintanje omogoča kombinacijo učinkovv različnih barvah in je učinkovito na vsehvrstah etiketnih materialov (PVC, polietilen,polistiren, polilaktid, glikoli ipd.).Bioplastična prevlekaPodjetje Iggesund Paperboard, vodilni evropskiproizvajalec visoko kakovostnih vlaken izlepenke za uporabo v pakiranju in grafičnihsektorjih, je izdelalo lepenko z bioplastičnoprevleko, ki je biološko razgradljiva in izdelanaiz obnovljivega vira. Njena pomembna prednostje, da je uporabna tudi za embalažo hranein pijače. Ola Buhrman, produktni vodja plastičnihin laminatnih izdelkov podjetja IggesundPaperboard, je pojasnil: »Obstaja jasnapotreba po biološko razgradljivih materialih,ki jih je mogoče kompostirati. Ta novost je vveliki meri odziv na višje ekološke zahteve trgain na dejstvo, da so potrošniki za biorazgradljivemateriale pripravljeni plačati več. Nadomeščanjeobičajne plastike z bioplastiko pa nienostavna zadeva, saj novi materiali zahtevajoboljšo proizvodno tehnologijo in višje cene.«Podjetje Iggesund za embalaže najpogostejeuporablja polietilen – plastiko iz biološko razgradljivihmaterialov, ki zadošča tudi evropskemustandardu za kompostiranje (standardEN 13432). Polietilen je sicer najpogosteje uporabljenmaterial v papirnih embalažah.

10 AktualnoRECESIJAEOL-41-december-December-08Recesija in položajembalažne panogePrilagodljivi bodo preživeli, vlada naj ukrepaEmbalažna panoga, vsaj njeni nekateri deli, seže doslej ni mogla pohvaliti z dobrimi poslovnimirezultati. Marsikatero podjetje se komajdrži nad vodo, čeprav so se nekatera kljub vsemuz inoviranjem proizvodnje in novimi trgiznala uspešno spopasti z močno konkurenco.Val recesije po Evropi pa bo, tako kažejo odgovoridirektorjev, vsaj oplazil vsako podjetje.Največja težava je strah pred tveganji. Pri naročilihse kaže velika previdnost, negotovostnarašča, čeprav poslovni optimizem povsodni uplahnil. Direktorje, ki pričakujejo hitrejšeukrepe vlade, smo vprašali, kaj se dogaja natrgu in kako so reagirali.Bojan Štalekar, GEP Štalekar:Kot večino podjetij v Sloveniji je recesija presenetilatudi nas v sicer intenzivnem uresničevanjuletnega plana in razvojnih usmeritev.V zadnjih letih smo z načrtnimi investicijamitehnološko posodobili in razširili proizvodnjo.Tako smo na področju potiskane embalaže postalizanesljiv partner za domačo farmacevtskoin prehrambeno industrijo. Postali smo konkurenčnitudi zahtevnim kupcem na trgih EU.V letu 2008 smo si začrtali za 47 % povečanjerealizacije v primerjavi z letom 2007, kar je bilousklajeno s potrebami kupcev in razpoložljivimikapacitetami. V prvi polovici leta smo planv celoti realizirali in s takšnim trendom smelogledali in pričakovali zadnje mesece tega leta.V jesenskih mesecih so delno manjša naročila,predvsem razdrobljena, kar kaže na ukrepe našihkupcev za obvladovanje zalog in prilagajanjeprodajnemu trgu. Zato skrbno spremljamo ravnanjekupcev in njihove napovedi, ki so kljubrecesiji optimistične in upamo, da tudi realne.Seveda pričakujemo v času recesije še večjokonkurenco, saj bodo tiskarji z drugih področij,ki zaradi recesije izgubljajo naročila, poskušalipridobiti nove posle tudi pri naših ciljnih skupinah.Tako moramo v danih razmerah ponuditikupcem še boljši servis in se prilagoditi njihovimpotrebam. Pri tem mislimo predvsem nafleksibilnost pri izpolnjevanju naročil, na noverazvojne možnosti, zagotavljanje kvalitete in šekaj.Prepričani smo, da bomo s sodobno opremo,ki jo imamo, in z našim znanjem lahko stali obstrani dosedanjim kupcem. V naslednjem letupa pričakujemo tudi večje poslovno sodelovanjes kupci farmacije in prehrane iz Avstrije, Švicein Nemčije. Te smo v zadnjih letih nekolikozanemarili zaradi velikih potreb in rasti našihdomačih naročnikov.Od države pričakujemo ukrepe za razbremenitevgospodarstva, kot so investicijske olajšave,znižanje prispevnih stopenj, ugodno financiranjerazvoja in posodabljanja opreme, vendar včasu nižjih dobičkov ali celo izgube ne bodo vceloti dajala učinkov. Pričakujemo učinkoviteukrepe bančnega sistema za normalni finančniservis. Med drugim pričakujemo od države tudivečjo kontrolo pri financiranju prevzemov, sajse je pokazalo, da so to neracionalne naložbe, kihromijo gospodarstvo.Slavko Raspotnik, Rotoprint:Proizvedli smo več embalaže kot lansko leto,promet bo boljši kot lani, dobiček bo skoraj isti,dodatne stroške smo imeli zaradi IML tehnologijein dodana vrednost na zaposlenega bo večja.Avstrija, kjer se razmere izboljšujejo, je našnovi trg.Zaenkrat se pri nas še ne kaže recesija. V letu2009 pričakujemo še vedno rast proizvodnje inprometa. Tuji trgi so zaenkrat v rahlem padanju.Od gospodarske politike države pričakujem vračilobonitet za vlaganja, boljše pogoje pri nakupuzemljišč za gradnjo industrijskih objektov inzmanjšanje prispevkov pri OD. Dobrodošli bodokrajši plačilni roki, zlasti pa olajšave pri davkih.Zaenkrat ne načrtujemo novih naložb, ampaknikoli se ne ve, kaj bo čez dva ali tri mesece. PriIML etiketah je stanje takšno, da jih proizvajalcine morejo narediti toliko, kot se jih potrebuje.Zaradi tega tudi ni pričakovati znižanja cen IMLetiket. Pri polipropylenu pa je stanje takšno, dazaradi nizkih cen granulatov veliki proizvajalcizadržujejo proizvodnjo in raje materiala nimajo,kot pa da bi ga prodajali pod ceno. Kakorkolise plastičarji obračamo,imamo rit zmerajzadaj. Ni problemdobiti slabih materialov,zelo težko pa jedobiti dobre materiale.Naši kupci sedajzahtevajo takojznižanje cen, ko paso se materiali dvigovaliv nebo, nisozahtevali zvišanjacen. Počakajmo, davidimo, kaj bo prinesloleto 2009.Stanislav Menard, Nova kuverta:Leto 2008 je bilo v vseh pogledih težje kakorpredhodno. Pošta kot način komuniciranja izgubljana pomenu, s tem pa se zmanjšujejo tudikoličine porabljenih kuvert. V takem okolju jeseveda zelo težko obdržati doseženi nivo prometain dobička. Kljub temu pričakujemo, dase poslovni rezultat v primerjavi s prejšnjimletom ne bo bistveno poslabšal predvsem zato,ker smo uvedli nekatere nove proizvode z višjododano vrednostjo.Naš trg je Evropa in recesija, ki se je začela, vplivaseveda tudi na naše poslovanje. Naročila sezmanjšujejo in povečuje se rizik poslovanja spomembnimi kupci s področja bančnega oziromafinančnega sektorja, saj vidimo, da problemina tem področju naraščajo kljub državnimintervencijam. Pričakujemo, da se bo ta trend vletu 2009 še nadaljeval in da ne bo nobenega območjav Evropi, ki bi bilo izvzeto. Pripravljamose že na slabše razmere, ki jih pričakujemo.V obdobju krize vsaka država ščiti svoje interesein to pričakujemo tudi od slovenske gospodarskepolitike. V slabih časih, ki se bodoše poglobili, mora biti na prvem mestu zaščitain pomoč domačemu gospodarstvu, saj so takičasi zelo dobra priložnost za prodor in prevladotuje konkurence.Vojko Arzenšek, Adheziv:Letošnje poslovno leto bomo končali v skladus planom. V zadnjih mesecih se je poznal upadkonkretizacije novih projektov in posledičnoje bilo manj naročil nove opreme. Na srečo soprišla naročila za projekte, ki smo jih pripraviliže pred časom in se je na ta način kompenziralupad naročil. Vsi ostali pokazatelji uspešnostiso na ravni prejšnjih let.Bojan Štalekar Slavko Raspotnik Stanislav Menard

EOL-41-december-December-08 Aktualno 11Vojko Arzenšek Radenko Mijatović Franc Žgajnar Milan Gruden Milica Makoter Anton LaknerPoleg Hrvaške, Srbije in Bosne nam je precejporastel promet v Slovaški, konec leta pa smoodprli tudi Črno Goro in Makedonijo. Za drugoleto nimamo jasne slike, saj nihče noče planiratiprojektov opreme na daljši rok, vsi nekakočakajo, kaj bo.Kot firma ne pričakujemo ničesar od državedirektno, ker pa so naši kupci proizvodna podjetja,pričakujemo ustrezne ukrepe, da se vplivikrize ublažijo. Kolikor poznam, pa vlada to žepočne.Radenko Mijatović, Valkarton:Predvsem zaradi manjka naročil v zadnjih dvehmesecih v letu 2008 ne bomo dosegli načrtovanekoličinske proizvodnje. Največji izpad beležimona programu prodajne potiskane embalaže,medtem ko moram poudariti, da bo našepovezano podjetje v Makedoniji fizični obsegproizvodnje povečalo za 4 %. Manjši obseg naročilkonec leta 2008 bo vplival tudi na manjšikosmati donos, kot smo planirali. Obsegastroškov, predvsem energije, prevozov in surovinter povečanih stroškov financiranja nismouspeli prilagoditi zmanjšanemu obsegu naročil.Zato Valkarton d.d. ne bo dosegel načrtovanegadobička. Načrtovani rezultat bodo v SkupiniValkarton dosegli le v Embalaži d.d. Maribor inv Komuni AD Skopje.Vendar pa zadnji dve leti veliko naporov vlagamov reorganizacijo in optimiranje poslovnihprocesov, spremembo informacijskega sistemain zniževanje stroškov v celotni skupini Valkarton,kar bo gotovo pripomoglo, da bo konsolidirančisti dobiček skupine Valkarton za leto 2008večji kot preteklo leto.Trenutno se na trgu že srečujemo z manjšimobsegom povpraševanja po embalaži, saj imajonaši kupci manjše potrebe po embalaži. Našoprednost v trenutni situaciji vidim v dejstvu, današi kupci prihajajo iz vseh predelovalnih dejavnosti,tako da je tveganje vsaj nekoliko razpršeno.Predvidena gospodarska rast v Slovenijiza leto 2009 naj bi bila sicer okoli 3 %, kar je zaSlovenijo minimum glede na prilagajanje povprečjuEvropske Unije. Za rast industrijske proizvodnjepa se napoveduje le 0,9 %, kar je minimalno,če se spomnimo, da je v letih 2006 in2007 Slovenija dosegala povprečno rast v višini6-7 %. Obeti torej niso najboljši, a prilagodljivibomo preživeli.Od gospodarske politike se pričakuje, da bopomagala ustvarjati konkurenčno poslovnookolje in bo gospodarstvo razbremenila dajatev,zlasti davka na izplačane plače, ki je v primerjaviz drugimi evropskimi državami zelo visok.Glede na trenutno svetovno finančno situacijopričakujem, da bo zagotovljeno korektno delovanjebančnega sektorja, da bo gospodarstvuv pomoč, ne pa povzročitelj težav. Pričakujemtudi zagotavljanje pogojev za bolj fleksibilentrg dela ter poenostavljene birokratske postopke,predvsem npr. pri pridobivanju sredstev izevropskih razvojnih skladov. In nenazadnje biželel, da bo državni aparat bolj racionalen tudipri svoji lastni porabi in bo s svojim učinkovitimin pravočasnim opravljanjem obveznostivplival na oživitev gospodarstva.Franc Žgajnar, Skupina Fragmat:Skupina Fragmat je največji proizvajalec hidroizolacijin termoizolacij v JV Evropi. Skupnarealizacija vseh podjetij v letu 2008 je planiranav višini 70 mio EUR, rezultati za 11 mesecev poslovanjakažejo, da nam bo plane uspelo v celotiizpolniti.Proizvodnja EPS in EPP embalaže predstavljacca 10 % celotne realizacije skupine Fragmat,90 % vse realizacije proizvodnje embalaže papredstavlja proizvodnja v podjetju Fragmat TimLaško. Na področju embalaže so bila zadnja trileta zelo težka. Zaradi izgube največjega kupcasmo morali prestrukturirati proizvodnjo, razvitinove vrste embalaže in poiskati nove trge.V letih 2007 in 2008 so nam novi trgi in novikupci omogočili ugodno rast prodaje embalažnihizdelkov v prehrambeni, avtomobilskiindustriji, v gradbeništvu in v industriji beletehnike. Prodaja se je v letu 2008 v primerjavi zletom 2007 povečala za 35 %.Recesija, ki se pojavlja, nam daje jasne signale,da prihaja manj ugodno leto.Nekateri naši kupci že zmanjšujejo naročila inzahtevajo nižje cene. Največje zmanjšanje naročilje trenutno v avtomobilski industriji. Napovediza prve tri mesece prihodnjega leta nisonajbolj obetavne.V letu 2008 smo v podjetju veliko vlagali v posodobitevproizvodnje embalaže, v nove strojein nova orodja. Investicijski cikel želimo nadaljevatitudi v letu 2009, vendar bodo težaves financiranjem upočasnile izvajanje načrtovanihprojektov. Od gospodarske politike državepričakujemo zmanjšanje davkov, zmanjšanjestroškov dela in olajšave za investicijska vlaganjaza leto 2008.Milan Gruden, Lajovic tuba:Poslovanje v letu 2008 bomo zaključili pozitivno,vendar slabše kot v letu 2007. Razlogi sopredvsem v manjšem povpraševanju na tujih trgih,saj smo pretežni izvoznik predvsem na zahodnoevropsko tržišče. Pomanjkanje povpraševanjasmo čutili celo leto, močnejši izpad papredvsem v zadnjih mesecih leta. Proizvodnjabo manjša blizu 20 % predvsem pri aluminijastemprogramu AL-tube in Al –aerosolske doze,večja pa bo proizvodnja plastične in laminatneembalaže, kot so plastične tube, laminatne tube,pihana plastična embalaža.Tudi visoke cene surovin in energije so negativnovplivale na uspešnost poslovanja.Cenealuminija so bile 9 mesecev rekordno visoke,hitro pa so začele padati šele v zadnjem kvarpromocija

12 Aktualnotalu. Ko so dosegle rekordno nizko ceno, se jepovpraševanje zmanjšalo ne glede na znižanjecen naših izdelkov. To leto je bilo resnično nekajposebnega.Naše prodajne aktivnosti smo pojačali, tudipoprodajne aktivnosti, servisni suport. Razstavljalismo na Interpacku v Düsseldorfu in sejmuEmbalage v Parizu. Globalizacija v Evropi in selitvepodjetij na Kitajsko in Azijo je vse močnejša,kar je negativno vplivalo na našo zasedenostkapacitet. Letos smo sodelovali na velikem številumednarodnih tenderjev (kar je vse bolj prisotnov Evropi) za farmacijo, kozmetiko, hranoin kemijo. Upamo na določen uspeh.Na domačem trgu je tudi čutiti izpad in uvozembalaže iz Azije brez certifikatov in ustreznekvalitete.Letos smo investirali v novo linijo za proizvodnjoplastičnih tub z močnimi grafičnimi možnostmi- od offseta, sito in vročega tiska tertransfer tehnologije flekso tiska. Z novo linijoza injekcijsko brizganje (IBM) lončkov za farmacijo(trda zdravila) smo zaokrožili celotenasortiman in kapacitete brizgalnega programa.Večja investicija je bila zaključena tudi v ekologijočiščenja vseh izpuhov iz naših lakirnih pečiin strojev, tako da smo dosegli vse potrebne zakonskeevropske normative.Že letos smo pričeli intenzivneje razvijati novobiološko embalažo, vendar z dobrimi bariernimilastnostmi. Vključeni smo v sedmi razvojnievropski program, kjer bomo skupaj z nekaterimievropskimi instituti razvijali te materialein končne proizvode, kot je za nas biobariernatuba.Glede na svetovno recesijo od države pričakujemo,da bodo pogoji poslovanja za gospodarstvokonkurenčni v primeri z drugimi evropskimidržavami. Danes ni tako. Mislim, da moramopreko GZS vplivati na vlado in parlament, da boupoštevala »Predlog ukrepov Vlade RS za premostitevkrize slovenskega gospodarstva». Zbornicaje predlog oblikovala v mesecu decembru inje dobra osnova za konkretizacijo ukrepov.Milica Makoter, Makoter d.o.o.:Dobiček v primerjavi z lanskim letom bo malenkostvečji, promet pa bo nekoliko padel,saj je manj naročil. Zelo se je povečal prometz Belgijo. Dodana vrednost bo malenkost višjakot lani. Opažamo zaostrovanje nabavnih/prodajnih pogojev in zahteve po podaljševanjuplačilnih rokov s strani kupcev, krajšanje pa sstrani dobaviteljev. Do zategovanja pasu prihajana vseh trgih. Težave so pri izterjavi plačil.Poseben problem postaja financiranje, saj sozaostreni pogoji s strani bank. Kako je s stroškienergije, se ve. Država bi že morala odreagiratiprej. Gospodarstvo potrebuje takojšnje ukrepe.Prednostni ukrepi: zagotoviti bankam garancije,banke pa naj podprejo gospodarstvo. Najboljpereča je likvidnost, saj banke vlečejo svoj denarnazaj, novih kreditov pa ne dajejo. Novihinvesticij se ne upamo lotiti.Anton Lakner, Skupina Motvoz:Proizvodnja in realizacija, ki bi morala biti naprogramu folij in nakupovalnih vrečk največjav zadnjih mesecih leta, beležita očiten upad,zato bodo količine in prodaja na nivoju leta2007, medtem ko bo dobiček, če ga bomo dosegli,minimalen.Praktično vsi prodajni trgi, vključno s slovenskim,beležijo stagnacijo. Z optimizmom paEOL-41-december-December-08spremljamo predvsem skandinavski in vzhodnoevropskitrg. Ne čutimo toliko pesimizmana prehrambenem trgu, medtem ko je najslabšena konzumu - t. i. nakupovalne vrečke.Program veziva in vrvic, ki je vezan predvsemna kmetijstvo, pa navkljub previdnosti oziromazmernosti naših kupcev pri naročanju blaga vlivaprecej več optimizma. Prodajne cene v izvozuse prilagajajo surovinam, kljub vsemu pa na tehprogramih polnimo naše proizvodne kapacitetein smo tako zapolnili proizvodno z naročili žeskoraj za celotni prvi kvartal naslednjega leta.Očitno je pretekla sezona v kmetijstvu blagodejnovplivala na razmah kmetijstva v celotniEvropi, negativni trendi (padajoče odkupnecene žita oz. kmetijskih pridelkov) pa bodo zzakasnitvijo prišle do izraza šele v l. 2009.Klub vsemu bo skupina Motvoz uspešno končalaposlovno leto. Ob tem, da plana ne bomodosegli, pričakujemo okoli 24 mio € realizacije.MotvozPlast bo konec leta poskusno zagnalnovo proizvodno linijo - regeneracija plastičneembalaže v skupni količini 10.000 t/letno, takojv januarju pa začnemo s proizvodnjo mrežicza baliranje. Ultrapac s preselitvijo tehnologijena lokacijo Volčja Draga in po sanaciji požarazaokrožuje investicijo v povečanje kapacitet koekstruzijein izboljšanje tehnologije tiska in laminacije.Investicije v letošnjem letu za celotnoskupino znašajo okrog 6 mio €.Pri tako velikih vlaganjih bi predvsem pričakovalipomoč države pri pridobivanju sredstev izfondov Evropske unije, kjer pa nimamo srečneroke. Administrativne ovire so za nas prevelike,zato nismo uspeli pridobiti praktično nikakršnihsredstev. Tu bi bila pomoč države resničnodobrodošla.promocija

EOL-41-december-December-08Trg pijačTrg pijač 13Costella želi biti znana kot EvianZ novo naložbo v pakirno inpolnilno linijo za steklenice sidružba Uskok na Fari v občiniKostel zagotavlja še boljšemožnosti za tržno pozicioniranjecelotnega programa pijač Costella.Blagovna znamka Costella sicerobstaja šele dve leti. Toda vteh dveh kratkih letih je žeuspela zasijati na slovenskemnebu vod. Kot svojo največjoprednost izpostavljajo prav visokokakovost vode, ki jo dokazujejo zmednarodnim certifikatom NSF, kiga podeljuje Svetovna zdravstvenaorganizacija embaliranim vodam zazagotavljanje kakovosti, embalaže,organiziranosti proizvodnegaprocesa in skrbi za okolje. Za tržnipreboj vode Costella skrbi polegmenedžerja prodaje Aleša Kramarjatudi menedžer in prokurist družbeUSKOK d.d. Jože Božič, ki sezaveda pomena razvoja blagovneznamke Costella.Voda Costella je najnovejša voda naslovenskem trgu. Po dveh letih obstojaponujate trgu nove okuse in tudi novoembalažo. Poleg tega se podajate na trg t.i.funkcionalnih pijač s programom Botanic.Konkurenca je močna, na čem gradite teposlovne in razvojne odločitve?Sprva smo na trg prišli le z naravno mineralno vodoCostella. Nato smo tej naravni mineralni vodi dodajalinove izdelke, kot je Costella z okusom limetein kumquata, granatnega jabolka in brusnice, natoCostello z okusom gozdnih sadežev. Proti konculetošnjega leta smo dodali še dva izdelka z izvlečkinaravnih zelišč, ki smo ju poimenovali Costella Bo-Jože Božičtanic Svit in Nana. V Costelli Botanic Svitnajdemo zelišča, ki organizmu dajejo energijo,v Costelli Botanic Nana pa zelišča, kitelo pomirjajo.Pomembno je poudariti, da naravno mineralnovodo črpamo na globini 98 metrov. Vpostopku polnjenja, ko voda iz globin pritečeneposredno v plastenke, ji v procesu ničesarne jemljemo in ji ničesar ne dodajamo. Edinifilter, ki ga uporabljamo, je papirni filter zaodstranjevanje peščenih delcev. Med vrtinoin polnilnim strojem je le slabih osem metrovrazdalje, kar pomeni, da se polnilnicanahaja praktično ob sami vrtini. Lahko rečem,da je Costella ena redkih embaliranihvod, ki prehodno ni obdelana. Pomembnoje poudariti tudi, da smo pri razvoju vsehizdelkov blagovne znamke Costella, uspeliohraniti naravnost in čistost vode, v nobenemod naših izdelkov ni umetnih barvil,sladil ali arom, sladkani pa so s fruktoznoglukoznimsladkorjem.Kakšna je vaša voda?Desetletne analize sestave virov vode sopotrdile predvidevanja, da voda izhaja izneokrnjene narave, kjer je 97 % poraščenostz gozdovi. V bližnji ali daljni okolici ni industrije,poljedelstva ali drugih potencialnomožnih onesnaženj, zato je voda ena najkakovostnejšihv evropskem prostoru. VodiCostella je Ministrstvo za kmetijstvo napodlagi veljavnega zakona o priznavanju namizne,izvirske in mineralne vode podelilonaziv naravna mineralna voda, kar v klasifikacijiembaliranih vod pomeni pridobitevnajvišjega možnega standarda kakovosti. Rednoizvajane analize vode dokazujejo, da jevoda na izviru in po polnitvi v različne vrsteembalaže mikrobiološko neoporečna, njenamineralna sestava pa zelo uravnotežena. Pomembnoje poudariti, da je vsebnost natrijapraktično nična in je voda tako primernatudi za dietno uživanje. Mnogokrat lahkozasledimo članke, ki govorijo o negativnihvplivih embalaže na kakovost embaliranevode, da se le-ta navzame okusa ali vonjapo plastiki. S primerjalnimi analizami vodeCostella po dveh letih hranjenja v plastenkije bilo dokazano, da je voda tudi po dvehletih ohranila izvorno kakovost, torej se ninavzela niti vonja niti okusa po plastiki.Pred nedavnim ste namestili novopakirno in polnilno linijo za steklenice.Zakaj?Ker smo prepričani, da se je vse bolj pomembnoravnati v skladu z ekološkimi

14 Trg pijačsmernicami, smo se odločili za investicijo novelinije za polnjenje vode v stekleno embalažo.Polnilna linija je plod domačega znanja, izdelaljo je slovenski proizvajalec ICS. Odločitevza stekleno embalažo smo sprejeli že pri samemzačetku projekta Costella. Ker pa našainvesticija le ni bila tako majhna, saj je znašala9 milijonov EUR, smo z novo investicijo vlinijo za steklo počakali še eno leto. Razlogi,ki so nas vodili k izvedbi projekta, izhajajo izdejstva, da smo naši visoko kakovostni vodi sstekleno embalažo dodali nov imidž, prav takopa smo s stekleno embalažo, ki je popolnomainertna, želeli poudariti povezanost naše mineralnevode z naravo in naravnimi materiali.Tretji vzrok pa lahko iščemo v povpraševanju,saj se vedno več prestižnih gostinskih lokalov,hotelov in wellness centrov odloča za ponudbokakovostnejših produktov v stekleni embalaži.Ste dobro raziskali trg?Da. Podatki o prodaji kažejo, da se v prodajnihcentrih vode v steklenicah proda izrednomalo. Večinoma se kupci odločajo za nakupvode v PET embalaži. Drugačni pa so trendi vpovpraševanju hotelov in restavracij. Ko smoprihajali na trg, se nam je zdelo najpomembnejše,da bomo na trgu razpoznavni. Med vsemivodami, ki jih je bilo moč najti na prodajnihpolicah, smo naredili primerjalno analizoembalaže. Oblikovalec naše embalaže je RobiDovjak. Na trgu smo prilagodili videz vseh našihproduktov. Večina PET plastenk, ki jih najdemona slovenskem trgu, je obarvanih. Kersmo želeli posebej poudariti čistost naše vode,smo se odločili za prozorne plastenke. Večinaplastenk drugih proizvajalcev je nižja od naše,ki je razmeroma visoka in prav zato prepoznavna.Vse plastenke imajo modre ali zelenezaporke, naša embalaža pa ima rdeče. Etiketedrugih proizvajalcev vod so umeščene nekje nasredini ali zgoraj, za našo embalažo pa je značilno,da jo najdemo spodaj. Na tak način smov grobem zasnovali zunanji videz naše embalaže.Ker je voda v bistvu ženskega spola, pravtako plastenka, smo pri obliki iskali podobnost,tako vsakdo z delno pomočjo fantazije vnjej najde prelepo damo. Gornji del embalažeizhaja iz oblike okoliške narodne nošnje, ki sojo uporabljale ženske, ko so z vrčem (zaporka)na glavi hodile po vodo. Samo ime Costella, kije bilo za nekatere uporabnike v začetku nekolikomoteče, češ da je italijansko, smo izbrali izprav posebnega razloga. Ime izhaja iz zapisov J.J. Valvasorja, ki je pri opisovanju gradu in vasiKostel uporabljal črko C, ime pa je bilo zaključenoz dvema črkama l (Costell).Veliko vlagate v razvoj. Kakšen je bil vaštržni delež pred diferenciacijo proizvodovin embalaž in kakšnega pričakujete vprihodnje?Naš delež je bil še maja leta 2007 enak ničli.Konec leta 2007 smo v segmentu mirnih vodbrez dodanih okusov dosegli že 5 % tržni delež.V letu 2008 pa se bomo po naših podatkihpribližali 15 % tržnemu deležu. Se pravi, da jemisija nemogoče mogoča. Vizija, ki jo imamo,je priti do leta 2010 do 30-35 % tržnega deleža.Vse, kar je več, se mi zdi nerealno.Vas zanimajo tudi tuji trgi?EOL-41-december-December-08Naša polnilnica je bila že v začetku koncipiranain izvedena v smislu izvoznih usmeritev.Polnilnico graditi samo za potrebe slovenskegatrga, na katerem se proda okoli 150 milijonovlitrov vod, od tega polovica izvirske in naravnemineralne, in na katerem je ogromno ponudnikovvod, bi bilo nesmiselno. Vendar pa senam zdi zelo pomembno, dosegati pomembentržni delež doma, preden se podjetje usmeri nasvetovni trg. Najprej nameravamo zadovoljitinaš prvi cilj in osvojiti 30 % tržni delež, karpomeni izkoriščenje le med 40 in 50 milijonovlitrov vode. Kapacitete, ki so nam trenutno navoljo, pa so 300 milijonov litrov.Stopili smo v stik že skoraj z vsemi pomembnejšimikupci v EU, ZDA, državah Bližnjegain Daljnega vzhoda vse do Japonske in HongKonga. Lahko rečem, da že pridno izvažamo naMadžarsko, kjer smo prisotni že v skoraj vsehvečjih trgovskih sistemih. Poskusno izvažamotudi v Španijo in Rusijo. Na teh trgih že imamosklenjene pogodbe in pričakujemo povečanorast prodaje. V letu 2009 pričakujemo tudivstop na tržišče ZDA, Hong Konga in ZAE,kjer so pogovori že v zaključni fazi, poudaritipa je potrebno, da smo vodo tudi na tujih tržiščihpozicionirali v visok kakovostni in višji cenovnirazred. Nikomur ne bi želeli dovoliti, dabi nam s ceno razvrednotil kakovost. Najboljpomembno pa je dejstvo, da nikjer in nikomurne ponujamo ali pristajamo na možnosti, da binašo vodo prodajali pod katero koli drugo blagovnoznamko. Edina blagovna znamka, ki jouporabljamo, je Costella. Delamo dolgoročno,tako da bomo znani tudi čez 50 let in tako kotje danes Evian, poznani po vsem svetu.Rešitve na ključ za industrijo pijač.žejniinovacijpromocijaICS d.o.o.Ulica V. Prekomorske brigade 159240 Ljutomerwww.ics.si

Kristalen Bo`i~in zvezdnato nebo ...Naj bo leto Novo dragocenihokusov polno!Zvezda Naravewww.costella.sipromocija

16 SejmiSejmiEOL-41-december-December-08PACK EXPO 2008Nove rešitve pri embalaži in pakiranjuSejem PACK EXPOInternational, ki je letospotekal od 9. do 13. novembrav Chicagu, predstavljaizhodišče za najnovejšadogajanja na področjutehnoloških inovacij embalažein pakiranja. Je največji sejemte vrste na svetovnem trguembalaže, saj udeležencipredstavljajo več deset tisočrazličnih podjetij, ki prihajajoiz 125 držav.PACK EXPO je na isti lokaciji potekal sočasnos sejmom PROCESS EXPO, ki je predstavilnajnovejša odkritja v predelovalni tehnologiji,da bi zadostili izzivom v industriji hrane in pijačeter farmacevtskih proizvajalcev. Pomembnovlogo na sejmu ima PMMI (PackagingMachinery Manufacturers Institute), Inštitutproizvajalcev pakirnih strojev, ki je neprofitnoposlovno združenje z več kot 500 podjetji zapakiranje in proizvodnjo embalaže.Od 10. do 12. novembra je na PACK EXPOpotekala konferenca, ki je privabila 1300 udeležencev.Strokovnjaki so največji poudareknamenili enemu vodilnih trendov na področjuembalaže in pakiranja – trajnosti. 70 odstotkovstrokovnjakov je poudarilo, da je njihovglavni cilj izboljšati sekundarno embalažo,pri čemer so imeli v mislih predvsem povečanjetrajnosti. Po drugi strani pa je težnja ktrajnosti ravno toliko sredstvo za doseganjecilja kot cilj sam po sebi. Prihranek stroškov,zlasti transportnih, zahteve kupcev in strateškepobude k okoljskemu ozaveščanju so polegpovečane trajnosti ostale še pomembne težnje,ki vodijo k spremembam na področju recikliranjain sekundarne embalaže. Charles D.Yuska, predsednik in izvršni direktor inštitutaPMMI, je o konferenci povedal: »S posredovanjeminformacij o ključnih trendih na področjupakiranja, s katerimi se podjetja dandanessoočajo, je konferenca udeležencem prikazalapravo dodano vrednost. 1300 udeležencev jelahko izbiralo med več kot 3000 posameznimizasedanji, na katerih so strokovnjaki proučilivse vidike embalažne dobavne verige, strojev,materialov, postopkov in seveda trajnosti.«Charles D. Yuska je opozoril na nekaj dejstev osejmu: »Na letošnjem PACK EXPU so bili udeleženciusmerjeni v iskanje tehnoloških rešitevna področju trajnosti, embalaž in pakiranja terv iskanje inovacij na področju avtomatizacijeoziroma povečane učinkovitosti postopkov.Trenutne gospodarske razmere kažejo na realnost,da je bila letos udeležba nekoliko nižjakot pred dvema letoma. Vendar pa so podatkijasno pokazali, da so udeleženci imeli v mislihkonkretne projekte in so tako obisk na sejmulahko izkoristili za iskanje tistih dobaviteljev,ki bi lahko obravnavali njihovo problematiko,poslovne ideje in načrte na področju embalaže.Naš cilj je s pomočjo intervjujev z vodilnimipodjetji in dobavitelji, ki prinašajo spremembein inovacije znotraj naše industrije, ustvarjatipomembne koristi tako za udeležence kot zarazstavljavce.« Pomembna tema intervjujev jebila zlasti sekundarna embalaža in prizade-vanje za zmanjšano porabo virov ter ponovnauporaba in reciklaža embalažnih materialov.Mnenja so bila zelo različna. Strokovnjaki sov veliki meri (polovica vprašanih) napovedalitrend zmanjšanja uporabe valovitega kartona,ki je eden najpogosteje uporabljenih embalažnihmaterialov. 24 odstotkov vprašanih gledeprihodnje uporabe tega materiala ni videlovečjih sprememb, medtem ko je 21 odstotkovstrokovnjakov zaradi internetne prodaje napovedalopovečano uporabo valovitega kartonakot materiala za izdelavo embalaže. Yuska pa otem pravi naslednje: »Pomembno je razumeti,da med funkcionalnostjo in stroški obstaja določen»kompromis«. V razgovorih so se strokovnjakina področju embalaže strinjali, da jeena njihovih glavnih nalog iskati ravnotežjemed redukcijo, ponovno uporabo in reciklažo,ne pa težiti k funkcionalnosti. Vendar pa so tidejavniki med seboj zelo povezani – recikliranevsebine iz valovitega kartona lahko vplivajona učinkovitost strojev in vrsta primarneembalaže lahko neposredno vpliva na izbirosekundarne embalaže. Toga, trdna embalažatekočin, na primer, zahteva manj sekundarneembalaže kot prožna embalaža.«Glenn Wright, commercial vp, NorthAmerica, Basic Plastics, The Dow ChemicalCo., Midland, MI.»Funkcija dobre embalaže je, da predstavljanajpomembnejši element trajnostnega proizvoda.Bistveno je, da spoznamo, kje se embalažemed seboj razlikujejo in na kakšen načinustvarjajo dodano vrednost za udeležence industrijskegasektorja. Industrija mora delovatina način, da se embalaža obravnava kotdel izdelka in ne kot odpadek. Embalaža imapravzaprav sposobnost zmanjševanja količineodpadkov, saj ščiti in ohranja živila, preprečujepoškodbe, izboljšuje varnost in zdravje. Kopoudarjamo pozitivno stran pakiranja, je torejpotrebno poudariti, da je embalaža elementarnegapomena za doseganje trajnosti in da je pomembno,da potrošniki te prednosti neposrednozaznajo. En način za doseganje tega ciljaje popolna, stoodstotna reciklaža, kajti vsakaembalaža ima svojo vrednost, v proces recikliranjapa so deloma vključeni tudi sami potrošniki.Izkoriščanje priložnosti za predstavitevembalažnih inovacij pomeni pomagati ljudem,izdelkom in celotnemu planetu.«

EtiketeEOL-41-december-December-08 Konferenca 17Mednarodna etiketnakonferencaKupci imajo rajši etikete iz papirjaKakšna bo »fascinantnapapirna etiketa«? Vprašanje jeaktualno. Mednarodna etiketnakonferenca, ki jo organizirapodjetje Brigl in Bergmesiter,poteka že 17 let. Motoletošnje, ki je bila oktobra vBad Hofgasteinu v Avstriji, jebil FASCINATING PAPERLABELS.Več kot 240 udeležencemiz 28 držav je postregla zzanimivimi predavanji streh področij: trajnostnost –argument za papir?; uspešnistrateški koncepti na zahtevnihtrgih; pogledi z zornega kotapotrošnikov in trendi trženja.Dr. Alfred Strigl je nazorno prikazal pomentrajnostnosti in sonaravnega delovanja in izpostavilpapirno industrijo kot vzor drugimpanogam. Njen proizvod je narejen iz naravnih,in kar je zelo pomembno – obnovljivih virovsurovin, pri čemer je celuloza pridobljena vpretežni meri iz lesa.Njegovo predavanje je s statističnimi podatkipotrdil Martyn Griffiths (CEPI) in poudaril,da je evropska papirna industrija številka 1 vučinkoviti rabi virov:– 83 % papirja je proizvedeno v papirnicah, kiimajo uveden sistem ravnanja z okoljem,– 50 % papirja je narejeno iz recikliranega papirja,– 60 % vsega proizvedenega papirja se reciklira,– gozdovi v EU zrasejo za 6.000 km 2 vsakoleto,– 55 % lesa, ki je uporabljen za proizvodnjoceluloze za papirno industrijo, izvira iz gozdov,ki so certificirani za gospodarno ravnanje…Z inovativnim marketingom doprodajeDr. Hans Spielmann (Weldebräu) je predstavilizkušnje pivovarja, ki goji tradicijo pivovarstvaže 6. generacijo in je za svoje proizvode prejelmnogo nagrad. Njegova filozofija je »Aus Lustund Laune«. Z nenavadno obliko steklenice,spremenjenim zamaškom ter informacijo,natisnjeno na hrbtni (!!!) strani etikete, kar jespremenilo strukturo molekul v pivu, je uspelpovečati prodajo piva. In ker so dragocenostivedno na voljo v omejenih količinah, je serijepiva tudi omejil.Papirne etikete imajo še posebejvelik vpliv na kupce izdelkovPoleti 2008 je podjetje nextpractice opraviloobsežne večurne poglobljene intervjuje s 100končnimi porabniki o njihovi percepciji inoceni etiket za steklenice v kontekstu njihoveganakupovalnega vedenja in potrošniških navad.V središču raziskave je bilo vprašanje, kakšneemocionalne učinke imajo papirne etikete vprimerjavi s plastičnimi. Raziskava je uporabilas sodobnimi informacijskimi tehnologijamipodprto metodo intervjuvanja nextexpertizer,ki omogoča zajemanje in primerjanje tudi človekovihnezavednih preferenc.»Rezultati so nas s svojimi ugotovitvami večkot presenetili,« povzema prof. dr. Peter Kruse,strokovnjak s področja raziskav možganov invodja omenjene raziskave: »Za našo raziskavosmo uporabili posebno metodo intervjuvanja,za katero je značilno, da omogoča zajemanjetudi človekovih nezavednih procesov. Pri temse je pokazalo, da je emocionalni učinek, ki gasprožajo steklenične etikete, izredno velik. Vprimerjavi z drugimi potrošniškimi področjise kupci oziroma potrošniki odzivajo na oblikovanjein material stekleničnih etiket nadvseobčutljivo in z zelo širokim spektrom emocij.Kaj takšnega nismo pričakovali.« Pred potrošnike,ki so sodelovali v raziskavi, so postavilimnožico steklenic, ki jih običajno najdemo natrgovinskih policah. Steklenice so bile z vidikamaterialov in blagovnih znamk razvrščenetako, da so merjeni odzivi sodelujočih omogočalipovsem jasno povezovanje z razlikami voblikovanju in materialu posameznih etiket.Izkazalo se je, da dajejo potrošniki prednostpapirnim in ne plastičnim etiketam, in sicerne glede na material, iz katerega so izdelanesteklenice. Papirne etikete so se skoraj vednoodrezale bolje tudi pri neposrednem primerjanju.Papir se namreč dojema kot dragocenejšiin resnejši. Potrošniki zaznavajo papirnoetiketo kot znamenje kakovosti, slovesnostiin nagrajevanja. Pri pivu, vodi in sadnih sokovihse tako rekoč praviloma pričakuje papirnaetiketa. Pri tem igra vidik sorazmernoboljše ekološke bilance papirja v primerjavi splastiko nezanemarljivo in očitno tudi čedaljepomembnejšo vlogo. Uporaba naravnih materialovima za ljudi, še posebej tedaj, ko greza embalažo za živila in luksuzne proizvode,veliko pomembnost. Kljub vsej naklonjenostipapirju in drugim naravnim materialom paje za potrošnika seveda pomembno, da je tudioblikovanje etiket kakovostno.

18 Okrogla mizaOkroglaEOL-41-december-December-08mizaZgodba RFID se še ni začelaOkrogla miza revije Embalaža & Okolje & Logistikaje združila proizvajalce, raziskovalce inpotencialne uporabnike RFID (radio-frekvenčnaidentifikacija) tehnologije, s čimer odstirapogled na RFID z različnih strani. RFID tehnologijaza sledenje izdelkom predstavlja nadgradnjočrtne kode, ki je danes splošno razširjenain jo uporabljajo praktično vsi - tako proizvajalciizdelkov in prodajalci kot tudi celotna logističnaveriga. Uvajanje RFID pa bo očitno zahtevalo šenekaj časa. Okrogle mize so se udeležili AlešHabič, vodja projektov pri Špica internationald.o.o., Gorazd Kovačič, član raziskovalne skupineSkupine RFID, ki deluje v okviru Laboratorijaza telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehnikov Ljubljani, Miran Mrak, predstavnikdružbe Schenker Slovenija in Matjaž Skale,projektni vodja logistike v Mercatorju.EOL: Kaj se trenutno dogaja na področjuRFID tehnologije?Aleš Habič: Naj za začetek pojasnim. RFID souniverzalne oznake, ki jih lahko uporabljamoza označevanje v logistiki in prodaji, na različnihnivojih, izdelku, škatli ali paleti in omogočasledenje znotraj cele logistične verige, odproizvajalca do potrošnika in naprej do potrošnikovegahladilnika. Vse informacije so shranjenena RFID oznaki, nad celotnim sistemompa bdi mreža, ki skrbi za ažurnost podatkov.Pravzaprav proizvajalci skrbijo za podatke, daso le-ti na voljo vsem, ki so vpleteni v produkcijo,prodajo in uporabo izdelka.Gorazd Kovačič: Trenutno je ključna implementacijaEPC standarda, ki se je razvil iz potrebe,da lahko v vsakem trenutku vemo, kje senahaja določen proizvod, za kar naj bi skrbelaprecej kompleksna mreža. Trenutno praktičnihimplementacij, razen v različnih zaprtihkrogih, še ni. Problem so predvsem standardi,ki so različni po različnih celinah. Tako imajoZDA drugačne kot Evropa in ta spet drugačnekot Japonska. Nujna je interoperabilnost, da bizaživelo delovanje celotnega sistema.Aleš Habič: Oprema temu sledi in zagotavlja,da so izpolnjeni ti standardi, da se lahko uporabljaista oznaka tako v Evropi kot v Ameriki.Oprema je na voljo, mogoče ne toliko kots črtno kodo, pa vendar. Črtna koda je danestista realnost, ki se uporablja, deluje, RFID najbi bila neka nadgradnja tega, kar pomeni dačrtna koda ne bo čisto izginila, bo pa prišlo doneke simbioze. Določena oprema je na razpolago,na razvoju procesov in funkcionalnostipa se bo še oblikovala.EOL: A bodimo konkretni. Kako dalečsmo dejansko pri uvajanju RFID?Aleš Habič: Wal-mart je prvi, ki je zahteval odsvojih dobaviteljev, da uvedejo RFID oznake nanivoju izdelka, vendar so se sedaj umaknili nazajna nivo škatle. Ugotovili so, da se stvar nanivoju izdelka še ne izplača. Na nivoju palet pase RFID oznake uporabljajo že marsikje. Metroje opremil, med 100 in 200 svojih skladiščz RFID portali, kjer na nivoju palete preverja,kakšna je zanesljivost branja, pa še samo odtop 100 do 150 dobaviteljev. Metro ne zahtevauporabe tehnologije od vseh dobaviteljev. Mislim,da približno 40 % njihovih dobaviteljevsodeluje v tem projektu.EOL: So ti projekti še vedno v fazipreizkušanja?Gorazd Kovačič: Ja, o popolnosti tukaj še nemoremo govoriti, implementacija je, MetroGorazd Kovačičsvojim dobaviteljem omogoča, da izdelke, ki sojih označili z RFID oznakami, v realnem časuspremljajo preko spleta in pregledujejo, kaj sev realnem času z njihovim izdelkom dogaja.Stvar deluje kot zaprto-krožna aplikacija zaMetro in njegove dobavitelje.Aleš Habič: Razvoj poteka ves čas. V trgoviniFuture store, ki jo kot pilotski projekt vodiMetro, uporabljajo 13,65 Mhz RFID sistem, kisploh ni po standardu EPC, ampak ga trenutnopač uporabljajo, ker imajo tako opremo. Oni sov bistvu že prej začeli, preden se je dokončnoizoblikoval ta standard, sedaj pa za določenelokacije to nadgrajujejo po standardu. Metroje vodilno podjetje na tem področju v Evropi,tako kot Wal-mart v ZDA.Gorazd Kovačič: Trgovina Future store, o kateriste govorili, je pričela z uporabo 13.65 MhzRFID oznak, sedaj pa pri uvajanju novosti,RFID identifikaciji na nivoju palet in škatel žeuporabljajo standardizirano Gen2 UHF tehnologijo.Aleš Habič: Vedno, ko se pogovarjamo o logistiki,moramo najprej razmišljati o standardih.Tako kot je danes GS1-128 standard pri upora-Matjaž Skale

EOL-41-december-December-08 Okrogla miza 19bi črtne kode, je EPC RFID standard. Če katerokoli podjetje uporablja kar koli drugega, toavtomatsko pomeni, da uporabljajo lastno zaprtoaplikacijo, ki je drugi uporabniki ne morejouporabiti. EPC je predloga, da je aplikacijalahko odprtega kroga, skratka, da je mogočebranje in zapisovanje različnih akterjev skozicelotno verigo.Gorazd Kovačič: Trenutni standard je EPCGlobal, ki ga lahko vsi uporabljajo in se tudizanesejo, da je interoperabilen. Kasneje bo sevedaprišlo do nadgraditve novega standarda,ampak v tem trenutku celotna Evropa in svetspodbuja uporabo EPC standarda. Razni centritestirajo in pripravljajo analize, standard sepodpira preko različnih projektov. Vse poti torejgredo k splošni uporabi EPC standarda.Aleš Habič: Tako je, razvoj je šel iz 13,65 Mhzna Gen1 in sedaj na Gen2.EOL: Slovenska podjetja še vedno uvajajonove procese, ki temeljijo na črtni kodi.Ali to pomeni, da zamujajo pri uvajanjuRFID ali pa je to realnost tudi v svetu?Matjaž Skale: Mislim, da na tem področju pravnič ne zaostajamo za Evropo po uporabi tehnologij,saj se tudi v tujini ravno ne bliska od RFIDtehnologij. Dejstvo je, da je potrebno procese vpodjetju nastaviti tako, da so čim bolj optimalni,pa naj bo to z uporabo ene ali druge tehnologije.Uporabiš tisto, kar ti da največ koristi. Trenutnerazmere na trgu RFID so takšne, tako cene kotprocesi še ne omogočajo izkoristka RFID v tolikšnimeri, da bi se to splačalo uporabiti. Tudituja podjetja ne uporabljajo RFID v veliki meri,tako da ne moremo reči, da zaostajamo.Gorazd Kovačič: Tudi na CEMAT, mednarodnemlogističnem sejmu, letos ni bilo nič novega.Razen tega, da je bilo ogromno proizvajalcevRFID oznak in podobnega, nekih velikihnovosti pa ni bilo.Aleš Habič: Da bi RFID zgodba zaživela, morajosodelovati vse tri strani, proizvajalci, uporabnikiin implementatorji, ki morajo biti zavezanik uporabi tehnologije.Matjaž Skale: Zaenkrat je dejansko problemv standardizaciji. Standardi se še spreminjajoin nihče ne upa staviti na eno izmed opcij.Pri črtni kodi sedaj ni več nobenega problema.Vsi vemo, vzameš GS1 standarde in je to to.Pri RFID se vsi bojijo. Uporabiš izdelke enegaproizvajalca, se z njim povežeš in potem taproizvajalec propade, ali pa se standard, ki siga uporabil, ne obnese. Ti pa ostaneš s tehnologijo,ki ni kompatibilna z nobenim drugimproizvajalcem na svetu. V tem primeru ti preostanesamo, da ponovno zamenjaš vso opremo.Dokler ne bo standardizacija zaključena in nebomo vedeli, kaj natančno kupujemo, ne bopraktične uporabe sistema.Aleš Habič: RFID tehnologija ni ravno najnovejšatehnologija, je pa res, da je uporaba v temsektorju nova oziroma ni ravno stara, zato se tistandardi še razvijajo. Vsekakor pozdravljamidejo organiziranja takšnih okroglih miz,kjer se lahko pogovarjamo tako proizvajalcikot uporabniki, tako da podjetja lahko vidijo,kakšne so možnosti za uporabo. Če podjetjavnaprej razmišljajo, na primer, ko uvajajo noveprocese v proizvodnjo, bo implementacija velikolažja, ko bo tehnologija enkrat resnično zrelaza uporabo. Trenutno je črtna koda, če pogledamosamo neposredne koristi, res cenejša.Gorazd Kovačič: Neposredne koristi so in jihlahko tudi izračunamo. Posredne pa še ne, tobo še trajalo, tako kot je trajalo s črtno kodo.Celotno vlaganje je usmerjeno v infrastrukturoRFID, vendar nihče ne ve, kam jih bo topripeljalo. Enako so podjetja morala vložiti tolikoin toliko denarja v ruterje in drugo opremo,da so se priključila na internet, pa takratniso delali analiz ROI in preverjali, ali se jimto izplača ali ne. Enostavno so morali to uvesti.Enako bo prišlo pri uporabi RFID, ko te bonekdo prisilil v to.Matjaž Skale: Trenutno smo črtno kodo pripeljalitako daleč, da jo vsi uporabljajo. Breznje ne moreš več preživeti, pa še tam nam nistoodstotno uspelo. Še vedno so proizvajalciali dobavitelji, ki se ne držijo standardov, to paobčuti kupec, ki čaka v vrsti.Aleš Habič: Problem je, da podjetja standardovne poznajo in nimajo vpogleda v vzrokein posledice. Ne vedo, zakaj bi uporabili črtnokodo. Enostavno mislijo, da je Mercator tisti,ki kar nekaj hoče od njih, zato potem uporabijoprvo črtno kodo, ki jo imajo pri roki. In mislijo,da je to to.Miran Mrak: V kolikor proizvajalec izdelka nevidi koristi v tej stvari, ga je težko pritegniti kuporabi, razen če mu postaviš pogoje - če boš touporabljal, bom posloval s teboj, v nasprotnemprimeru pa ne. Mi kot špediter, pasivnih RFIDoznak ne potrebujemo, lahko bi pa marsikajpridobili z uporabo aktivnih RFID oznak, kerbi dejansko lahko locirali nek predmet. O temsmo že razmišljali pri nekaterih partnerjih, vendarje stroškovna analiza ponovno pretehtala.Finančni vložek bi bil enostavno ogromen.Druga stvar je, da te aktivne oznake precejstanejo in jih je potrebno zamenjevati, če seoznaka izgubi ali se uniči. Enako bi jih bilo potrebnopobrati iz palet, ko paleta zapusti našsistem. To prinese s seboj velike stroške in zatoje težko to kar takoj razviti in uporabiti.

20 Okrogla mizaEOL-41-december-December-08Miran MrakGorazd Kovačič. Podjetje Beckster v Franciji,bili so tudi na sejmu v Münchnu, je predstavljaloštudijo lastnega primera. Vsako leto soizgubili okrog 10 milijonov EUR, ker zdravilav času transporta niso bila ohlajena na primernotemperaturo. Njim se je uporaba aktivnihRFID oznak izplačala, saj oznake nadzorujejotemperaturo in javijo alarm, v kolikor temperaturapade pod določen nivo. Tako lahkopreverijo, kaj se dogaja in se izognejo takšnimdogodkom. Še enkrat, to so zaprto-krožne aplikacije,ki so namenjene uporabi samo v enempodjetju, tako da mora vsak pri sebi ugotoviti,ali se mu uvedba RFID izplača ali ne, kakšni sostroški in kakšni so dobički.Aleš Habič: Naj razložim razliko med odprtokrožnimiin zaprto-krožnimi sistemi. Zaprtiso tisti, ki se uporabljajo na ravni enega podjetjaali koncerna. Takšen primer je bila uporabaABC cestninjenja, ki je bil uporaben samo zaSlovenijo. ABC kartica ni bila uporabna v Avstriji,ne glede na to, da so tudi tam uporabljalieno vrsto avtomatskega cestninjenja. Odprtokrožneaplikacije pa so tiste, kjer lahko vsakakter v logistični verigi bere ali piše na oznakoter informacije koristno uporabi. Oznake takoniso vezane samo na dotično aplikacijo aliopremo, ampak se lahko uporabljajo na različnihsistemih. Enako je zaprto-krožni sistem registracijadelovnega časa. Kartica, ki jo v službiuporabljaš za registracijo prihoda in odhodaiz delovnega mesta, je popolnoma neuporabnana kateri koli drugi RFID napravi.EOL: Schenker že uporablja RFID napodročju logistike, vendar samo testno vnekaterih skladiščih?Miran Mrak: Ja, uporablja in testira tehnologijo,vendar sistem v celoti še ni zaživel.EOL: Kdo pa je tisti, ki bi lahko ljudiprisilil v uporabo RFID. Je Mercator tegasposoben?Matjaž Skale: Vse je možno, vendar tega cenatrenutno ne prenese. Oznaka je enostavno pre-Aleš Habičdraga. Cena je trenutno še vedno 0,10 – 0,15EUR, tudi za pasivne oznake. Tudi če gremona nekaj milijonske naklade, pridemo do cene0,02 – 0,05 EUR. Stroški izdelkov pa so v nekaterihprimerih manjši od tega. Sami veste, kolikostane v trgovini voda ali pa žvečilni gumi.Glede prevoznikov. Dva sta to že implementirala,tako DHL in TNT, ki tehnologijo že uporabljata.Vendar enako, samo zaprto-krožnoin samo za zelo drage izdelke, ki jih prevažajo,po mojih informacijah prenosne računalnike,medicinsko opremo, kri, torej izdelke, kjer jedodana vrednost tako velika, da si to lahko dovolijo.Cena izdelka ima velikansko vlogo.Gorazd Kovačič: Razlike obstajajo tudi priuvajanju velikih sistemov. Wal-mart je svojedobavitelje prisilil, da so začeli označevati svojeizdelke z RFID oznakami, na drugi strani palahko vidimo primer Metroja, ki dobaviteljevni silil v to, pa je kljub temu dosegel 40 % deležtistih, ki jih označujejo. To je lahko pomembnarazlika. Dobavitelje je potrebno informirati,kakšne prednosti imajo oni, če označijo svojeizdelke z RFID oznako. Dobavitelj lahko v realnemčasu spremlja, koliko izdelkov je še napolici, kar je pomembna informacija, saj če jeizdelkov malo ali pa jih sploh ni, se bo kupecodločil in kupil izdelek drugega proizvajalca.V kolikor je takšna informacija za proizvajalcadovolj pomembna, se bo odločil za uporabo, karje veliko bolje, kot pa da jih prisiliš v uporabo.Matjaž Skale: Ves čas govorimo samo o t.i. kaskadnemoznačevanju, torej označevanju nanivoju izdelka. Če pa gremo nazaj na nivo transportneenote, lahko vidimo, da tukaj obstajaveliko večja verjetnost, da bomo tudi mi prešlina označevanje transportnih enot z RFID tehnologijo.Nivo transportne enote je pravzapravideja, ki jo imamo, oziroma, ki bi jo želeli implementirati,ampak niti ne na transportnoenoto zunaj našega sistema, ampak znotrajMercatorja. Mi uporabljamo transportne vozičkekot transportne enote in jih imamo nekajtisoč. Uporabljamo jih na odpremni strani, torejna strani kupca, kupec v tem primeru pomenitako naš Mercator center, drugo trgovino alikdor koli. Sicer uporabljamo tudi palete, vendarkot je že omenil predstavnik Schenkerja,se oznake na paleti uničijo ali izgubijo. Imamopa hladilne »roll containerje« in navadne »rollcontainerje«. To so ti vozički, o katerih govorimin ti predstavljajo priložnost za uporabo RFIDtehnologije. Torej uporaba na vozilih, tako dalahko preverjamo, ali je res dostavil pravi vozičekpravi stranki. Vem pa, da je naš dobaviteljvozičkov že pripravljen na prehod na RFID in vsvojem asortimanu že ponuja vozičke, ki imajovgrajeno RFID oznako, vendar to še vednopomeni samo to, da ima voziček oznako, vsoostalo mrežo pa moramo postaviti mi.Gorazd Kovačič: Naša skupina se ukvarja ravnos tem, želimo postaviti center, ki ga imenujemoRFID/EPC center, v katerem se bo lahkovidelo praktične primere.EOL: Bosta torej v prihodnosti črtnakoda in RFID v uporabi skupaj? Torej sebo na nivoju skladišč uporabljala RFIDidentifikacija, na nivoju izdelka, torej, kopride izdelek do kupca, pa preko črtnekode?Matjaž Skale: Vprašanje, če bo lahko splohkdo črtno kodo v kratkem nadomestil, pa nesamo v kratkem, tudi v bližnji prihodnosti.Problem je tudi cena, ki jo nekateri izdelkiprenesejo in nekateri ne. Črtna koda je na embalažinatiskana in je v bistvu zastonj, je delovitka. RFID pa bo vedno nekaj stal, težko boekonomsko upravičiti lepljenje RFID oznak napaket robčkov.Gorazd Kovačič: Cena črtne kode oz. RFID nebo v prihodnosti toliko pomembna. Vprašanjebo, koliko časa potrebuješ, da zajameš podatkepreko črtne kode oziroma preko RFID. To botista dodana vrednost, ki bo prinesla odločitevo uporabi. Če pospeši proces ali ne.Aleš Habič: Potem so še možnosti varovanjeproti kraji, varovanje proti ponarejevanju. Zdra-www.adheziv.siInk jet, laserskiin termotransferindustrijskitiskalniki,etiketirke, servisin repromaterializa vse ink jete.Adheziv d.o.o., Primož 24c3230 Šentjur, Slovenijatel.: 03/ 749 0 740fax: 03/ 749 0 741GSM: 041/ 612 610e-mail: vojko.arzensek@siol.netAdheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432promocija

EOL-41-december-December-08 Okrogla miza 21vila so takšen primer izdelka, ki je tako občutljivza ponarejanje, da se označevanje izplača.EOL: S strani Mercatorja smo že slišali,da razmišljajo, v katere dele transportauvesti RFID tehnologije. Kako pa nato gledate pri Schenkerju, katera sopodročja, kjer bi lahko uvedli RFID?Miran Mrak: Dejansko bi bila RFID tehnologijaza nas primerna za uporabo samo pri blagu,ki ima visoko dodano vrednost, za sledenje,kdaj in kje je izdelek zapustil naše skladišče. Tobi pomenilo, da bi bilo potrebno vsa vrata inostalo pokriti z RFID čitalci. Tudi mi rokujemoz blagom visoke vrednosti, to so razninotesniki in mobilni telefoni, ki radi izginjajo,tudi predplačniške kartice za mobilne telefone.Ravno pred kratkim je izginila pošiljka SiMobilovihpredplačniških kartic, ki smo jih lahkos pomočjo policije našli v 24 urah. Za takšneizdelke bi bila zanimiva uporaba RFID tehnologije.Tam, kjer je visoka dodana vrednost, jeta strošek zanemarljiv in se splača investirativ opremo in v vse, še vedno pa bi bil začetnizalogaj ogromen.Razmišljali smo že o aktivnih RFID oznakahpri partnerju, kjer so imeli težavo s sledljivostjov proizvodnji. Palete so se izgubile ali založile,iz česar so izhajale težave z dobavami in smo žerazmišljali o uporabi aktivnih RFID oznak. Toje relativno uporabna stvar, saj je šlo za blago zvisoko vrednostjo.Drugače pa smo v našem sistemu močno navezanina črtno kodo, ki je močno zakoreninjenapri nas in bi RFID predstavljal samo dodatek,izpopolnitev črtne kode, tako da trenutno nemoremo razmišljati o tem, da bi opustili črtnokodo.EOL: Kljub vsemu pa sta RFID prvazačela uporabljati prav Wal-mart in Metro,prodajalca cenejših izdelkov. Kako toda je njima uspelo, če je cena glavniproblem?Gorazd Kovačič: Verjetno zato, ker so najboljrazširjena mreža in imajo toliko kupcev, takoda so si to lahko privoščili, saj si noben njihovdobavitelj ne more privoščiti, da bi jih izgubilkot kupce.Aleš Habič: Sicer pa je bil Wal-mart pionirtudi na področju uvajanja črtne kode in očitnoše naprej išče nove tehnologije, s katerimi lahkoizboljša svoje procese in zniža stroške, terpoveča dobiček, kar je vedno najpomembnejšastvar. Sicer pa je njihova uporaba RFID še vednosamo pilotni projekt.Gorazd Kovačič: Tisti, ki že uporabljajo RFIDtudi še nimajo realnih rezultatov, zato tudi njihoveštudije niso še nikjer objavljene.Matjaž Skale: Ravno iz tega razloga je Walmartstopil en korak nazaj. Ugotovili so, da nanivoju izdelka stvar ni rentabilna, ni pravihpozitivnih posledic in sedaj uporabljajo RFIDsamo na transportnih enotah.Gorazd Kovačič: Prihodnost je tiskanje čipov,ko bo natiskana RFID oznaka skoraj brezplačna.To bo dovolj znižalo ceno oznake. Ena izmedtrenutnih tehnologij je dodajanje srebra tisku,s čimer lahko natiskajo oznako na izdelek.Matjaž Skale: Ko bo to postala praktično uporabnatehnologija, torej brizganje RFID oznak,tako kot je sedanja tehnologija brizganja črtnekode, potem bomo lahko resneje razmišljali ouporabi na nivoju izdelka. Kdaj bo to, pa je nemogočenapovedati.Gorazd Kovačič: Nekatere raziskave pravijo,da bo to v roku 5-10 let na nivoju izdelka,vendar se stvari tako hitro razvijajo, da o temkonkretno ni mogoče nič reči.Aleš Habič: Mi imamo eno EPC inštalacijopostavljeno, dom Iris, to je projekt, ki je bilnarejen v Inštitutu RS za rehabilitacijo. Gre paza to, kako omogočiti hendikepirani osebi čimbolj samostojno in neodvisno življenje, kakolahko sodobna tehnologija pomaga pri življenju.Za identifikacijo ljudi je uporabljena pravRFID tehnologija. Seveda pa je uporabljenih ševeliko drugih tehnologij, od avtomatskih prilagajanjvišin različnih površin, pomoč pri deluz računalnikom in podobno. To je ena izmedmožnosti, kjer lahko vidimo RFID tehnologijona delu.http://www.bridge-project.eu/ - projekt EU, kivzpodbuja uporabo RFID tehnologijehttp://www.cemat.di – Mednarodni logistični sejemDobro zapakirano in zalepljeno!Embalažni samolepilni trakovi AEROAERO proizvaja več skupin embalažnih trakov - odvisno odnosilca (BOPP, PVC ali papir) in lepila (lahko je izdelano naosnovi naravnega kavčuka ali vodne disperzije akrilatov). Vsakaod teh kombinacij vam lahko prinese določene prednosti, ki soznačilne za posamezno skupino. Izbirate lahko med različnimiširinami, dolžinami navitja in pakiranjem.Tri ključne skupine samolepilnih trakov za zanesljivo pakiranje:AERO PACK 1501• za ročno in strojno pakiranje• za grobe in gladke površine in za kartone iz recikliranihmaterialov• za uporabo pri nizkih in povišanih temperaturah• rjav, prozoren in belAERO PACK 1401• za ročno pakiranje• mehak, stabilen samolepilni trak• priporočamo aplikacijo pri sobni temperaturi• rjav, prozoren in belAERO PACK 1549• okolju prijazen samolepilni trak• brez vonja, odporen proti staranju, UV svetlobi in vlagi• rjav, prozoren, bel, rumen, rdeč, moder, zelen in črnČe želite poleg zapiranja embalaže promovirati tudi svojepodjetje, izberite samolepilne trakove potiskanez logotipom ali sloganom podjetja.Merkur — trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo www.merkur.euDodatna pojasnila:KRIVEC UROŠTelefon: (03) 543 25 06Faks: (03) 543 23 54E-pošta: uros.krivec@merkur.siSELAN METATelefon: (01) 280 14 44Faks: (01) 280 15 18E-pošta: marjeta.selan@merkur.sipromocija

22 LogistikaDirektor Uroš Arh pravi, da se TNT ukvarjapredvsem s pošiljanjem ekspresnih pošiljk - hipoštneEOL-41-december-December-08Poštne pošiljkepošiljkeJak KoprivcDostava tudi ob točno določeni uriUroš Arh, direktor prodajein marketinga v slovenskemTNT Expressu, opozarja, dase eno izmed najnovejšihudarnih gesel TNT glasi - »mizmoremo«. To pa pomeni,da TNT nenehno širi obsegponudbe svojih storitev.Klasični, standardni ponudbidodaja »posebne storitve«za posebne potrebe svojihpartnerjev. V bistvu z njimistrežejo strankam s posebnimiželjami, čas dostave krajšajo zenega dne na zgolj nekaj ur.TNT, katerega glavni sedež je na Nizozemskem,ima podjetja v 65 državah, v drugihdržavah pa je zastopan s svojimi agenti. Zaposluje161 tisoč ljudi. TNT je razdeljen na dvediviziji - TNT Exspress in TNT Post.TNT Express je eno izmed vodilnih podjetij vekspresni dostavi paketnih pošiljk na svetu, vEvropi pa med vsemi ponudniki zavzema vodilnopozicijo. V svetovnem merilu podjetjeTNT Express dostavi 4,4 milijone paketnihpošiljk, dokumentov in tovornih pošiljk nateden v več kot 200 držav. Ima 2300 logističnihcentrov, skoraj petdeset tovornih letal in26 tisoč cestnih vozil. Podjetje TNT Slovenijaupravlja z več kot 140 transportnimi vozili, zaposlenihpa ima okoli 260 ljudi. Sedež podjetjain glavnega logističnega centra je v Ljubljani,poleg tega pa ima še štiri logistične centre - vMariboru, Novem mestu, Izoli in Podnanosu.Lani so prepeljali 940.000 pošiljk s skupno težo17.200.000 kilogramov.Prvi pri ekspresnih pošiljkahtre pošte. Je eden izmed štirih svetovnih globalnihponudnikov, ki obvladujejo več kot polovicosvetovnega trga hitrih pošiljk. TNT imaštiri poglavitne strateške cilje, med njimi pa jezagotovo najpomembnejši ohraniti vodečo pozicijov Evropi, še zlasti pri tako imenovanihpošiljkah podjetje - podjetje, od vrat do vrat,kjer ima 17 odstotni tržni delež. Prav tako jeena izmed pomembnih prioritet nadaljnje razvijanjein utrjevanje posebnih storitev (SpecialServices), pri katerih ima TNT že zdaj vodilnopozicijo. Ob Evropi je osrednja razvojna pozornostusmerjena Kitajski in hitro rastočimtrgom v azijskih in južnoameriških državah, šezlasti v Indiji in Braziliji. Lani je TNT Expresskupil največje kitajsko transportno podjetjeHoau z 12 tisoč zaposlenimi. Tako je pridobil1.100 sortirnih centrov, 56 zbirnih centrov in3 tisoč vozil. V Indiji je TNT kupil lokalnopodjetje cestnih dostav Speedage in tako postalnajvečji ponudnik ekspresnih dostav naindijskem trgu.Uroš ArhTNT v nove države prodira v glavnem prek žeuveljavljenih domačih podjetij in z domačimikadri, ki pa jim pozneje v procesu popolnegasprejemanja in obvladovanja njegovih poslovnihin kvalitetnih standardov sistematično pomagajorazlični njegovi strokovnjaki in nadzorneekipe. Tako je bilo tudi v Sloveniji, kjerje TNT leta 2005 kupil domače podjetje Doorto Door, ki je šele leto pozneje, po temeljitihpripravah in preureditvah, začelo v celoti poslovatikot sestavni del TNT. Slovenski TNT jeeden izmed največjih prevoznikov pošiljk v domačemprometu, saj gre preko njegovih zbirnihcentrov dnevno po tri do štiri tisoč pošiljk.Tudi obseg mednarodnega prometa vsako letopodvojijo in tako bo po vseh analizah tudi vprihodnjih letih.Investirajo v zaposlene»Vsako podjetje, ki se pojavi v verigi TNT,mora biti po kakovosti kar najbolj primerljivo

EOL-41-december-December-08 Logistika 23z najboljšimi znotraj njega,« poudarja sogovornik.Seveda pa je pomembno tudi to, tako vsajzatrjuje Arh, da se vsi, ki so »novi« v TNT, žeod samega začetka počutijo kot pomemben,enakopravni del njegove velike svetovne družine,da so enaki med enakimi. »TNT se ne vedekot velika svetovna korporacija, ki je kupila vneki državi podjetje zgolj zato, da bi iz njegain njegovih delavcev po najnižji možni ceniiztisnila največ, ne da bi kar koli dala,« praviUroš Arh. To med drugim dokazujejo tudi priznanja,ki jih TNT po različnih državah prejemakot delavcem prijazno podjetje. Tako jebil med drugim v Avstriji in Romuniji po izbirizaposlenih proglašen za delodajalca leta. Naglobalni ravni so pridobili standard Investorin people - investitor v zaposlene. TNT je ženekaj let preko programa OZN vključen v bojproti svetovni lakoti. Za to je v zadnjih letihnamenil okoli 40 milijonov evrov, po svojihzmožnostih pa prispevajo denar za lačne tudizaposleni. Zaradi vsega tega najbrž tudi ni naključje,da v vodstvu TNT poudarjajo, da bov na novo nastali splošni ekonomski krizi prinjih odpuščanje zaposlenih zares eden izmedzadnjih ukrepov.TNT je lani prejel nagrado European BusinessAward kot podjetje, ki je v Evropi najboljusmerjeno k strankam. Uroš Arh pravi, da tudiv Sloveniji vzpostavljajo kar najbolj neposredenstik s strankami in to omenja kot eno izmedkonkurenčnih prednosti in poudarja, daje še posebej pomembno, da imajo za različnepotrebe strank »vselej ustrezne rešitve«. Še zlasti»posebne storitve« imajo tako v modernemposlovanju vse večji pomen. »Če nekdo zahtevadostavo ob točno določeni uri na kateremkoli mestu v Evropi - to imenujemo časovnokritične storitve - mi to organiziramo s posebnimiprevozi, s posebnimi kurirskimi potmi, sposebnimi avtomobili, tudi s čarterskimi letali...« poudarja Arh. To so nestandardne storitve,ki prihajajo še posebej prav številnim podjetjempri reševanju različnih zagat in nepredvidenihzapletov v poslovnem sodelovanju. Vnekem časopisu so pred časom zapisali, da so»posebne storitve tipičen primer velike usmerjenostiTNT k strankam« in potrdilo, da je toeno izmed »vodilnih poslanstev podjetja takopo svetu kot v Sloveniji«. Vsekakor je značilno,da v celotni diviziji TNT Express prihodekposebnih storitev predstavlja 20 odstotkov celotnegaprihodka.TNT v svoji osnovni ponudbi zagotavlja dvevrsti storitev - Ekspres in Economy. Pri ekspresnihstoritvah zagotavljajo (letalsko) dostavo venem dnevu, se pravi naslednji dan po oddajipošiljke po Evropi in tretji dan na Kitajskem,pri čemer pa posebej opozarjajo tudi na možnostnatančnih jutranjih dostav v posameznihobmočjih po Evropi - do devetih, desetih indvanajstih, kar je, kot zatrjujejo, nekaj več kotpri ekspresnih dostavah ponujajo konkurenti.Economy dostave so sicer časovno nekolikodaljše kot ekspresne (dan, dva ali tri - odvisnood oddaljenosti posameznih krajev dostave),vendar pa tudi bistveno cenejše. Še zlasti primerneso za različne težje pošiljke. Tovrstnedostave imajo, kot zatrjuje Uroš Arh, kar nekajkonkurenčnih prednosti. Predvsem potekajo zlastno prevozno mrežo, sestavljeno iz lastnihvozil in z natančno določenimi sortirnimi centri.TNT je edino podjetje, ki Economy ponujaza celoten svet s kombinacijo avtomobilskihin letalskih prevozov. Dostavo na Kitajsko zagotavljajov petih do sedmih dneh, pač odvisnood krajev, kamor so pošiljke namenjene.TNT je vzpostavil azijsko cestno transportnoomrežje, ki pokriva več kot 120 mest v petihdržavah - Singapurju, Maleziji, Tajski, Vietnamuin Kitajski.Vozila s posebnimi filtriV TNT so lani začeli izvajati poseben programza varstvo okolja, ki ga vodi predsednik družbe.Program predvideva najrazličnejše aktivnostiza zmanjševanje onesnaženosti zraka. Navsa vozila so začeli vgrajevati posebne filtre, kiTNT EXPRESSDeliveries, Even at Precisely-Defined TimesMr Uroš Arh, Sales and Marketing Manager inthe Slovenian branch of TNT Express, pointedout that one of TNT’s newest straplines is “Surewe can”. This means that TNT is constantlyexpanding the scope of its services. It complementedits classic standard offer with specialservices for the special requirements of theirpartners. In essence, these services cater to theneeds of clients with specific requests and shortenthe time for delivery from one day to just afew hours.TNT’s basic offer consists of two types of services– Express and Economy. Express servicesensure (air) delivery in one day, meaning theday after the consignment is submitted (for Europe)or the third day after the consignment issubmitted in the case of China; TNT expresslypoint out the option offered across individualEuropean regions to make deliveries at precisely-definedtimes in the morning (by nine, tenZačinite svoja jutra s TNTPonujamo vam zanesljivodostavo pošiljk do 9.00, 10.00in 12.00 ure naslednji danali prvi mogoči naslednjidelovni dan v večja mestaznotraj države in po svetu.Več informacij na 080 15 01ali www.tnt.siZahvaljujemo se za vaše zaupanje in vam želimoSrečno 2009!za 50 odstotkov zmanjšujejo izpuste škodljivihsnovi, v svoj vozni park uvajajo vozila z alternativnimigorivi, v Angliji sistematično vzpostavljajovozni park vozil na električni pogon,predvsem za dostavo pošiljk po mestih, v posameznihdržavah že gradijo nove zbirne centre,tako imenovane zelene stavbe, z veliko steklenihpovršin in z obratovanjem na sončno energijo,v Sloveniji posebej skrbijo za zaostrovanjein dosledno spoštovanje varnostnih standardovpri prevozu nevarnih snovi. V vseh delihTNT, tudi v Sloveniji, poteka posebno gibanjeza »varčno vožnjo«, ki ima neposredne ekološkein finančne učinke. S »pravo vožnjo«, ki najbi jo privzgojili vsem svojim voznikom, naj bizmanjšali porabo goriva in škodljive vplive avtomobilovna okolje.or twelve), which they claim is more than whatthe competition offers with regard to expressdeliveries. Economy deliveries take somewhatlonger than Express (a day, two days or threedays, depending on how far away a place is fromits place of delivery), but are also considerablycheaper. They are particularly suitable for variousheavy consignments. Such deliveries haveseveral competitive advantages, claims Mr UrošArh. They are primarily performed with ourown transport network, which consists of ourown vehicles and has precisely defined sortingcentres. TNT is the only company offering theEconomy service with a combination of automotiveand air transport for the entire world.The company ensures deliveries to China in fiveto seven days, depending on the places to whichthe consignments are sent. TNT has establishedan Asian road transport network covering morethan 120 cities across five countries – Singapore,Malaysia, Thailand, Vietnam and China.promocija

24LogistikaLogistikaEOL-41-december-December-08mag. Matjaž Knezdoc. dr. Bojan RosiFakulteta za logistiko Celje – KrškoElektrična pogonska energija kot prihodnostlogistične industrijePovzetek:Industrija je danes eden največjih proizvajalecokolju škodljivih snovi. Vsak razvoj, izdelovanjein izpopolnjevanje izdelka povzročajo tudinegativne posledice, ki se izražajo predvsem vokolju. Transportna industrija, posledica globalizacijein industrializacije, še vedno kljubprizadevanjem svetovne politike ne kaže zelenega,tj. okolju prijaznega obraza. Količine nafte,kot najbolj razširjenega 1 vira energije, so omejene,poslovanje podjetij pa nestabilno. Zaraditega so prisiljena v spremembe oz. redefiniranjeprocesov in iskanje alternativnih strategij, namenjenihiskanju alternativnih virov pogonskeenergije, takšne, kot je okolju prijaznejša električnaenergija.V članku želimo opozoriti na problematiko alternativnihvirov in njen učinek na logističnotransportno industrijo. Nakazali bomo nekajmožnosti, ki lahko doprinesejo k varovanju okoljain zagotavljanju boljše kakovosti življenja.izpuhu dima iz elektrarn, zamenjava fosilnihgoriv z biogorivi ipd.Transportna industrija, ki je nenadomestljivav sodobnih razmerah intenzivneindustrializacije in globalizacije,pa kljub različnim pobudam (žal) ševedno ne kaže »zelenega obraza« 5 . Kljubtemu, da se razvijajo vedno modernejšiin predvsem varčnejši pogonski agregati– motorji, ostaja dejstvo, da imajo naftain fosilna goriva ogromno škodljivihstranskih učinkov. Ti prizadenejo naravo,kjer v zraku najdemo veliko škodljivihsnovi 6 - strupen ogljikov monoksid,dušikove spoje in druge povzročiteljesmoga. Sporen je predvsem ogljikov dioksid7 , povzročitelj globalnega segrevanja.Pogoni prihodnosti 8 bi torej morali bitimanj potratni, okolju prijaznejši in dovoljdostopni predvsem iz ekonomskegastališča, kar je sodobni izziv avtomobilskeindustrije.Ključne besede:Logistika, transport, alternativni viri energije,električna energija, onesnaževanje okolja1. UvodOnesnaževanje okolja je danes zelo kompleksenproblem in tega se tudi večina okoljskoozaveščenih vedno bolj zaveda. Industrija jenajvečji proizvajalec okolju neprijaznih snoviin s tem posledično tudi potreben transportizdelkov (outputov). V življenjskem ciklusuizdelkov, tj. od snovanja ideje o nečem novempa vse tja do odpisa tega nekoč novega izdelka,(žal) ustvarjamo tudi negativne posledice 2 ,ki se manifestirajo v našem življenjskem okolju.Industrija se tega že zaveda 3 , saj poskušauvesti nove, okolju prijazne ukrepe 4 in standarde,ki se zrcalijo v okoljsko naravnanemuizboljševanju svojih proizvodnih zmogljivosti.Strokovnjaka Robert Socolow in StephenPacala z Univerze Princeton npr. priporočata15 ukrepov za odpravo klimatskih težav, insicer: učinkovitejša prevozna sredstva, ki porabijomanj goriva, omejitev uporabe vozil,energijsko varčne zgradbe, zamenjava termoelektrarnz jedrskimi, vetrnimi ali sončnimielektrarnami, zajemanje in filtriranje CO 2 pri2. Logistična industrija danesLogistika danes je naravnana na koncept»7P«: pravo blago na pravem mestu, obpravem času, v pravi količini in pravem stanju,v pravilnem pakiranju, po pravih (optimalnih)stroških; tj. dovolj celostno zadovoljevanjezahtev uporabnikov. To zahteva kakovost vrealizaciji blagovnih tokov oz. odgovarjajočofunkcionalno diferenciacijo logistike. Pri doseganjunavedenih ciljev, je logistika tista odgovorna,ki ustvarja optimalna razmerja medlogističnimi storitvami in logističnimi stroški.Slednje razumemo kot koriščenje obstoječih inrazvoj novih strategij in konceptov. Vemo, da jelogistična industrija 9 na eni strani obremenjenaz optimizacijo stroškov 10 , na drugi strani pa zokoljskimi zahtevami, kar kaže na zapletenostnastale problematike. Razvoj logistične dejavnostise tako vse bolj podreja zaščiti okolja inčloveka v logističnih procesih. V ospredju jeučinkovitejša raba okolju prijaznih virov energijein zmanjševanje okolju škodljivih emisij.Stalnica logistike ostaja zniževanje stroškov,prihranki časa, povečanje zanesljivosti in razpoložljivostistoritev, kar podpira večina udeležencevlogističnih procesov. Žal pa je v velikoprimerih omenjeno nižanje stroškov (angl.cost-saving) nasprotno strategiji zaščite okolja.Srečujemo se namreč s problematiko okoljskihzunanjih stroškov, ki jih uporabniki logističnihoz. v njej transportnih storitev ne plačujejo,ali pa plačajo samo del njih. Govorimo oškodi, ki jo povzročajo drugim (neudeleženimv logistični dejavnosti) oz. okolju. Zato se nujniukrepi institucij, ki to področje regulirajo inzahtevajo njihovo vključenost in transparentnosttudi v stroških logistične dejavnosti.Določanje cen na temelju celotnih družbenihstroškov je ključni element učinkovitega inznosnega prevoznega sistema. Če uporabnikne plača zunanjih stroškov 11 , ki mu pripadajo,bo tako plačal manj, kot realno potroši. To bovplivalo na eni strani na neučinkovito uporabonaravnih in drugih virov na drugi pa napopačeno ceno logističnih storitev in njegovokvazikonkurenčnost. Zaradi tega tudi socialnistroški ne bodo v celoti pokriti, kar pa je pogojza sodobni kakovostni prevozni sistem (prim.Kinnock, 2002).

EOL-41-december-December-08 Logistika 25Tabela 1: Grobe ocene zunanjih stroškov 12 transportav % BDP (Vir: Kinnock, 2002)Onesnaženost zraka*0.4 %Nesreče v transportu1.5 %Onesnaženost zraka*0.4 %Nesreče v transportu1.5 %*brez segrevanja zemljeHrup0.2 %Zastoji v transportu2.0 %Hrup0.2 %Zastoji v transportu2.0 %Iz ocen je mogoče domnevati, da je več kot90 % teh stroškov povezanih s cestnim transportom.Zunanji stroški železniških in notranjihvodnih poti naj bi po presoji zavzemali lemajhen del od skupnega zneska, čeprav se moramosoočati z zapletenimi povračili stroškovza uporabo infrastrukture.3. Električna energija poganjalogistično industrijo3.1 Izhodišča o alternativnih pogonih logističneindustrijeV svetovnem merilu promet ustvari četrtinoizpustov toplogrednih plinov, vsak liter potrošenegagoriva ustvari izpust približno 2,5 kgCO 2. Da bi zmanjšali izpuste CO 2 v prometu,so se vlade nekaterih držav že odločile in sprejelezakonodajo, ki z dajatvami obremenjujevozila z veliko porabo goriva in posledičnovelikim izpustom CO 2. Zato in tudi zaradi vsevišjih cen nafte so proizvajalci avtomobilovzačeli več vlagati v raziskave, ki so namenjeneiskanju tehničnih rešitev za večjo učinkovitostoziroma nižjo porabo goriva.naj ne bi več uporabljala fosilnih goriv. Današnjetehnologije nam kot možnost za t.i. »ZeroEmissions Vehicles« ponuja predvsem električnavozila, vozila s pogonom na stisnjen zrakin še nekaj drugih možnih rešitev. V zadnjihdveh desetletjih poteka intenziven tehnološkirazvoj predvsem pri električnih vozilih z akumulatorjikot tudi na gorivno celico. Temeljnadilema je v tem, kako uskladiščiti zadostno količinoenergije za vožnjo, da bi vozilo imelo podobendoseg, kot ga imajo današnji avtomobilis pogonom na fosilna goriva. Bencin oziromadizelsko gorivo imata namreč zelo veliko energijskogostoto, približno 10 kWh na liter, alidrugače povedano, v kilogramu bencina je zapribližno 300-krat več energije kot v kilogramtežkem svinčenem akumulatorju.Poglejmo, kakšne pa so zahteve uporabnikov vSloveniji, kjer je povprečna dolžina avtomobilskevožnje le šest kilometrov, dnevna prevoženarazdalja pa 20-30 kilometrov. Pomeni, da bi bilovozilo z avtonomijo med sto in dvesto kilometritreba oskrbeti z energijo le enkrat tedensko,kar je povsem sprejemljivo. Sodobni litijionskiakumulatorji imajo v primerjavi s svinčenimibistveno izboljšane lastnosti tako glede življenjskedobe (do 1000 ciklov polnjenja) kot tudienergijske gostote (čez 100 Wh/kg).To prednost elektrike pred drugimi pogoni bilahko s pridom uporabila tudi logistična podjetja,ki se ukvarjajo z distribucijo blaga v strogihmestnih jedrih, podjetja za mestni javniprevoz, letališča za transport potnikov, prtljagein tovora, bolnišnice za notranji transportbolnikov, zdravil in odpadkov itd.Poleg vozil na električni pogon pa se vse boljrazvija tudi infrastruktura za njihovo uporabo,kot so polnilci in baterijski sistemi. V ZDAso tako že razvili pametno parkirno in polnilnopostajo za avtomobile, uporabno za urnooddajanje električnih vozil. Ameriško podjetjeBetter Place bo, podobno kot prej že v Izraeluin na Danskem, v Avstraliji zgradilo omrežjepostaj za polnjenje električnih avtomobilov,kar bo pomenilo čistejšo in cenejšo rešitev vprimerjavi z uporabo fosilnih goriv itd. Skratkarazvoj v tej smeri gre naprej s svetlobnohitrostjo, ki ga zavira samo še mogočni in nažalost še preveč vplivni lobij naftne industrije.Pozablja se na ladjarsko industrijo, saj se večkot 90 odstotkov svetovnih prevozov blagaopravi po morju. Morski promet je odgovorenza 4,5 % svetovnih izpustov CO 2, kar je enkratveč kot je ocena za izpuste letalskega prometa.Pa vendar je ta okoljski problem skrit očem širšejavnosti. Ladje tako na primer onesnažujejona poti in tudi, ko so zasidrane v pristanišču,saj za pogon in delovanje ladijske opreme uporabljajonajslabše gorivo. Za rešitev problemaonesnaževanja v pristaniščih so tako proizvajalciže razvili transformatorje, preko katerihse ladje priključijo na elektriko na kopnem. Napoti pa jim bodo kmalu k boljšemu izkoristkupomagala tudi jadra 15 .4. Zaključek:Prizadevanje za zaščito okolja, v katerem živimooz. smo od njega odvisni, je postalo glavnaskrb sodobne civilizacije. Vendar je trenutnookoljevarstveno stanje nezadostno, kar na pri-Vse bolj se kot prava rešitev ali pa kot naslednjikorak v evoluciji razvoja alternativnih pogonov,ki bodo poganjali logistično industrijo,kaže tudi električna energija. Trg obnovljivihvirov energije že nekaj let beleži občutno rast,tako se je med leti 2006 in 2007 dohodek vfotovoltaiki 13 , vetrni energiji, biogorivih 14 ingorivnih celicah povečal za 40 %, s 55 na 77,3milijarde dolarjev, prvič pa je dobiček v posameznipanogi presegel 20 milijard dolarjev(Clean Energy Trends, 2008).Temu primerno so vse bolj zanimive elektrarnena obnovljive vire energije, ki nadomeščajo oz.izpodrivajo elektrarne na konvencionalne vire.3.2 Električna energija – nova alternativaSodobni avtomobili imajo, navkljub zagotoviluproizvajalcev o njihovi superiornosti, še ogromnoslabosti, povezanih zlasti z motorjem znotranjim izgorevanjem. Zato uveljavljena avtomobilskapodjetja svojo proizvodnjo počasiže prilagajajo in nekatere slabosti delno ali vceloti odpravljajo z izdelavo hibridnih vozil,avtomobilov na električnih pogon in avtomobilovna alternativne pogone. V ta namen žepo vsem svetu nastajajo nova podjetja (Tesla,Fisker Automotive, Aptera Motors, Eliica, Miles,NICE, REVA, Spark, Think, Venturi, ZAPin ZENN), ki proizvajajo t.i. »zelena« vozila, kipočasi, a zanesljivo nadomeščajo vozila na klasičen,okolju neprijazen pogon.V prihodnosti si ves svet želi uporabljati vozila,ki ne bi proizvajala škodljivih izpustov oz.1 Svet porabi dvakrat več nafte, kot jo na novo odkrije. Prvibilijon sodčkov (1 sodček je ca. 159 l) nafte smo porabili v 125letih. Drugega bomo v 30 letih (!). Čez 20 let bo svet porabljal40 % več nafte kot danes (Knez, Rosi, 2007).2 Zadnjih sto let se je globalna temperatura dvignila za 0,6° C.Napovedujejo, da bo globalna temperatura leta 2100 za5,8° C višja od temperature v letu 1990. Tako bo Zemlja najtoplejšav zadnjih 50 milijonih letih. Od začetka industrijskerevolucije se je količina ogljikovega dioksida v atmosferi povišalaza 31 %. Poleg naravnih emisij ogljikovega dioksida,ki ga na primer bruhajo vulkani, doda človek vsako leto 7milijard ton ogljika v atmosfero (Knez, Rosi, 2007)3 Tudi zaradi lastnih iniciativ, predvsem pa zaradi različnihokoljskih regulativ (Knez, 2008).4 Učinek in uspeh ukrepov je odvisen od stopnje celovitosti njihoverealizacije, saj enostranost ukrepanj ne daje želenih, tj.kakovostnih in dovolj trajnih rezultatov. Slednje lahko pričakujemov pozitivni sinergiji učinkov potrebnih za povečano(ob)varovanje našega življenjskega okolja.5 »Zelenega obraza« - v smislu okolju prijaznega izvajanja storitev(Knez, 2008).6 Metan, dušikov oksid, fluoriran ogljikovodik, perfluoriranogljikovodikov in žveplov heksafluorid. Vsi izmed naštetihplinov spadajo med toplogredne pline, ki vpijajo toplotnosevanje zemeljske površine. Brez njih ne bi bilo življenja naZemlji, saj bi se toplota razpršila v vesolje.7 V Evropskem svetu so letos razpravljali tudi o ciljih zmanjševanjaCO 2 emisij in sprejet je bil cilj 120 g CO 2 /km za povprečjeza nove avtomobile prodane v EU do leta 2012. 130 gCO 2 /km naj bi bilo doseženih z izboljšavami v avtomobilskitehnologiji, dodatnih 10 g CO 2 /km pa z dodatnimi ukrepi(Energetika, 2008).8 Najpogosteje se omenjajo naravni plin, vodik, etanol, metanol,bioetanol in gorivne celice.9 Svetovna logistična industrija predstavlja približno 5,4 bilijona€ ali 13,8 % svetovnega BDP. To pomeni, da letni logističnistroški v Evropi in Severni Ameriki znašajo približno 1 bilijonevrov. V evropskem logističnem sektorju obstaja huda konkurenca.To dokazuje nizka stopnja koncentracije logistike tretjihstrank (3PL) v Evropi, saj ima 20 najuspešnejših podjetijsamo 33 % tržni delež.10 Logistični stroški predstavljajo v povprečju 10-15 % končnegastroška končnega izdelka. To vključuje stroške, kot sta prevozin skladiščenje.11 »Transportne eksternalitete se navezujejo na situacije, prikaterih uporabnik ne poravna vseh stroškov, ki ga bremenijozaradi prevožene poti (vključno s stroški za okolje, zastoje alinesreče) oziroma le-teh ne izkoristi dovolj« (Kinnock, 2002).12 Slovenija emitira letno približno 16 mio. ton ogljikovega dioksida.Vsaj pol tega ustvarja eksterne stroške, saj bi moralipo ocenah strokovnjakov v vseh industrijsko razvitih državahzmanjšati porabo fosilnih goriv na polovico, da bi omejiliklimatske spremembe približno na sedanjo raven. Slovenijatorej ustvari letno približno 160 mio. € eksternih stroškov.Ti se sicer razpršijo po celem svetu, vendar jih tudi Slovenijadobi od vseh drugih, in to celo v večji meri, ker so klimatskespremembe in njihove posledice v Sloveniji precej večje odglobalnega povprečja. Ocenimo jih torej lahko krepko čez 200mio. €. Ker se bodo klimatske spremembe stopnjevale, bodoeksterni stroški v Sloveniji že čez nekaj desetletij dosegli milijardoevrov letno.13 Po napovedih Mednarodne agencije za energijo bodo obnovljiviviri dosegli skoraj polovico zmogljivosti v proizvodnjielektrične energije, fotovoltaika pa naj bi k temu prispevalatri odstotke, kar pomeni, da bi moralo biti do leta 2020 instaliranih100 GW zmogljivosti (Stefan Nowak, IEA, 2008).14 Kot zanimivost – Britanska letalska družba Virgin Atlanticje letos izvedla prvi komercialni letalski polet na biogoriva. Zletališča Heathrow v Londonu je proti Amsterdamu poleteloprvo letalo, ki ga deloma poganjajo biogoriva. Boeing 747 priposkusnem poletu ni imel potnikov. Eden od motorjev letalaje povezan z ločenim tankom z biogorivom, ki bo proizvedlo20 % energije za ta motor. Da bo biogorivo deloma poganjalole en motor, so se odločili zaradi varnosti. Preostale tri motorjepoganja navadno gorivo. Letalska družba je zavrnila očitkeokoljevarstvenikov, ki menijo, da pridelovanje biogoriv vodi vzmanjšanje količine hrane in njeno podražitev. Virgin Atlanticnamreč trdi, da biogorivo, ki so ga uporabili med poletom,ne konkurira virom hrane in prihaja iz že obstoječih plantaž.Z demonstracijskim poletom na biogoriva želijo pokazati, dalahko tudi letalska industrija prispeva k zmanjševanju izpustovtoplogrednih plinov. O tem je prepričan predsednik družbeRichard Branson, ki pravi, da bo Virgin Group dobičke odtransportnih družb uporabila za razvijanje čistejše energije(Energetika 2008).15 Na preizkusni vožnji je kontejnerska ladja na poti iz Nemčijev Venezuelo s pomočjo jader zmanjšala porabo energije za20 %.

26 Logistikamer kaže tudi statistika o patentih, vezanih načisto okolje v eni izmed največjih držav onesnaževalk,v Ameriki. Ugotovljeno je bilo, daštevilo okoljsko naravnanih prijavljenih patentovv primerjavi z ostalimi patenti upada(!). Pomemben je podatek, da ameriška zveznavlada za raziskave in razvoj na področju energijenameni manj sredstev, kot podjetja namenijoza prehrano hišnih ljubljenčkov. Da bi bilostanje še slabše, so investicije zasebnega sektorjav razvoj virov energije še manjše. Drugačepa so med leti 1998 in 2007 energetski patentipredstavljali 1,3 odstotka od skupno 1,3 milijonavseh patentov. Največ jih je bilo s področjanovih tehnologij, kot so izraba energije soncain vetra, termalne energije in vodika. Po številupatentov je bila od skoraj polovice vseh naprvem mestu Evropa, pred ZDA in Japonsko.Velikokrat se sliši, da elektrika ni pravi nadomestekobstoječim gorivom in da tudi proizvodnjaelektrike pomeni obremenjevanje okolja sCO 2. Res je, vendar so te količine znatno manjše16 . O tem, kakšna je ozaveščenost slovenskihpodjetij, priča podatek, da je v Sloveniji trenutnov uporabi samo kakšnih 20 17 gospodarskihvozil 18 na električni pogon.Koliko emisij gre torej dejansko v zrak samozaradi logističnih dejavnosti, je težko izračunati.Vemo pa, da tovrstna industrija povzročaokolju veliko breme, ki se ga da zmanjšati, zatobo tudi v logistični industriji potrebno iskatirešitve problemov transporta v alternativnihvirih pogona in eden izmed teh je vsekakortudi elektrika.5. Literatura1. Drucker, P. F. Innovation andEntrepreneurschip, Practice and Principles,Heinemann, London,1985.2. Hauc A. (2008) Uvodno predavanje na Forumu2008 - S projekti do vodilne vloge v EU. TermeRadenci, 4. – 6. junij 2008.3. Knez, M., Rosi, B.: 2007. Effects of the Kyotoprotocol on logistics transport costs. 4thinternational conference on logistics &sustainable transport proceedings. Celje,Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru.4. Knez M., Cedilnik M., Semolič B. (2007).Logistika in poslovanje logističnih podjetij.Celje: Fakulteta za logistiko UM.5. Knez M. (2008) Poslovanje logističnih podjetij– Gradivo za vaje. Celje, Fakulteta za logistiko,Univerza v Mariboru.6. Kračun M., Šturbej A. (2008) Uporabaelektričnih skuterjev v mestih. Logistika 08. UMFakulteta za logistiko Celje.7. Nikoličić, S., Lazić D.: 2006. Green logistics.Festival kvaliteta 2006. Kragujevac.8. Nowak S. (2008) IEA - International EnergyAgency.9. Ogorelc, A. 2004. Mednarodni transport inlogistika. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.10. Rosi, B. (2004) Prenova omrežnega razmišljanjaz aplikacijo na procesih v železniški dejavnosti.University of Maribor, Faculty of Economicsand Business, Maribor.11. Rosi, B. (2008). Ali ste pripravljeni dialektičnoomrežno razmišljati? RoBo, Maribor.12. Urbanija, Anamarija. 2000. Cestnina vNemčiji: Škodo naj plača tisti, ki jo povzroči.Gospodarski Vestnik 42, 57.6. Viri13. Clean Energy trends, Marec 2008: http://www.cleanedge.com/reports/pdf/Trends2008.pdf .14. Directorate – General for Energy and Transport(2008), Pridobljeno dne: 06.05. 2008. Internetnastran: http://www.managenergy.net/conference/trans0602/copenhagen.pdf .15. Energetika – spletni učbenik. (april 2005).Alternativni pogoni [online]. Pridobljeno06.05.2008. http://tehnika.fnm.uni-mb.si/projekti/energetika%2005/alternativni_pogoni.html.16. Kinnock, N. G. 2002. Towards fair and efficientpricing in transport. European CommissionElectric Propulsion as the Future ofthe Logistics IndustrySummary:Today, industry is one of the largest producersof pollutants. Every development, productionand improvement of a product brings with it negativeconsequences expressed primarily in theenvironment. Despite the efforts of global policies,the transport industry, a consequence of globalisationand industrialisation, still does notpresent a green, environmentally friendly, face.There is a limited amount of oil, the most widespread1 source of energy, making businessesunstable. This is causing companies to be forcedto change, to redefine processes and to lookfor alternative strategies of finding alternativesources of propulsion, such as the more environmentallyfriendly electrical energy.In this article, we want to point out the issue ofalternative sources and their effects on the logisticsand transport industries. We will alsoindicate several options that could contributeto protecting the environment and ensuring abetter quality of life.EOL-41-december-December-08Directorate. Available: http://europa.eu.int/comm/dgs/press_communication/contact.htm.17. Kračun M. (2008): Vestni komentar o prometu:http://www.vest.si/2008/06/12/komentarmatej-7/.18. SUGRE – Sustainable Green Fleets.Akumulatorski in električni pogon(2008): http://www.sugre.info/tools.phtml?id=666&sprache=sl.19. TNT stavi na električne Newtone (2008): http://www.transportal.si/iz_podjetij_in_zdruzenj/tnt_stavi_na_elektricne_newtone.html .20. Večer na spletu. 9.7.2008. Električnavozila priložnost za okolje.http://213.250.55.115/ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008070905341368.21. ZE.EN d.o.o. (2008) Internet stran podjetja ZE-EN d.o.o. http://www.zeen.si/.22. Wikipedia (2008) http://en.wikipedia.org/.Key words:Logistics, transport, alternative energy sources,electrical energy, environmental pollutionIn the future, all of us hope to use vehicles thatdo not produce harmful emissions or run onfossil fuels. As an option for these “Zero EmissionsVehicles”, today’s technologies chiefly offerus electric vehicles, compressed-air vehicles andseveral other possible solutions. These past twodecades have seen intensive technological developmentmainly in electric vehicles containingbatteries as well as fuel cells. The underlyingdilemma is how to store a sufficient amount ofenergy for driving so that vehicles will have arange similar to today’s fossil fuel cars. Petroland diesel fuel both have a very high energydensity, about 10kWh per litre; in other words,each kilogram of petrol contains nearly 300 timesmore energy than a lead car battery weighingone kilogram.1 The world consumes twice the oil it discovers. We consumedthe first trillion oil barrels (1 oil barrel is approx. 159 l) in 125years, whereas the second trillion will be consumed in just 30years (!). In 20 years’ time, the world will be using 40 % moreoil than today (Knez, Rosi, 2007).16 Za prevožen kilometer z električnim skuterjem je potrebno naprimer iz šoštanjske elektrarne izpustiti cca. 10g CO 2 , kar jedesetkrat manj kot pri avtomobilih (Kračun, 2008).17 Konec leta 2007 je bilo v Sloveniji registriranih skoraj1.287.000 cestnih vozil.18 Ta vozila se uporabljajo v Celju, Ljubljani, Mariboru in Piranu.promocija

EOL-41-december-December-08LOGISTIKANovosti27Razbremenilna logistikaPot do manjših stroškov vhodnih surovinInštitut za transport inlogistiko na Ekonomskoposlovnifakulteti UniverzeMaribor vodi docent dr.Klavdij Logožar. S projektije povezan s slovenskimipodjetji, kjer pa logistikemarsikje še niso spoznalikot ene izmed pomembnihdejavnosti za doseganjevečje konkurenčnosti. Mordajih bo k temu spodbudila vzadnjem času vse bolj aktualnarazbremenilna logistika. Dr.Klavdij Logožar kot predstojnikinštituta je prepričan, dalahko razbremenilna logistikapodjetju med drugim zagotoviprijazno transportiranje inskladiščenje odpadkov.Zakaj postaja v zadnjem času tudiv Sloveniji aktualna razbremenilnalogistika? Kaj lahko pomenigospodarstvu oziroma podjetju?Razbremenilna logistika je s svojimi dejavnostmiusmerjena v izpolnjevanje ciljev s področjavarovanja okolja in ekonomskih ciljevpodjetja. V konkurenčnih tržnih razmerah inob dejstvu, da je okoljska zakonodaja vse boljrigorozna, je razbremenilna logistika za podjetjalahko zelo pomembna. Z ustrezno organiziranorazbremenilno logistiko je mogočeizpolnjevati zahteve glede varovanja okolja inhkrati ustvarjati prihranke pri stroških. Razentega ima tudi pozitivne marketinške učinke zapodjetje, ki jo izvaja.Razbremenilna logistika se namreč ukvarja zizmetom, ostanki materiala in embalažo, kinastajajo v procesih proizvodnje, distribucijein porabe – gre za aktivnosti, kot so vračanjepomožnih transportnih sredstev (palet, kon-dr. Klavdij Logožartejnerjev, zamenljivih nakladalnih zabojev,embalaže za večkratno uporabo ipd.),ponovna uporaba ali uničenje odpadkov izproizvodnega procesa, vračila poškodovanegaali nepravilno dostavljenega blaga in vračanjeodsluženih proizvodov.S temi aktivnostmi podjetje prispeva k zmanjšanjuobremenjevanja naravnih resursov, sajlahko razbremenilna logistika na strani inputovpospešuje recikliranje ostankov in s temomogoča prihranke pri angažiranju redkihsurovin. Na strani outputov z recikliranjemostankov prav tako zmanjšujemo obremenjevanjeokolja. Če za določene ostanke možnostinadaljnje uporabe ali nadaljnje predelave neobstajajo, mora razbremenilna logistika zagotovitiokolju prijazno transportiranje in skladiščenjeodpadkov do njihove ustrezne odstranitve.In ekonomski učinki?Pri tem pa uresničujemo tudi ekonomske ciljerazbremenilne logistike, ki so usmerjeni vizboljšanje rentabilnosti podjetja. S povečanjemkvote ostankov, ki jih podjetje reciklira,se zmanjša količina ostankov za odstranitev, sčimer doseže podjetje znižanje stroškov za razbremenitevoz. odvoz. S tem ko podjetje povečadelež ostankov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti,se lahko v primeru mikrorecikliranjaznižajo stroški vhodnih surovin. V primerumakrorecikliranja pa se lahko poveča dobičekna podlagi iztržka od prodaje ostankov. Investicijev delovna sredstva za razbremenilno logistiko,kot so npr. zbirna, transportna, pretovornain skladiščna sredstva, sicer povzročajovezavo kapitala, vendar praviloma omogočajoukrepe za avtomatizacijo in s tem prispevajok racionalnejšemu poteku procesov razbremenilnelogistike.Katere strokovne teme so v Sloveniji inEvropi v ospredju na področju logistike intransporta in katere najbolj spremlja vašinštitut?Inštitut za transport in poslovno logistiko trenutnodeluje le v slovenskih podjetjih in prisvojem svetovalnem delu se še vedno prevečkratsoočamo z dejstvom, da slovenska podjetjalogistike ne dojemajo kot pomembnegaelementa konkurenčnosti, da vpliva torej takona stroške poslovanja kot na kakovost izpolnjevanjazahtev odjemalcev. Posledično ji zatoposvečajo premalo pozornosti in le redko sesistematično in celovito lotijo organiziranostilogističnih procesov, kar vodi v neoptimalnerešitve predvsem v procesih skladiščenja inupravljanja z zalogami.Kako je urejeno financiranje inštituta?Inštitut se v celoti financira iz svetovalnih projektov,ki jih izvajamo za slovenska podjetja.Pomembna prednost inštituta, ki jo podjetjacenijo, je ekipa notranjih in zunanjih sodelavcev,s katero lahko izdelamo celovite študijeracionalizacije in optimiranja logističnegaposlovanja, ki zajemajo tako tehnološke, organizacijske,informacijske in ekonomske vidikelogističnih procesov.Kaj bi morala slovenska podjetja boljupoštevati pri umeščanju logistike meddejavnostmi, ki so ključne za učinkovitoposlovanje?Pri organiziranju logistične dejavnosti je potrebnoupoštevati, da so v ospredju transportni,skladiščni in pretovorni sistemi. Gre zavzajemne učinke med njimi, pa tudi za vzajemneučinke med omenjenimi notranjimi inzunanjimi sistemi, kot so npr. kupci, dobaviteljiin okolje podjetja (družba, ekologija). Notranjesisteme je potrebno oblikovati tako, dabodo doseženi cilji podjetja, kot so zagotovitevobstoja, ustvarjanje dobička, ustrezno varovanjeokolja in socialno odgovorno poslovanje.

28 DosjeDosjeEOL-41-december-December-08Ločeno zbiranje odpadkov vSlovenijiHelena KojnikZelo daleč od želenih ciljevV Sloveniji smo v letu 2007ločeno zbrali dobrih 24 %odpadkov od 846.892 ton vsehkomunalnih odpadkov. To jev primerjavi z letom poprejle dobra dva odstotka več inše zelo daleč od ciljev noveevropske Direktive o odpadkih,ki določa vsaj 50-odstotnostopnjo pri recikliranju inponovni uporabi papirja,kovine, plastike in steklado leta 2020. Če odštejemoposlovne subjekte, slovenskidržavljani na ekološke otokeprinesejo le 7 % odpadkov,ki so jih ločili od ostalihodpadkov in ki se jih bo vnadaljevanju recikliralo.Da bodo te cilje dosegli,najbolje kaže prebivalcemosrednjeslovenske statističneregije, saj ločeno zberejodobrih 10 odstotkov odpadkov(skupaj s poslovnimi subjekticelo 26 %), najslabše pa kažeKorošcem in Notranjcem.

EOL-41-december-December-08 Dosje 29V primerjavi z Evropo in še posebej z nekaterimievropskimi državami ti podatki nisospodbudni. Da bo potrebno še veliko nareditina področju okoljske osveščenosti, čivkajo ževrabci na vejah in je nesporno izjemnega pomena,vendar pa bo potrebno poseči tudi v samsistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkovv Sloveniji. Tudi v Evropi, kjer imajo različnekoncepte ravnanja s komunalnimi odpadki,sicer naraščajo količine odpadkov, a so vsaj vzahodnih državah bolj učinkoviti pri predelaviteh odpadkov, saj jih ponekod po podatkihEvropske okoljske agencije (EEA) pristane naodlagališčih le dober odstotek (npr. v Švici).V letu 2009 ostrejša zakonodajaZakaj imamo v Sloveniji takšen sistem, kot gaimamo, se pravi prinašalnega z zbiralnicami,kljub temu da z njim ne dosegamo evropskihciljev, smo vprašali vodjo sektorja za javneslužbe varstva okolja na Ministrstvu za okoljein prostor Ireno Koželj. »Veljavna Odredba oravnanju z ločeno zbranimi frakcijami priopravljanju javne službe ravnanja s komunalnimiodpadki je bila sprejeta v letu 2001in je prinesla vzpostavitev enotnega sistemazbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.Ker pa je čas, da jo predvsem zaradi doseganjaokoljskih ciljev nadgradimo, smo v načrtVlade RS za leto 2009 najavili spremembo odredbe.Njen cilj je, da se bolj določno opredelinačin izvajanja javne službe zbiranja in prevozakomunalnih odpadkov ter zaostri pogojeza odlaganje količin preostankov komunalnihodpadkov. Odredbo bomo nadgradili na nivouredbe (tudi zaradi dodatka kazenskih določb)del, ki se nanaša na oskrbovalni standard, pana nivo pravilnika. Zaradi transparentnostiposlovanja nameravamo ločiti poslovanjeobeh izvajalcev - torej zbiranja in prevoza ododlaganja preostankov obdelanih komunalnihodpadkov,« pojasnjuje korekcije Irena Koželj.Več ločevanja – več stroškovIrena KoželjPri večini komunalnih podjetij, ki opravljajoobvezno gospodarsko javno službo ravnanjaz odpadki, je cena ločenega odvoza vkalkuliranav ceno odvoza mešanih komunalnih odpadkov,kar pomeni, da imajo z naraščanjemkoličin ločeno zbranih frakcij višje stroške (nabavanovih zabojnikov za ekološke otoke, višjafrekvenca odvoza, večja poraba energije za obdelavoipd.), dodatnih prihodkov za to pa ni. Vtem pogledu so komunalna podjetja v nekolikoizključujočem položaju, saj morajo v skladuz zakonodajo spodbujati občane k ločevanjuodpadkov, po drugi strani pa je za njihovo poslovanjeboljše, če je ločenih odpadkov manj.Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za okolje,zato nameravajo vzvode, ki bi bolj stimulativnovplivali na dejavnost komunalnih podjetij,natančneje opredeliti v okviru omenjene novelacijeOdredbe o ravnanju z ločeno zbranimifrakcijami pri opravljanju javne službe ravnanjas komunalnimi odpadki.Nov pravilnik o oblikovanju cenZaradi boljše preglednosti in poenotenja obračunavanjacen zbiranja in prevoza ter odlaganjapreostankov komunalnih odpadkovso tako v avgustu 2008 sprejeli Pravilnik ooblikovanju cen storitev obveznih občinskihgospodarskih javnih služb varstva okolja. Tadoloča, da mora izvajalec javne službe cenestoritev oblikovati ločeno za zbiranje in prevoz(komunalnih odpadkov, ločeno zbranihfrakcij, biološko razgradljivih odpadkov inmešanih komunalnih odpadkov), obdelavo komunalnihodpadkov (ločeno za obdelavo mešanihkomunalnih odpadkov, obdelavo biološkorazgradljivih odpadkov in obdelavo drugihfrakcij komunalnih odpadkov), prevoz preostankovpo obdelavi komunalnih odpadkov naregijsko odlagališče in odlaganje preostankakomunalnih odpadkov po obdelavi. Vse novecene bodo morale biti oblikovane skladno zdoločbami pravilnika, spremembe zakonodajepa bodo predvidoma posegle tudi na področjeurejanja okoljskih dajatev za onesnaževanjeokolja zaradi odlaganja odpadkov, je obrazložilaKoželjeva in dodala, da ob novelaciji zakonodajerazmišljajo tudi o uvedbi okoljskedajatve. Ta bi spodbudila ločevanje odpadkovtako, da bi tisti, ki več loči, plačal manj za ravnanjez odpadki.Tisti, ki ločujejo, bodo plačali manj!Občani pri obstoječem sistemu ločenega zbiranjaodpadkov sploh niso stimulirani, razen zekološko osveščenostjo, ki pa je pri nas še narazmeroma nizki stopnji. Četudi pridno ločujejoodpadke na izvoru in jih skrbno nosijo doekoloških otokov, bodo za ravnanje z odpadkiplačali ravno toliko kot njihovi sosedje, ki vseodpadke, od bioloških odpadkov, plastike, papirja,stekla do plastenk, zmečejo v en zabojnik.Ravno zaradi tega bi morali izvajalci javnihslužb omogočiti gospodinjstvom, da plačujejostoritve po količini dejansko prepuščenihmešanih komunalnih odpadkov. »Osnovnopravilo na področju pokrivanja stroškov morapostati »onesnaževalec plača« oziroma v primerukomunalnih odpadkov »imetnik oziromalastnik plača«, meni Irena Koželj. Dodaja,da je cilj sprememb navedene zakonodajetudi, »da bodo izvajalci javnih služb zbiranjain prevažanja ter odlaganja preostankov komunalnihodpadkov vzpostavili stimulativennačin obračunavanja teh storitev, pri čemermorajo biti vsi tisti, ki ločeno zbirajo odpadkena izvoru, nagrajeni z nižjo ceno za ravnanje zodpadki oz. vsi, ki svoje odpadke nesortiranoprepuščajo kot mešane komunalne odpadke,Podatki Eurostata o nastalih in odloženih količinahkomunalnih odpadkov v evropskih državahMunicipal Waste Landfilledmorajo za svoj neresen odnos do okolja plačativišjo ceno«.Hitre spremembe niso realne(kg/capita)1995 1998 2001 2004 2005 2006EU-25 296 285 279 243 223 213EU-15 292 280 275 233 209 193Belgium 198 101 54 40 37 24Bulgaria 530 382 392 396 405 356Czech Republic 302 272 214 222 209 234Denmark 96 67 47 31 38 37Germany 245 199 160 104 48 4Estonia 365 399 295 283 274 278Ireland 398 478 540 451 444 471Greece 311 344 380 389 387 386Spain 308 317 364 309 292 289France 214 230 215 203 195 192ltaly 422 365 346 306 295 284Cyprus 600 601 634 659 653 652Latvia 247 230 285 259 243 292Lithuania 424 443 335 334 343 356Luxembourg 161 146 131 133 134 131Hungary 346 396 375 381 382 376Malta 305 338 494 588 546 562Netherlands 158 54 50 11 11 12Austria 205 186 192 126 80 59Poland 280 300 278 241 226 236Portugal 200 310 355 291 278 274Romania 259 230 272 273 296 326Slovenia 457 512 358 313 330 362Slovakia 168 181 209 222 228 234Finland 268 294 284 273 282 286Sweden 136 121 99 42 23 25United Kingdom 414 456 474 419 376 353lceland 322 338 353 365 368 370Liechtenstein : : : : : :Norway 456 417 274 243 233 245Switzerland 77 66 40 3 1 1Croatia : : : : : :Turkey 326 371 360 345 362 364Data Source: EurostatS sistemom »onesnaževalec plača« se verjetnostrinjajo tako izvajalci kot povzročitelji odpadkov,potrebni bodo bistveno bolj konkretniukrepi, saj je področje ravnanja z odpadki izrednokompleksno. Kot ocenjuje vodja sektorjasplošna komunala na Komunali Novo mestoSimon Štukelj, so za učinkovito okoljsko delovanjeključne sestavine politika, zakonodaja,ekonomika in, najbolj bistvena, okoljska informiranost.»Potrebno si je pač priznati, da učinkiločenega zbiranja odpadkov niso na pričakovanioziroma želeni ravni. Pred leti smo kotnajvečji razlog za neučinkovito ločeno zbiranjeodpadkov izpostavljali neurejeno zakonodajo.Z vključitvijo v EU se je tudi na tem področjuvzpostavil učinkovit pravni red, zgradilo seje veliko infrastrukture in zagotovilo velikoopreme. Pa vendar ugotavljamo, da učinki niso

30 DosjeEOL-41-december-December-08Tabela 1: Količine in delež ločeno zbranih frakcij v Sloveniji (2003-2007)2003 % 2004 % 2005 % 2006 % 2007 %SKUPAJ 785952 788601 797721 831578 846892mešani komunalni odpadki 612302 77,91% 634197 80,42% 617640 77,43% 646004 77,68% 642360 75,85%ostale ločeno zbrane frakcije 173650 22,09% 154404 19,58% 180081 22,57% 185574 22,32% 204532 24,15%Delež ločeno zbranih frakcij skupaj 2002 - 20072002 % 2003 % 2004 % 2005 % 2006 % 2007 %SKUPAJ 756846 785952 788601 797721 831578 846892200301 mešani komunalni odpadki 1100 0,15% 612302 77,91% 634197 80,42% 617640 77,43% 646004 77,68% 642360 75,85%ostale ločeno zbrane frakcije 755746 99,85% 173650 22,09% 154404 19,58% 180081 22,57% 185574 22,32% 204532 24,15%Vir: Statistični urad Republike Slovenije.zadovoljivi,« meni Simon Štukelj in dodaja, daje vzrok zanesljivo v tem, da nismo še dovoljokoljsko ozaveščena družba. »Še vedno prevladujeprepričanje, da mora za odpadke poskrbetinekdo drug. Odnos do okolja in odpadkovje na lestvicah vrednot v splošni javnosti prenizkopozicioniran. Sodobno reševanje problematikeodpadkov (ločeno zbiranje odpadkov,predelava in snovna izraba odpadkov itd.) jepremalo poznano in zato ni pričakovati avtomatičnepodpore in aktivnega sodelovanja,«ugotavlja. Poudarja, da doseganje želenih ciljevne bo možno doseči zgolj z angažiranjemlokalne skupnosti ali celo samo izvajalca javneslužbe, ampak bo potrebno vzpostaviti processistematičnega izobraževanja javnosti. »S tempa že posegamo v vedenjske navade ljudi. Tiprocesi so zelo dolgotrajni in zahtevni. Hitrespremembe niso realne, zato je po našem mnenjuto bistveni razlog, da postavljeni cilji nisobili doseženi,« izpostavlja Simon Štukelj.Tabela 2:2007Odpadki -SKUPAJEmbalažavključno z loč.zbrano emb.Ločeno zbranefrakcijeDelež ločenozbranihLetna količina -SKUPAJ SLOVENIJA 846892 35731 63772 7,5 %01 Pomurska 54373 2319 8205 6,42 %02 Podravska 128716 8415 6848 15,2 %03 Koroška 27705 799 759 3,3 %04 Savinjska 102633 2658 5803 12,1 %05 Zasavska 18331 795 817 2,2 %06 Spodnjeposavska 29012 533 1676 3,4 %07 JV Slovenija 49307 1521 2290 6,2 %08 Osrednjeslovenska 217724 8094 20172 26 %09 Gorenjska 86319 3651 6239 10,2 %10 Notranjsko-kraška 21768 439 2325 2,6 %11 Goriška 59876 3904 4421 7,1 %12 Obalno-kraška 51129 2603 4218 6 %Manjka infrastrukturaGlede na to, da v Sloveniji odložimo na odlagališčaše vedno več kot 70 % odpadkov, v nekaterihevropskih državah pa manj kot 10 % (Nizozemska,Danska in Belgija), se upravičenopostavlja vprašanje, zakaj je tako. Na ministrstvuza okolje odgovarjajo, da je velik problemv pomanjkanju ustrezne infrastrukture zaobdelavo odpadkov. »Medobčinski dogovorio vključitvi v regijske centre in gradnja skupnepotrebne infrastrukture kljub vloženimnaporom Ministrstva za okolje in prostor terzagotovljenim sredstvom kohezijskega skladain proračuna RS zaradi interesov posameznihobčin tečejo prepočasi in ne sledijo sprejetiokoljski zakonodaji,« opozarja Irena Koželj.»Za področje RS imamo dokaj dobro urejenopodročje zbiranja in odlaganja odpadkov,manjka pa še infrastruktura za ustrezno obdelavokomunalnih odpadkov. Moteče je tudi,da v Sloveniji cena odlaganja odpadkov ne odražadejanskega vpliva odloženih odpadkovna okolje in je nižja od cene ustrezne obdelaveodpadka,« še dodaja.Ob tem je potrebno še poudariti, da se države,ki dosegajo najboljše rezultate in odlagajonajmanj odpadkov (npr. Švica), odločajo zatermično obdelavo odpadkov, ki od vseh poznanihpostopkov volumsko najbolj zmanjšapreostanek odpadkov in s tem prispeva k odlaganjuznatno manjše količine odpadkov.Ločeno zbrani odpadki po regijahIz Tabele 1 so razvidne ločeno zbrane frakcijev Sloveniji (2003-2007) ter porast ločenoSeparate Collection of Waste in SloveniaVery Far From Set GoalsIn 2007 in Slovenia, nearly 24% of the846,892 tonnes of total municipal wastewas collected separately. Compared tothe previous year, this is only a little overtwo percent more and still very far fromthe goals set by the new European Directiveregarding waste, which prescribes arecycling rate of at least 50% along with thereuse of paper, metals, plastics and glassby 2020. Not counting business entities,Slovenian citizens bring only 7% of wasteto bins for separate collection of wastewhich then goes into recycling. Nearest toachieving these goals are the citizens ofthe Osrednjeslovenska statistical region,where 10% of waste is collected separately(with business entities included this rises to26%), while citizens in the Koroška and theNotranjska regions are the furthest from theset goals.Compared to Europe, especially to certain Europeancountries, these data are not encouraging.It is common knowledge that much still has tobe done in the field of environmental awareness,which is without a doubt extremely important,but it is also necessary to modify Slovenia’s municipalwaste collection and transport system.Even in Europe, where different ideas on municipalwaste management exist, the amount ofwaste is increasing. In western European countries,waste is processed more efficiently with aslittle as one percent (Switzerland) ending up inlandfills, according to data from the EuropeanEnvironment Agency (EEA).Stricter Legislation in 2009Why Slovenia has such a system for transportingwaste, i.e. a system that uses waste collectionfacilities that do not enable us to achieveEuropean goals, is what we asked Ms Irena Koželj,Head of the Public Environmental ProtectionServices Division at the Ministry of the Environmentand Spatial Planning. “The existingOrder on the management of separately collectedfractions in the public service of urbanwaste management was adopted in 2001 andestablished a unified system for municipal wastecollection and transport. However, as the timeto improve it has come, primarily to enable usto achieve environmental goals, we announcedan amendment of this Order in the Sloveniangovernment’s 2009 plan. The amendment's goalis to define in greater detail how the public serviceof municipal waste collection and transport iscarried out and to introduce stricter conditionsfor the depositing of any remaining municipalwaste. The Order will be upgraded to the level ofa Regulation (also because criminal law provisionswill be added), while its section concerningthe supply standard will be upgraded to the levelof Rules. On account of transparency of operations,we intend to separate the operations of bothcontractors – meaning the collection, transportand disposal of the remaining processed municipalwaste,” explains Ms Irena Koželj.

EOL-41-december-December-08 Dosje 31zbranih frakcij le za dva odstotka v treh letih.Iz Tabele 2 pa so razvidne količine odpadkovpo posameznih regijah – skupna količina odpadkov,embalaža, ločeno zbrane frakcije indeleži ločeno zbranih frakcij znotraj posamezneregije. Kot vidimo, je absolutno na prvemmestu Osrednjeslovenska regija (26 %), sleditapa ji Podravska (15 %) in Savinjska (12 %). Izjemnonizki pa so deleži ločeno zbranih frakcij vZasavski statistični regiji (2,2 %), Notranjskokraški(2,6 %) in Koroški (3,3 %).Sistem rumene vrečke bi bil boljšiV Komunali Kranj opažajo, da odstotek ločenozbranih odpadkov narašča iz leta v leto.Menijo tudi, da je povečanje ločeno zbranihfrakcij lahko uresničljivo z različnimi metodami,kot je na primer zbiranje odpadne embalažeiz gospodinjstev po sistemu od vrat do vratpreko dodatnih zabojnikov oz. tako imenovanihrumenih vreč. Vendar vzpostavitev takeganačina zbiranja predstavlja dodatne stroškeprevoza in manipulacije z ločenimi frakcijami,zato bi bilo te dodatne stroške potrebno vključitiv ceno ravnanja z odpadki. Kot je še dodalaKlara Škrabec iz Komunale Kranj, bi moralakomunalna podjetja dobiti od države neke vrstenadomestilo za zbiranje in oddajo ločenihfrakcij – za pokritje stroškov prevoza in manipulacije.Podobnega mnenja so tudi v družbiza ravnanje z odpadki Simbio iz Celja. Kot jedejal vodja ločenega zbiranja odpadkov LeonGregorc, bi lahko zbrali bistveno več uporabnihodpadkov, če bi vzpostavili sistem »od vratdo vrat« ali pa rumeno vrečko.Ravno pilotni projekt rumene vreče se je izkazalkot zelo uspešen, saj naj bi zagotavljal dvakratboljše rezultate ob bistveno nižjih stroških. Naministrstvu so glede možnosti uvedbe rumenevrečke za zbiranje odpadne komunalne embalažedejali, da trenutno projekt še poskusnopoteka, rezultati pa bodo osnova za odločitevpri spremembi že omenjene odredbe.Sistem od vrat do vrat, ki je sicer zelo pogostv Evropi, zagovarja tudi direktor Saubermacher& Komunale Drago Dervarič. »Stanje napodročju ločevanja odpadkov se iz leta v letoizboljšuje, vendar občani kljub temu še premaloločujejo odpadke. Potrebno je uvajati novesisteme in zbiranje posameznih ločenih frakcijpo sistemu od vrat do vrat, da bi ločeno zbiranjefrakcij bolj zaživelo in bi bilo teh frakcijzbranih več,« pravi.PRIMERI LOČENO ZBRANIH FRAKCIJ V KOMUNALI NOVO MESTO, KRANJ IN MUR-SKA SOBOTA1. KOMUNALA NOVO MESTO – količine ločeno zbranih po frakcijah (2003-2007)2003 2004 2005 2006 2007papir 268.480 288.518 602.894 740.375 524.529steklo 14.680 104.040 112.670 115.960 132.370plastika 2.380 38.755 86.545 92.601 85.424Ostalo 9.260 18.440 328.320 563.306 778.695skupaj ločeni 294.800 449.753 1.130.429 1.512.242 1.521.018odloženi - gospodinjstva 13.799.755 14.025.630 14.280.450 14.610.197 14.450.812skupaj 14.094.555 14.475.383 15.410.879 16.122.439 15.971.830Delež ločeno zbranih v % 2,1 3,1 7,3 9,4 9,52. KOMUNALA KRANJ – količine in deleži ločeno zbranih (2002-2007)2002 količina ločeno zbranih frakcij delež glede na gospodinjske odpadke delež glede na vse odpadke1.151.129 kg 5% 3%2003 količina ločeno zbranih frakcij delež glede na gospodinjske odpadke delež glede na vse odpadke1.662.050 kg 8% 4%2004 količina ločeno zbranih frakcij delež glede na gospodinjske odpadke delež glede na vse odpadke3.376.080 kg 14% 8%2005 količina ločeno zbranih frakcij delež glede na gospodinjske odpadke delež glede na vse odpadke4.681.390 kg 19% 11%2006 količina ločeno zbranih frakcij delež glede na gospodinjske odpadke delež glede na vse odpadke7.592.365 kg 26% 16%2007 količina ločeno zbranih frakcij delež glede na gospodinjske odpadke delež glede na vse odpadke8.971.312 kg 33% 19%KOMUNALA KRANJ – po frakcijah (2003-2007)Teža je izražena v kg 2003 2004 2005 2006 2007steklena embalaža 122.330 176.950 268.180 286.540 478.430papir in karton 376.250 561.490 613.360 603.186 1.064.664plastenke in pločevinke 45.340 61.440 87.250 154.160 179.430biološki (preko zbirnih centrov, pokopališča) 25.320 32.020 39.440 59.720 146.7003. SAUBERMACHER & KOMUNALARezultati ločenega zbiranja odpadkov v letih 2002-2007 v Saubermacher & Komunala (količine indeleži posameznih ločeno zbranih frakcij in deleži ločeno zbranih odpadkov glede na vse zbraneodpadke v gospodinjstvih)količina ločenozbranih frakcij v tonah 2002 delež 2003 delež 2004 delež 2005 delež 2006 delež 2007 deležpapir 297,0 15,4% 312,0 18,9% 354,0 20,0% 385,0 19,9% 468,0 20,3% 583,0 22,8%steklo 214,0 11,1% 202,0 12,2% 121,0 6,9% 203,0 10,5% 273,0 11,9% 288,0 11,3%plastika 12,4 0,6% 18,4 1,1% 20,0 1,1% 22,0 1,1% 38,0 1,7% 85,0 3,3%kovine 12,8 0,7% 13,3 0,8% 21,0 1,2% 25,0 1,3% 24,0 1,0% 25,0 1,0%biološki odpadki 1.387,0 72,1% 1.108,0 67,0% 1.250,0 70,8% 1.300,0 67,2% 1.500,0 65,1% 1.574,0 61,6%SKUPAJ ločeno zbrane frakcije 1.923,2 100,0% 1.653,7 100,0% 1.766,0 100,0% 1.935,0 100,0% 2.303,0 100,0% 2.555,0 100,0%SKUPAJ ločeno zbrane frakcije v tonah 1.923,2 15,5% 1.653,7 13,52% 1.766,0 13,1% 1.935,0 13,9% 2.303,0 15,2% 2.555,0 17,1%Skupaj zbrani komunalni odpadki izgospodinjstev v tonah12.442,9 12.233,6 13.445,2 13.941,0 15.181,6 14.945,8SKUPAJ ločeno zbrane frakcije v tonah 1.923,2 8,9% 1.653,7 8,32% 1.766,0 8,3% 1.935,0 9,1% 2.303,0 10,6% 2.555,0 12,0%Skupaj vsi zbrani komunalni odpadki 21.727,7 19.871,1 21.385,2 21.200,2 21.697,6 21.299,2

32 OkoljeEkogvidEOL-41-december-December-08EkogvidNa trgu komunalne opreme je gnečaEkogvid je danes znan naslovenskem trgu komunalneopreme z različnimi kontejnerjiza zbirne centre odpadkovoziroma za komunalna podjetja.Tudi s prekladalnimi postajami,z ekološkimi otoki, z zabojnikirazličnih vrst, vendar GvidoKrušič, direktor podjetja, pripogledu v preteklost najprejomeni prvo izkušnjo. Predskoraj tremi desetletji je začelv podjetju EMO Container vCelju in to je bila prva šola.Takrat so delali vroče cinkane kontejnerje, 120in 240 l, za komunalna podjetja, večje za industrijo,700 do 900 l. Med kupci za večje stabila tudi Surovina in Dinos. »Dvajset let semdelal v podjetju EMO Container in že takratsmo začeli s programom ekologije. Med prvimiv Sloveniji, bilo je daljnovidno. Že tedaj smoproizvajali press kontejnerje, 10 in 20 m 3 , rollkontejnerje in kontejnerje za vnetljive snovi.Proizvodni program smo stalno dopolnjevaliin na trgu smo si pridobili dobro ime,« poveGvido Krušič. To ve iz izkušnje, saj je po poklicukomercialist in je bil zastopnik za Slovenijoin Istro. Tranzicijski čas z različnimispremembami v podjetjih pa je zahteval premišljenoodločanje. Nekaj časa se je zaposlil šev Zarji, ki je prav tako izdelovala komunalnoopremo. Takrat je bil vodja komerciale. Trg jedobro poznal. Ko je podjetje Zarja zabredlo vtežave, niso pa se mogli lastniniti, se je odločilza samostojno podjetniško pot. Tako kot njegovikolegi, ki so si zdaj med seboj konkurenti,a se hkrati razumejo.»Konkurenca je zdrava. Za vsakogar je trg. Jepa res, da je zdaj gneča na trgu komunalneopreme kar huda. Vsi vidijo v ekologiji poslovnopriložnost in tržno nišo. Vsi ne bodoostali, razen če ne bodo iskali novih trgov,« jeprepričan Gvido Krušič. Sam je že v začetku sGvido Krušičposlovnim partnerjem odkril Slovaško. Desetlet je od tega in to je bila dobra poteza.Zakaj?»Videl sem priložnost. Na Slovaškem so bilecene materiala nižje, tudi delovna sila je manjša.S ceno izdelkov, ki so jih naredili za nas,smo na trgu konkurenčnejši. Proizvodna kooperacijana Slovaškem, kamor grem enkrat alidvakrat na teden, nam dela tisto, kar potrebujemo.V podjetjih Ferex, Unikov in Plastimadela 75 delavcev, njihove izdelke pa prodajajopo vsej Evropi. Za nas proizvajajo predvsempress kontejnerje, roll kontejnerje, ekološkeotoke iz poliestra, različnih dimenzij, tudi prekladalnepostaje. Naš trg sta Slovenija in Hrvaška.Partnerjem smo ponudili program in znanje,pomagali smo organizirati proizvodnjo.Partnerstvo je obojestransko koristno, trg jes kakovostjo zelo zadovoljen. Ves čas skrbimoza inoviranje proizvodnje in izdelkov.« Zdaj seprav zaradi stroškov logistike rentabilnost proizvodnjezmanjšuje, ugotavlja sobesednik.Ali so zato začeli z manjšo proizvodnjo v Celju?Da. Gvido Krušič je začel s proizvodnjo manjšihkontejnerjev tudi v Celju, kjer ima pet zaposlenih.Kontejnerje, 5,7 in 12 m 3 , proizvajajoza kosovne odpadke, za železo in komunalneodpadke in tudi roll kontejnerje ter manjšekonstrukcije. Zmogljivosti niso velike, do 40kontejnerjev na mesec. Začeli so letos, širili pase bodo le, če bo tako zahteval trg. Toda recesijabo najbrž vplivala tudi na cene izdelkov natrgu komunalne opreme. Cene kontejnerjevpadajo. Ponudba je večja od povpraševanja.V Sloveniji je najmanj 10 zastopnikov in proizvajalcevrazličnih vrst kontejnerjev in drugekomunalne opreme, kar je po mnenju celjskegapodjetnika normalno.In kako bo prihodnje leto?Gvido Krušič podpira načrt slovenske okoljskepolitike o regijskih deponijah, ker se bodorazmere na trgu uredile, bodo bolj transparentnein ravnanje z odpadki bo zagotovo racionalnejše.Kaj bodo zbirna območja odpadkovpomenila z vidika stroškov transporta, pa bopokazala praksa. Vsi naročniki, kupci bodozmanjševali stroške. Kakovost slovenskih izdelkovpa zagotovo v ničemer ne zaostaja zatistim, kar ponuja trg EU. Zaradi dogovorjenepolitike ravnanja z odpadki v Sloveniji bo najbržveč zanimanja za prekladalne postaje z večjimikontejnerji. Več bo ekoloških otokov. Šebolj dosledno se bo izvajala politika ločevanjaodpadkov pri izvoru. Problematika komunalnihodpadkov bo zahtevala več kot le kakovostnokomunalno opremo, saj so znani slovenskicilji glede obdelave in predelave odpadkov.Ekogvid letno proda 30 preš, okrog 100 do150 kontejnerjev različnih dimenzij, 250-300malih kontejnerjev, ekoloških otokov ter nekajizdelkov po naročilu. Letni promet znašaokrog 2 mio evrov. V komerciali delata samaz ženo. »Saj mora vsakdo med podjetniki gledatina stroške in z ženo delava vse. Moja srečaje, da dobro poznam tudi proizvodnjo, ne lekomercialo. Naši kontejnerji se lahko merijo zvsako konkurenco. Vemo, da je kakovost nuja,konkurenčne prednosti pa so v inoviranju izdelkov,v izdelavi, pri prilagajanju tistemu, karnaroči in zahteva kupec. To znamo zelo dobro,«poudarja Gvido Krušič.Nikoli mu ni bilo žal, da se je odločil za samostojnopodjetniško pot. Celjska regija je že odnekdaj slovenski bazen za proizvodnjo kontejnerjev.Močna konkurenca, več proizvajalcev,vse to ga sili v razvoj. Malo mu je žal le to, dase nobeden od otrok ni odločil za njegov posel.Vsak si je našel svojo pot.

KomunalnaEOL-41-december-December-08 Okolje 33Komunalna podjetja in cenepodjetja inceneBorko De CortiZnižanje komunalnih cen ni realnoDirektor javnega podjetjaSnaga Maribor, StanislavŽagar, je zelo zadovoljen zločenim zbiranjem odpadkov.Malce je zaskrbljen zaradisvetovne recesije, ki je sicerše ne občutijo v takšni meri priločenim zbiranju odpadkov innjihovi prodaji predelovalcem,vendar že opažajo, da cenepadajoV Snagi že zaznavate vpliv krize pritrženju odpadnih surovin in embalaže?Za zdaj še ne tako močno kot ponekod drugodv svetu. Z ločenim zbiranjem odpadkov podpiramodoločeno industrijsko vejo, ki predelujejote odpadke (plastične, kovinske, steklenein druge). V določenih razmerah pa se bodozaradi recesije zadeve preobrnile. Interesa zaodkup odpadkov bo vse manj. Slovenske ceneodpadkov so še na ustrezni ravni, čeprav so ženižje. Ko smo v stikih s tujimi zbiralnicami,denimo Avstrijci, pravijo, da so cene odpadkovza nadaljnjo obdelavo občutno padle.Koliko zbiralnic ločenih odpadkov imate?V Mariboru imamo 900 zbiralnic s tremi dopetimi posodami, kjer zbiramo papir, steklo,embalažo, biološke odpadke. V občini imamoše tri zbirne centre, kamor lahko meščani pripeljejoodpadke, od televizorjev, elektronike,odsluženih gospodinjskih aparatov do vsegadrugega. Le za nevarne odpadke, večje številoodpadnih avtomobilskih pnevmatik (nadosem) in azbestne plošče je treba nekaj malegaplačati.Kako so obiskana zbirna mesta, kjer seločeno odlagajo odpadki?Moram reči, da so zelo dobro obiskana. Pohvalilbi rad tudi majhne podjetnike in obrtnike,ki sicer skrbno in ločeno zbirajo odpadke vsvojih delavnicah, vendar z njimi marsikdajobremenjujejo zbiralnice po mestu in s svojimiodpadki napolnijo določena zbirna mesta,Stanislav Žagartamkajšnji prebivalci pa se razburjajo, ker se teposode marsikdaj prehitro napolnijo. Majhnipodjetniki se za tako pot odlaganja odpadkovv zbiralnice za prebivalce odločajo, ker bi sicerza odstranitev teh odpadkov s svojih prostorovmorali nekaj plačati. Odvoz iz teh zbiralnic zaprebivalce je poravnan iz denarja za gospodinjskoodvažanja smeti. Ko vemo, kje se to pogostodogaja, damo še dodatne posode za ločenozbiranje odpadkov, da stanovalci niso prevečprikrajšani pri odlaganju določenih odpadkov.So se ljudje navadili na ločeno zbiranjeodpadkov?V vsakem primeru so se zelo navadili na ločenoodlaganje odpadkov. Ljudje bi radi imeli ševeč takšnih zbiralnic, vendar se pri zdajšnjemštevilu nekako konča naš komercialni del alinaše možnosti. Pri zbiranju plastične embalažemora naš tovornjak opraviti osem ur vožnje, dazbere tono in pol plastične embalaže. Ko bodocene odpadne plastične embalaže še nižje, pase bomo morali dogovoriti, kako naprej.Kaj bi moralo narediti Ministrstvo zaokolje in prostor pri zbiranju odpadneembalaže?Do majhnih in občasnih kratkih stikov prinacionalnih shemah zbiranja embalaže žeprihaja. Financirajo jo tisti, ki embalažo prodajajo.Največji proizvajalci embalaže morajonameniti del denarja v nacionalno shemo, iznje plačujejo nas, ki zbiramo odpadno embalažo.Mi komunalci, ki zbiramo embalažo in vto vložimo zelo veliko dela, nismo dobro plačaniv primerjavi s trgovci, ki prodajajo naprej.Ta sistem zbiranja še kolikor toliko deluje, kerima vsaka država nek svoj sistem. Ministrstvoza okolje in prostor nekako ureja te zadeve, jihpopravlja. Shema o zbiranju odpadnih sveč šeni narejena, čeprav je zakonodaja sprejeta. Napokopališčih že ločeno zbiramo te snovi, vendarše ne vemo, kako naprej.Od česa so odvisne cene zbiranja inodvažanja odpadkov?Cene komunalnih storitev so odvisne od standardov,ki jih pri pobiranju odpadkov določiEvropska unija: kam z odpadki, kako jih moramozbirati, kar določajo evropski modeli.Vse to zahteva določeno ceno, kar pa seveda nipovezano z osebnim standardom ljudi, brutodružbenim proizvodom na prebivalca in podobno.Naše cene so še vedno nižje kot v sosednjiAvstriji, kjer so še zahtevnejši komunalnistandardi. Sicer pa v Sloveniji ni nobene možnosti,da bi lahko napovedali morebitno znižanjecen na tem področju. To ni realno.Koliko ton odpadkov letno zberete?Nekaj več kot 80 tisoč ton letno v Mariboru inokolici. Od tega samo 40 tisoč ton odpadkovodpeljemo v sortirnico v Lenart, drugo polovicoodpadkov pa dobimo z ločenim zbiranjem injih usmerimo drugam. Ampak vse to stane. Kobomo imeli toplarno, bomo odpeljali na drugedeponije le 10 – 15 tisoč ton komunalnih odpadkov,vse drugo pa bomo koristno uporabili.S cenami, ki jih imate za zbiranjeodpadkov, še shajate?Še shajamo. Nekaj problemov imamo s plačevanjemv desetih primestnih občinah, vendarvemo, da bodo prej ko slej plačali, kajti mi odpadkeodpeljemo, jih deponiramo, vse to pastane. Pri oblikovanju cen za odvoz odpadkovprihaja do majhnega zapleta. Oblikovanje tehcen je v pristojnosti občin, potem pa morajo oteh cenah spregovoriti na ministrstvih za okoljein prostor, gospodarstvo in finance, potempa o tem spregovori še vlada. Ko opravimo topot, šele potem lahko uveljavimo cene. Ta postopektraja pol leta, in sicer samo v primeru,če so vsi zelo »pridni«, kar pomeni, da pohitijoz odločanjem, vendar običajno niso tako hitri.

34OkoljeOdpadne baterije inakumulatorjiOdpadneEOL-41-december-December-08surovineTina HuremovičPravila določena, kmalu do sistema zbiranjaVlada Republike Slovenijeje julija letos izdala novdokument o ravnanju zbaterijami in akumulatorjiv celotnem času njihovegaživljenjskega ciklusa. Z novouredbo naj bi izboljšali odnosdo okolja ter povečali količinozbranih odpadnih baterij inakumulatorjev vseh vrst. Doleta 2012 se mora povzpetina 25 odstotkov. Glede naevropsko statistiko bodočlani večine evropskih državmorali temeljito pospešitizbiranje odpadnih baterij inakumulatorjev, v Avstriji sodenimo 44 odstotkov doseglipo 14 letih. V Sloveniji naj binajvečjo težavo predstavljalebaterije, ki so v uporabi vgospodinjstvih in večinomaromajo v koš med ostalekomunalne odpadke.Z novo uredbo naj bi se povečala tudi predelavain recikliranje tovrstnih nevarnih odpadkov.Slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo,distribucijo, zbiranjem in recikliranjembaterij ter akumulatorjev so se na uredbo dobropripravila in njena uvedba zanje ne predstavljavečjih težav ter sprememb. Največ dela jih takočaka s postopki za uvedbo sheme zbiranja zaodpadne baterije in akumulatorje.30. julija 2008 je bila v Uradnem listu RS št.78/2008 objavljena Uredba o ravnanju z baterijamiin akumulatorji ter odpadnimi baterijamiin akumulatorji. Ta je skladna z Direktivo2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta zdne 6. septembra 2006, ki je nadomestila Direktivo91/175/EGS. Direktiva se nanaša naizboljšanje okolju prijaznega delovanja baterijin akumulatorjev ter na ravnanje z odpadnimibaterijami in akumulatorji vseh, ki so vključeniv njihov življenjski krog. Torej od proizvajalcev,distributerjev do končnih uporabnikov ter tuditistih, ki skrbijo za obdelavo in recikliranje odpadnihbaterij ter akumulatorjev. Direktiva takovključuje pravila za dajanje baterij in akumulatorjevna trg in prepoveduje dajanje na trg tistihbaterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarnesnovi. Določa še posebna pravila za zbiranje,predelavo in odstranjevanje odpadnih baterijin akumulatorjev na področju ravnanja z odpadkiin izhodišča za pripravo operativnih programovvarstva okolja v zvezi s spodbujanjemzbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih baterijter akumulatorjev. Uredba predvideva tudispremljanje stopnje zbiranja odpadnih baterijin akumulatorjev. Ta bo prvič sicer izračunanaza tretje koledarsko leto po uveljavitvi uredbe,vendar pa do 26. septembra 2012 ne sme bitimanjša od 25 odstotkov ter do 26. septembra2016 ne manjša od 45 odstotkov. V promet jeprepovedano dajati baterije in akumulatorje,ki vsebujejo več kakor 0,0005 odstotkov živegasrebra glede na celotno maso, prenosne baterijein akumulatorje, ki vsebujejo več kot 0,002 odstotkakadmija glede na celotno maso.

EOL-41-december-December-08 Okolje 35Pravila ravnanja in odgovornostOdpadne prenosne baterije in akumulatorjekončni uporabnik ne sme mešati z ostalimiodpadki in jih odlagati kot mešani komunalniodpadek. Prepustiti jih mora distributerju.Če pa gre za pravno osebo ali samostojnegapodjetnika posameznika, je treba odpadnebaterije in akumulatorje prepustiti izvajalcujavne službe v zbirnih centrih, ločeno zbranihfrakcij komunalnih odpadkov ali v premičnihzbiralnicah, ločeno zbranih nevarnih frakcijkomunalnih odpadkov. Obveznosti izvajalcajavne službe so, da omogoči končnim uporabnikomustrezno brezplačno odlaganje odpadnihbaterij in akumulatorjev. To pa ne veljaza pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike,ki izvajajo določene vrste gospodarskedejavnosti. V kolikor je izvajalec javneslužbe ločen od zbiralca odpadnih prenosnihbaterij in akumulatorjev, jih mora oddati brezzahteve za plačilo. Naloga distributerja je, dana prodajnem mestu brezplačno prevzema vseodpadne prenosne baterije in akumulatorje neglede na končnega uporabnika in proizvajalca.Za prevzem mora urediti posebne zabojnike zaločeno zbiranje in začasno skladiščenje zbranihprenosnih baterij in akumulatorjev. Proizvajalecmora zagotoviti zbiranje odpadnihbaterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov,distributerjev in izvajalcev javne službeter njihovo predelavo. Vpisan mora biti vevidenco proizvajalcev prenosnih baterij inakumulatorjev pri pristojnem ministrstvu terpredložiti načrt o ravnanju z odpadnimi prenosnimibaterijami in akumulatorji.Zbiralec je tisti člen v življenjskem krogu odpadnihbaterij in akumulatorjev, ki jih zbira inhkrati zagotavlja njihovo obdelavo ter recikliranje.Prevzema jih od distributerjev, izvajalcevjavne službe in končnih uporabnikov terkrije stroške, ki nastanejo pri zbiranju, obdelaviin recikliranju prevzetih odpadnih surovinter jih zbira, ločuje in skladišči v posebnemzbirnem centru.Podobna pravila veljajo tudi za odpadne industrijskebaterije in akumulatorje. Njihov proizvajalecmora zagotoviti, da se odpadne industrijskebaterije in akumulatorji od končnihuporabnikov prevzemajo brezplačno ne gledena njihovo kemijsko sestavo in izvor. Lahkopa proizvajalci in končni uporabniki tovrstnihbaterij in akumulatorjev sklenejo pogodbo,ki predvideva drugačno ureditev financiranjastroškov zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnihindustrijskih baterij in akumulatorjev.Tudi proizvajalec avtomobilskih baterij inakumulatorjev mora na svoje stroške zagotovitizbiranje, obdelavo in recikliranje odpadnihavtomobilskih baterij in akumulatorjev.Zbiralec vseh vrst odpadnih baterij in akumulatorjevmora v skladu z uredbo javnostter končne uporabnike obveščati o namenu inciljih zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev,o pravilnem ravnanju z njimi, o možnostihbrezplačnega oddajanja ter o načinih njihoveobdelave in recikliranja. Proizvajalci pa so tisti,ki morajo zbiralcem zagotoviti financiranjevseh stroškov, ki nastanejo zaradi oglaševalskihakcij za obveščanje javnosti o zbiranju,obdelavi in recikliranju odpadnih prenosnihbaterij in akumulatorjev.Za že obstoječe proizvajalce velja, da morajopogoje za vpis v evidenco proizvajalcev baterijin akumulatorjev izpolniti do 31. maja 2009.Skupaj z distributerji, izvajalci javnih služb inzbiralci odpadnih baterij ter akumulatorjev, pamorajo z izvajanjem obveznosti, ki jih nalagauredba, začeti do 26. septembra 2009.Obveznosti tudi do recikliranjaProizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskihbaterij in akumulatorjev imajoobveznosti tudi do recikliranja. Najpoznejedo 26. septembra 2009 morajo zagotoviti obdelavoin recikliranje z uporabo najboljših razpoložljivihtehnik ter pri obdelavi zagotoviti,da se iz odpadnih bateriji in akumulatorjevodstranijo vse tekočine ter kisline. Obdelavain skladiščenje pa morata potekati v objektihza obdelavo na površni z neprepustnimi tlemiter primernim prekritjem zaradi varstva predvremenskimi vplivi ali v posebnih zabojnikih.Glede učinkovitosti recikliranja morajo proizvajalcizagotoviti, da so do 26. septembra 2012izpolnjeni sledeči okoljski cilji: 65 odstotnastopnja recikliranja glede na povprečno masosvinčenih baterij in akumulatorjev s kislino,vključno z recikliranjem svinca v baterijah inakumulatorjih, 75 odstotna stopnja recikliranjaglede na povprečno maso nikelj-kadmijevihbaterij in akumulatorjev ter 50 odstotnastopnja recikliranja glede na povprečno masodrugih odpadnih baterij in akumulatorjev.Proizvajalec prenosnih, industrijskih in avtomobilskihbaterij in akumulatorjev mora do 31.marca tekočega leta pristojnemu ministrstvuposredovati poročilo o ravnanju z odpadnimisnovmi za preteklo koledarsko leto. Odgovornina ministrstvu pa pošljejo Komisiji poročilo oizvajanju Direktive 2006/66/ES vsaka tri leta.Prvo poročilo zajema obdobje do 26. septembra2012.Nadzor in kazni, priprave na shemoNadzor nad spoštovanjem in izvajanjem obveznosti,določenimi v novi uredbi, izvajajo inšpektorji,pristojni za varstvo okolja ter Tržniinšpektorat RS, kazni za prekrške proizvajalcev,končnih uporabnikov, izvajalcev javnihslužb, nosilcev skupnega načrta za ravnanje zodpadnimi baterijami in akumulatorji, distributerje,zbiralce, predelovalce ali odstranjevalcepa znašajo od 4.000 do 40.000 evrov. Pristojniinšpektorji pravijo, da na tem področju nivelikih neskladnosti z zakonom. Leta 2006 sonadzor opravili 88-krat in izrekli 16 ukrepov.Glede na vse določbe in člene Direktive2006/66/ES ter pojasnil pristojnih na Ministrstvuza okolje in prostor RS, se bo moral v prihodnjev prvi vrsti vzpostaviti sistem zbiranjaodpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.Čeprav direktiva največ odgovornosti nalagaproizvajalcem, pa jim država na nikakršennačin ne pomaga pri financiranju stroškov zazbiranje, obdelavo in recikliranje odpadnihbaterij ter akumulatorjev. Se pa tudi v Slovenijiobeta vzpostavitev sistema zbiranja omenjenihodpadkov, in sicer se mora to zgoditi najkasnejedo 26. septembra 2009.V TAB vedo, kaj morajoV mežiškem podjetju TAB, v katerem se ukvarjajos proizvodnjo svinčevih startnih baterijter industrijskih baterij, proizvedejo 1.200.000kosov baterij ter 750.000 trakcijskih in stacionarnihelementov na leto. Obveznosti, ki jihnova direktiva prinaša proizvajalcem, naj, pozagotovilih Mojce Potočnik, vodje strokovnihslužb v podjetjih TAB in MPI-Reciklaža, ne bivplivale na poslovanje podjetja: »Kot ekološkoosveščeno podjetje smo že pred časom spoznalipomembnost urejenega zbiranja odpadnihakumulatorjev. Tako smo organiziranozbiranje odpadnih baterij uvedli že pred samozakonodajno zahtevo. Zato spremembe za nasne predstavljajo nobenih težav in ne terjajosprememb.« Potočnikova je še pojasnila, da sena prodajnih mestih, kjer so naprodaj njihoviakumulatorji, urejena prevzemna mesta zabrezplačno oddajo odpadnih akumulatorjev.Stranke na to opozarjajo s plakati ter občasnimioglaševalskimi akcijami. Poskrbijo tudi zaustrezne ADR prevoze, s katerimi so odpadkiprepeljani direktno v predelavo hčerinskegapodjetja MPI-Reciklaža. Kakšna je dejanskastopnja zbiranja odpadnih bateriji in akumulatorjev,v TAB ne vedo, prepričani pa so, daje zbiranje svinčevo-kislinskih akumulatorjevv Sloveniji že zelo dobro.V TAB hčerinskem podjetju torej poskrbijoza predelavo odpadnih svinčevo-kislinskihbaterij. Ker nova uredba predpisuje pravilaravnanja predvsem za proizvajalce in zbiralcebaterij, ta sprememba za predelavo svinčevokislinskihbaterij v podjetju MPI-Reciklažane prinaša. »Naše delovanje se ne bo spremenilo,saj v podjetju že sedaj sledimo razvoju inBAT na področju predelave odpadnih baterij.Upoštevamo in dosegamo tudi vse zakonskopredpisane meje,« je povedala Mojca Potočnikter dodala, da je podjetje MPI-Reciklaža, Metalurgija,plastika, inženiring edino slovenskopodjetje, ki ima ustrezne naprave in tehnologijoza predelavo izrabljenih svinčevo-kislinskihakumulatorjev in drugih odpadkov na osnovisvinca. Pri reciklaži izrabljenih akumulatorjevin drugih odpadkov z vsebnostjo svinca delujejov okviru zakonitih predpisov ter skušajopri tem čim manj škodljivo vplivati na okolje.Na leto tako proizvedejo od 30 do 35.000 tonrafiniranega svinca in zlitin, prav toliko paznaša tudi letna poraba svinca pri nas. Ker zasvojo proizvodnjo potrebujejo tudi do 70.000ton primernih odpadkov, surovine uvažajo iztujine. Sicer pa odpadne surovine predelujejov proizvode, ki se nato ponovno uporabljajo zaproizvodnjo akumulatorjev.Problematični so baterijski vložkiGocev Tasev, namestnik direktorja TABA-KUM export-importV novomeškem podjetju TABAKUM, kjer semed drugim ukvarjajo s trgovino z akumulatorjiter uvozom posebnih zabojev za zbiranje

36Okoljeodpadnih akumulatorjev, so se zakonskimspremembam že delno prilagodili. »Prenovljenadirektiva za naše podjetje pomeni ureditevmarsikatere nejasnosti in hkrati določitevenakih pravil za vse. Pred uredbo smo bili napodročju ravnanja z odpadnimi baterijami inakumulatorji daleč za marsikatero državo članicoEvropske unije, zdaj pa mislim, da se bodostvari, čeprav ne čez noč, obrnile na bolje. Vnašem podjetju imamo sicer izkušnje s svinčenimibaterijami in akumulatorji. Pri teh sostvari dokaj urejene, saj se na veliki večini poslovnihmest nahajajo tudi posebni zabojnikiza zbiranje odpadnih akumulatorjev. Ob temmi prav tako obveščamo javnost o možnostihbrezplačnega prepuščanja svinčenih baterij prinas in naših poslovnih partnerjih. Najbolj problematičnitovrstni odpadki so tako po mojemmnenju še vedno baterijski vložki, ki v slovenskihgospodinjstvih večinoma romajo medkomunalne odpadke. Sicer pa bo nova uredbapredvidoma povečala stroške našega poslovanja.Večino zahtev smo izpolnjevali že prednjeno uvedbo. Zdaj nas čaka še ureditev zadev,povezanih s celovito rešitvijo oziroma shemozbiranja odpadnih svinčenih akumulatorjev inbaterij, je povedal Gocev Tasev.Največja sprememba bo skupni načrtSlavko Dvoršak, Surovina d.d.»V Surovini, družbi za predelavo odpadkov,uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorjiter odpadnimi baterijami in akumulatorji, nepomeni večjih sprememb poslovanja. Že sedajsmo v evidenco Agencije Republike Slovenijeza okolje vpisani kot predelovalec odpadnihbaterij in akumulatorjev, doslej pa smo vodilitudi natančne evidence o količinah prevzetihin oddanih baterij ter ločeno zbirali lastne odpadnebaterije. Največjo spremembo tako zanas kot zbiralca predstavlja vključitev v skupninačrt ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.«Kaj kažejo slovenski kazalci okolja?Na podlagi nove direktive in okoljskimi smernicaminaj bi v Sloveniji prišlo do vzpostavitveodpadne baterije in akumulatorji (kg)55000005000000450000040000003500000300000025000002000000150000010000005000000in delovanja učinkovitega sistema ravnanja zodpadnimi baterijami in akumulatorji. Hkratipa naj bi se dosegla prepoved trženja baterij spreseženo dopustno vsebnostjo živega srebra,kadmija in svinca. Število baterij, ki so dane natrg, se sicer v zadnjih letih zmanjšuje, vendarpa se zmanjšuje tudi količina zbranih odpadnihbaterij in akumulatorjev. Količina zbranihtovrstnih odpadkov je sorazmerna z njihovopredelavo. Leta 2003 je bilo denimo na trgdanih slabih 4,8 milijona kilogramov baterij inakumulatorjev. Od tega se je zbralo približnopolovico odpadnih baterij in akumulatorjev,približno dva milijona kilogramov pa se jihje predelalo. Tri leta kasneje, torej leta 2006,je bilo na trg predvidoma danih 1,8 milijonakilogramov baterij in akumulatorjev. Po pretekunjihove življenjske dobe se jih je zbralo 1,3milijona kilogramov ter približno toliko tudipredelalo.Omenjene količine niso zadostne za slovenskepotrebe, zato je treba odpadke uvažati. Količineuvoženih odpadkov, po podatkih ARSO,nihajo med 20.000 in 25.000 tonami. Leta 2006so denimo v MPI-Reciklaža predvsem iz Hrvaškein Madžarske uvažali odpadne svinčeveakumulatorje, njihove dele in svinčev pepel.Evropa in njene rešitveEvropska prodaja avtomobilskih baterij inakumulatorjev znaša okrog 800.000 ton. Polegtega je proizvedenih še 190.000 ton industrijskihin 160.000 ton porabniških baterij. Vseomenjene baterije in akumulatorji vsebujejopotencialno nevarne kovine, predvsem v primerih,če niso ustrezno zbrane. Vendar pa doprepovedi uporabe, čeprav so na to temo tudi vEvropskem parlamentu potekale burne razprave,še ni prišlo. Glavni razlog, da popolne prepovedidenimo kadmijeve baterije še ni, je ta,da zaenkrat ni druge možnosti. Svet okoljskihministrov Evropskega parlamenta je zato odločil,da so prepovedane prenosne kadmijevebaterije. Te uporabljajo posamezni potrošnikiin ne poskrbijo za njihovo ustrezno odlaganje.Odstotek njihovega zbiranja je slab tudi vokoljsko najbolj osveščenih državah. V Belgijijih denimo zberejo 59 odstotkov, na Švedskemleto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2006predvidoma dane na trg zbrane predelavaVir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007; Letna poročila,Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007.EOL-41-december-December-0855 odstotkov, sledijo Avstrija s 44, Nemčija z39, Nizozemska z 32, Francija s 16 odstotki, vVeliki Britaniji pa znaša odstotek zbranih odpadnihbaterij le 2 odstotka.Država Količina zbranih baterij v %Belgija 59Švedska 55Avstrija 44Nemčija 39Nizozemska 32Francija 16Velika Britanija 2V kategorijah avtomobilskih in industrijskihbaterij ter akumulatorjev do prepovedini prišlo, saj je tudi prostovoljnozbiranje organizirano že več let, prav takopa je zagotovljeno recikliranje. O tej problematikije potekala razprava tudi na sejievropskega parlamentarnega Odbora zaokolje. Na njej je evropska poslanka MojcaDrčar Murko iz Slovenije izpostavila naslednje:»Spričo velikih razlik, ki obstajajov članicah EU zaradi različnih prijemovpri vzpostavljanju državnih shem zbiranjaodpadnih baterij in recikliranja le-teh,je smotrno prepovedati uporabo težkihkovin v prenosnih baterijah. Obstaja namrečnevarnost, da večine potrošniki nebodo vrnili na zbirna mesta in bodo zatokončali na deponijah. S specialnimi industrijskimibaterijami in akumulatorji paje drugače. Med tem ko trajajo, so izoliraniod okolja in ga ne ogrožajo. Nevarnipostanejo šele na koncu življenjske dobe,a tedaj je zanje – upoštevajoč že vrsto letdelujoče sisteme v evropski industriji –zagotovljeno zbiranje in recikliranje. Kategorizacija,ki jo je sprejel Svet okoljskihministrov držav EU, je torej ključ do proporcionalnerazmejitve tveganja za okolje.Na tej podlagi pa je logičen tudi naslednjikorak, namreč upoštevanje trenutne nenadomestljivostiteh baterij na zelo širokihpodročjih uporabe, tako v pogleduzanesljivosti kot tudi trajnosti.«

OdmeviEOL-41-december-December-08 Okolje 37Nepopolna letna poročila shemV 40. številki revije EOL je bilobjavljen prispevek Pristojbineza odpadno EE opremo vnepravi predal?. Avtorica jemed drugim izpostavila vsebinoletnega poročila Interserohaglede predelave oziromareciklaže EE opreme, češ dapodatki niso popolni oziromaustrezni. Interseroh je poslalinformacijo oziroma odgovor,ki ga objavljamo, prav takoSlužba za odnose z javnostmina Ministrstvu za okolje inprostor ter Slopak.Družba INTERSEROH v okviru skupnega načrtazagotavlja obveznosti ravnanja z odpadnoelektrično in elektronsko opremo (OEEO) skladnoz Uredbo o ravnanju z odpadno električnoin elektronsko opremo (Ur. l. RS 107/06) za 122podjetij v skupni količini skoraj 9000 ton. Ponaši oceni ta količina predstavlja 25-odstotnitržni delež. Družba INTERSEROH je kot nosilecskupnega načrta do konca leta 2007 prevzelaveč kot 2.000 ton ter zagotovila predelavo(reciklažo) za več kot 1.900 ton OEEO, s čimersmo dosegli skupno kvoto 22 % odstotkovzbrane OEEO. Podatke in poročila smo posredovaliAgenciji RS za okolje.V letu 2007 smo začeli vzpostavljati ločenozbiranje OEEO pri končnih uporabnikih indistributerjih ter začeli s prevzemanjem OEEOpri izvajalcih javne službe. Zaradi neurejenostideležev iz 12 .in 13. člena Uredbe in poznegavpisa v evidenco skupnih načrtov smo s končnokoličino zbrane OEEO lahko zadovoljni. S celovitimprevzemanjem smo začeli sredi leta 2007,evidentiranje prevzemov in predelave pa smodelno zagotovili tudi za prvo polovico leta.Sistem prevzemanja OEEO, ki je ustrezno pripravljenna 5 zbirno-predelovalnih skupin priMateja Mikecizvajalcih javne službe, je naletel na precej ovir,na katere smo med letom pristojne organe žeopozorili, in sicer:– zbirni centri niso ustrezno opremljeni zazbiranje OEEO skladno z Odredbo o ravnanjuz ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanjujavne službe ravnanja s komunalnimiodpadki (Ur. l. RS 21/01) ali pa navodil opripravi niso upoštevali,– izvajalci javne službe nimajo ustrezne podlageza sodelovanje z več nosilci skupnihnačrtov (med katerimi je tudi družba Interseroh),saj Ministrstvo ni objavilo delitvemed nosilci skupnih načrtov na deleže po 13.členu Uredbe,– nejasnost določanja višine stroškov iz 12.člena Uredbe, ki jih Ministrstvo ni objavilo,– nizka osveščenost prebivalstva o pravilnemravnanju z OEEO.Družba INTERSEROH je določila povprečnestroške ravnanja na zbirnih centrih enako zavse izvajalce javnih služb, kar je delno urediloodsotnost uradno objavljenih sklepov po 12.in 13. členu. Že na začetku leta smo začeli zosveščanjem končnih uporabnikov o pravilnioddaji OEEO in lokacijah zbiralnic z zloženkamiin letaki, dosegljivimi na prodajnih mestihzavezancev, prav tako pa tudi z oglasi terinformacijami na spletnih straneh zavezancev.Učinki so bili pozitivni. Povečalo se je številonaročil za odvoze od končnih uporabnikov,prav tako smo veliko končnih uporabnikov inindividualnih oseb pri oddajanju OEEO usmeriliv zbirni center ali zbiralnico. V Interserohuse zavedamo pomena obveščanja in ozaveščanjakončnih uporabnikov, zato nameravamo teaktivnosti v prihodnje še okrepiti.Pri prevzemanju OEEO smo naleteli še na nekajproblematik, in sicer na nedosledno evidentiranjeprevzete opreme 1. razreda, ki sojo izvajalci javne službe v preteklosti predajalioziroma oddajali kot kovinski odpadek (torejskupaj z drugimi kovinskimi odpadki). Na napačnovodenje smo med letom opozarjali takoizvajalce javne službe kot tudi pooblaščene izvajalce.Podobna praksa je pri oddaji opreme iz1a. razreda (hladilniki) in iz 5. razreda (ogrodjasvetilk), ki so se na začetku leta še oddajaliskupaj z drugimi kovinskim odpadki. Priprevzemanju opreme iz 4. zbirno-predelovalneskupine (mali gospodinjski aparati) je določanjeposameznih razredov opreme težje, saj soaparati majhni in pomešani med seboj. Najboljpa izstopa majhna količina zbranih malih gospodinjskihaparatov vseh razredov, saj le-tizaradi svoje velikosti največkrat končajo v zabojnikuza mešane komunalne odpadke. Zatoskuša družba INTERSEROH pri izvajalcih javneslužbe spodbujati razvrščanje pred odlaganjem,a kljub temu v zaprtih vrečah ostane ševedno preveč malih gospodinjskih aparatov. Zdistributerji se tudi dogovarjamo o spodbujanjuzbiranja po sistemu staro za novo.Ceno ravnanja z OEEO sestavljajo stroški zbiranja,obdelave in predelave (recikliranja) tervodenja sistema. Cena ravnanja je določenaza doseganje minimalnih predpisanih kvotzbrane OEEO glede na količine, ki so dane naslovenski trg. Interseroh je konec leta 2007 presežkeplačil za ravnanje z OEEO zavezancem,ki so vključenih v sistem, vrnil, in sicer v oblikidobropisa.Mateja Mikec, Interseroh

38OkoljeVse tri sheme morajo dopolnitiporočilaEOL-41-december-December-08resnic. Naš namen ni popravljanje omenjenegačlanka, sej bi bilo to povsem neproduktivno,ampak želimo še enkrat jasno predstaviti dejanskostanje.Ker obdelava poročil še ni zaključena,zato tudi ne moremo komentirali posameznihzadev, dokler ne bodo analizeporočil zaključene. Trenutno so na potezivsi trije nosilci shem (da ne bo dileme,vsi trije so bili pozvani, da dodatnodopolnijo svoja poročila, ki po vsebininiso v celoti ustrezala zahtevam). Šelepotem, ko bo zaključena obravnava,bodo sledili nadaljnji koraki skladnos pooblastili, ki jih ima MOP. Skladnoz Uredbo o ravnanju z odpadno električnoin elektronsko opremo (Uradnilist RS št. 107/06) morajo proizvajalciin pridobitelji EE opreme zagotovitiustrezno ravnanje z OEEO in ga financirati.Iz poročil o ravnanju z OEEOmora biti skladno z zahtevami Uredberazvidno izpolnjevanje obveznostiproizvajalcev in pridobiteljev EE opreme.Zaračunavanje stroškov ravnanjaz OEEO je v primeru izpolnjevanjaobveznosti v okviru skupnega načrtaravnanja z OEEO stvar pogodbenegaodnosa med proizvajalci in pridobiteljiEE opreme in nosilcem načrta.MOP, Služba za odnose z javnostmiTonja StražiščarSlopak je odpadno EEO predelalV članku z naslovom »Pristojbine za odpadnoelektrično in elektronsko opremo v nepravipredal?«, ki je bil objavljen v oktobrski številkirevije EOL, se je novinarki Nini Martinc zapisalokar nekaj dejstev, ki ne odražajo dejanskegastanja, nekaj napačnih tolmačenj in pol-Družba Slopak je načrt za dovoljenje za ravnanjez odpadno električno in elektronsko opremooddala na ARSO v letu 2006, konec oktobra2007 pa je dobila dovoljenje za omenjenodejavnost. Pred tem smo ocenjevali, da se bo vDružbo vključilo med 176 in 232 zavezancev.Slopak se je v vmesnem obdobju intenzivnopripravljal na začetek delovanja na tem področju,izbral ustreznega izvajalca in preveril, kateroelektrično in elektronsko opremo je možnopredelati. Zato smo v dveh mesecih našegadelovanja v letu 2007 zbrali 33.785 kg opreme,ki je bila takšne narave, da smo jo lahko v celotipredelali. V vsakem primeru smo v letu 2007dosegli začrtane cilje glede zbranih in predelanihkoličin in ocenjujemo, da jih bomo tudiv tem letu.Družba Slopak zagotavlja, da bo v skladu z veljavnozakonodajo in v rokih, ki jih predvidevaslovenska zakonodaja, zbrana in predelana vsaelektrična in elektronska oprema in ni nobenenevarnosti, da bi le-ta pristala na deponijah.Slopak ima vsekakor prevelik ugled, da bi gaogrozil zaradi tako majhnega segmenta poslovanja,kot je električna in elektronska oprema.Tonja Stražiščar, SlopakINTERSEROH d.o.o.Brnčičeva ulica 451231 Ljubljana - ČrnučeT: (1) 560 91 50, F: (1) 560 91 61baterije@interseroh.comwww.vrni-baterije.sipromocija

trg odpadneEOL-41-december-December-08 Okolje 39embalažeTrg odpadne embalaže in Sistem naj preprečuje nelojalno konkurencoshemeNa seji uredniškegaodbora revijeEmbalaža&Okolje&Logistikaje Andrej Sotelšek, direktorSlopaka, analiziral alarmantnerazmere na trgu surovinoziroma odpadne embalaže.Slopak začrtane cilje dosega,vendar je očitno, da odnosimed vsemi tremi družbami natrgu niso urejeni. Kaj se torejdogaja, smo vprašali AndrejaSotelška.Kako Slopak ocenjuje realizacijoletošnjih ciljev pri zbiranju odpadneembalaže? Kolikšen je realni tržni delež?Z doseganjem ciljev na področju predelave odpadneembalaže smo zadovoljni. Ostale cilje patežko ovrednotimo, in sicer zaradi neugodnihrazmer v zadnjih treh mesecih, predvsem zaradimanjših cen surovin in večjih stroškov. Jepa vsekakor še prezgodaj za natančnejšo ocenosituacije. Kar zadeva Slopakov tržni deležv Sloveniji, ocenjujemo, da se v letu 2008 ni bistvenospremenil, ker pa nam niso dostopni vsipotrebni podatki, o tem ne bomo špekulirali.Andrej SotelšekKaj pa lahko družba Slopak stori zaracionalizacijo zbiranja odpadneembalaže?Če racionalizacija pomeni zmanjšanje stroškovin povečanje količin predelane odpadneembalaže, menimo, da je treba največ sredstevin energije vložiti v ozaveščanje občanov. Občanise še premalo zavedajo, kako pomembnoje skrbno ločeno zbiranje odpadne embalaže.Kljub zelo neugodnim gibanjem cen odpadnihsurovin je Slopak zaenkrat zadržal cene embalažninenespremenjene tudi za leto 2009, kljubtemu da stroški zbiranja naraščajo. Pri temvelja poudariti, da Slopak zaenkrat prevzemaodpadno embalažo od vseh izvajalcev javneslužbe v celoti in ne le v deležu, ki ustreza tržnemudeležu zavezancev Slopaka. V tem smisluSlopak krije tudi stroške zbiranja odpadneembalaže še za konkurenčne družbe. Odnosemed družbami pa bi moralo urediti Ministrstvoza okolje in prostor.Torej nobena od shem ne bo povišalastroškov ravnanja z odpadno embalažo.Zakaj? Ali ne bodo stroški zbiranja višji,če bo Slopak moral od vsakega izvajalcajavne službe prevzeti delež embalažeskladen z njegovim tržnim deležem?V Sloveniji smo edina shema, ki javno objavljasvoj cenik embalažnine, pobira odpadno embalažopri vseh izvajalcih javnih služb in enakovrednoobravnava vse svoje zavezance.Kaj bi potemtakem morali spremeniti vsistemu ravnanja z odpadno embalažo vSloveniji?V Sloveniji bi bilo treba predvsem postavititakšne kriterije za podeljevanje okoljevarstvenegadovoljenja, da bodo vsi sistemi reprezentativni.Prav tako bi morali jasno določitistandarde pri opravljanju storitev ter pri ozaveščanju.Kateri problemi se pojavljajo priravnanju s tisto odpadno embalažo, ki nikomunalni odpadek?Pri ravnanju z odpadno embalažo, ki ni komunalniodpadek, se do sedaj nismo srečevali zvečjimi težavami, saj je ta embalaža dosti boljčista in enotna kot odpadna komunalna embalaža,ki se zbere na ekoloških otokih.Vendar je vse več mnenj, da bi se moralza učinkovit sistem ravnanja z odpadnoembalažo bolj angažirati MOP.Po Uredbi iz avgusta 2006 bi moralo Ministrstvoza okolje in prostor postaviti učinkovit inracionalen sistem, ki bo zagotovil, da bodo vsedružbe za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjevalevse svoje prevzete obveznosti.Ali tudi Slopak meni, da je načindoločanja deležev prevzemov prikomunalnih podjetjih, kot ga zdajpredvideva uredba, neživljenjski?Po našem mnenju bo dober kakršenkoli sistem,ki bo enak za vse vpletene in ki bo zagotovil,da bodo vse družbe izpolnjevale svoje obveznosti.Sistem mora preprečevati nelojalnokonkurenco. Če bi Ministrstvo izpolnilo svojeobveznosti in bi vsaka družba pokrila svoj delzbiranja odpadne embalaže, bi se embalažninapri Slopaku ob normalni tržni situaciji lahkoznižala za 10-15%.Okoljski cilji zahtevajo zmanjšanjekoličin odpadkov, ki se odlagajo nadeponijah. Ali te cilje Slovenija dosegapri posameznih frakcijah?Naj poudarimo, da je temeljno poslanstvo inrazlog za ustanovitev družbe Slopak zmanjšanjekoličin odpadkov na deponijah. Načrtovanecilje Slopak vsekakor dosega, moramo pareči, da trenutno v Sloveniji ni nobenega operativneganačrta, ki bi določal letne cilje gledezbrane in predelane odpadne embalaže.Kaj Slopak stori, da se povečuje deležpredelave odpadne embalaže?Za povečevanje deleža predelane embalaže seSlopak odloča za več različnih sredstev, medkaterimi je glavno ozaveščanje ljudi, predvsemmladih. Pomembno pa je tudi nenehno izobraževanjeizvajalcev storitev zbiranja, sortiranjain predelave odpadne embalaže. Trenutno smosredi projekta iskanja najprimernejšega predelovalcaembalaže za tekoča živila.

40OkoljeOdpadne surovineOdpadneEOL-41-december-December-08surovineCena starega papirja je ni車e daleč od tega, da bi seukvarjali le z zbiranjem inpredelavo odpadnega papirja,čeprav je to za Papir servis ševedno ena izmed temeljnih innajpomembnejših dejavnosti.Dejstvo je, da smo na tempodročju najmočnejši!« pravigeneralni direktor, magisterDušan Marc, ko predstaviznačilnosti družbe, ki jovodi zadnjih nekaj mesecev.Pred tem je v njej delalkot namestnik tedanjegageneralnega direktorja.To potrjuje razvoj družbe, ki deluje v okviruposlovne Skupine Krater. Ena izmed strateškihposlovnih odločitev zadnjih treh let je, polegosnovne dejavnosti zbiranja in predelave odpadnegapapirja najrazličnejših vrst, tudi zbiranjein predelava odpadne embalaže, kovinskihodpadnih surovin ter uničevanje zaupnedokumentacije. V zadnjih dveh letih so močnoposegli tudi na področje komunalnih odpadkov.Sicer v družbi ne mirujejo, saj se prav priravnanju z odpadnimi surovinami izjemno hitropojavljajo nove zahteve in potrebe, a tudiposlovne priložnosti.Dušan Marc, ki se je pred okoli petnajstimileti prvič srečal z odpadki, pravzaprav se jezačel sistematično ukvarjati z radioaktivnimiodpadki, dobro ve, kako se v Sloveniji izrazitospreminja odnos do okolja in odpadkov.Ukvarjanje z odpadnimi surovinami je danesposlovni izziv, je prepričan Dušan Marc. Opozarja,da je v Sloveniji predvsem pri proizvajalcihvedno bolj prepoznavna zavest, da skrb zavarovanje okolja ni zgolj strošek in da odpadkiniso zgolj odpadki, temveč da je potrebno, kogre za državo in gospodarstvo, skupaj iskatinove rešitve. V tem pogledu ima Slovenija karnekaj dobrih rešitev.V obdobju 2000 -2004, ko se je Slovenija vključevalav EU, je družba Papir servis odigralaDušan Marczelo pomembno vlogo pri nastajanju in začetkihdelovanja prvega registriranega nacionalnegasistema za ravnanje z odpadno embalažo– Slopak. Papir servis se je pokazal kotustrezen in trden partner tega sistema. Papirservis danes sistemu Slopak zagotovi povprečnoletno 35 do 40 odstotkov količin odpadneembalaže, ki se pojavlja na slovenskem trgu,kar predstavlja okoli 30 tisoč ton odpadne embalaže.Slopak vključuje in zavezuje vse tiste, kidajejo na trg posamezne proizvode, da z ustreznimifinančnimi vložki v obliki »embalažnine«poskrbijo za organizirano odstranjevanjeodpadne embalaže. »Embalažnina, ki je povsemnov pojem, tudi v slovenskem besednjaku,se je zelo lepo prijela,« ugotavlja Dušan Marc.Dodaja, da je za tiste, ki se ukvarjajo z uporaboin odstranjevanjem embalaže, postala nekajsamoumevnega. Z denarjem, ki ga zagotavlja»embalažnina«, je omogočeno delovanje sistema- ustrezno zbiranje, sortiranje in odstranjevanjeembalažnih odpadkov.Ustanovitelji oziroma lastniki Slopaka so bilioziroma so pomembna slovenska podjetja,ki so med največjimi zavezanci za plačevanje»embalažnine«. Dušan Marc, ki je bil kottedanji predstavnik Ministrstva za okolje inprostor, kjer je bil zaposlen, aktivno vključenv vzpostavljanje sistema Slopak, je še danesprepričan, da je Slovenija storila prav, ko se jeodločila, da organizacijo nacionalnega sistemaprepusti neposredno zainteresiranemu gospodarstvu.Možne bi bile tudi druge rešitve,npr. ustanovitev državne javne službe. »Kdolahko bolje od neposredno zainteresiranegagospodarstva poskrbi, da tak sistem deluje čimbolj učinkovito in s čim manjšimi stroški,« sesprašuje Dušan Marc in se hkrati veseli, kersliši, da namerava država tudi pri ravnanju zdrugimi specifičnimi vrstami odpadkov (npr.odpadnimi gumami, izrabljenimi avtomobiliipd.) spremeniti obstoječi način urejanja – oddržavnih javnih služb preiti na sisteme, podobneembalažnemu.Dušan Marc meni, da je prav po zaslugi pripravin prizadevanj za vstop v EU Slovenija velikobolj samozavestno in velikopotezno urejalaposamezna okoljska vprašanja kot marsikateradruga država v Evropi. Kljub temu je verjetnože nastopil čas za ponoven natančen in kritičenpregled, za inventuro vsega tistega, kar je Slovenijapripravljala in sprejela z dokajšnjo meronaglice pri vključevanju v EU. »Ob pogledu najulij leta 2009, ko začnejo veljati tista »pravapravila« glede odlaganja odpadkov, si pač nemorem šteti v posebno zadovoljstvo dejstvo,da sem sodeloval pri pripravi predpisa, kateregasmo med vsemi državami članicami EUprvi prenesli v nacionalni pravni red. Pravodelo nas šele čaka!«Dušan Marc se popolnoma strinja, da se tudiob takšnih sistemih, kakršen je Slopak, pojavljakonkurenca. Vendar pa mora pri tem država ssvojimi usmeritvami in dovoljenji vendarle poskrbetiza zagotavljanje enakih pogojev poslovanjain obveznosti v ravnanju z odpadki. Vsekakorse pogoji za zbiranje odpadnih surovin vposameznih okoljih razlikujejo. V Ljubljani indrugih večjih mestih sta struktura in kvalitetaodpadkov zagotovo drugačni kot na primer vPomurju. Tako zahteva komunalna odpadnaembalaža, ki je manj čista od embalaže, ki sezbira v industriji, večje stroške. Takšne in podobneposebnosti bi morala država upoštevatipri določanju pravil igre in višine »embalažnine«in tako omogočiti pravo konkurenco medsistemi. »Znano je, da za komunalno odpadnoembalažo v Sloveniji dejansko skrbi sistemdružbe Slopak, torej krije tudi stroške. Čepravtudi konkurenčni sistem razpolaga z dovoljenjem.Kje so torej razlogi, da v občinah nisoprisotni vsi sistemi, katerim je država podelila

EU inEOL-41-december-December-08 Okolje 41dovoljenje?« se sprašuje Marc.Družba Papir servis sicer deluje na območjuskoraj celotne Slovenije. Zato direktor še posebejizpostavi njihov obrat v Lenartu, ki predstavljanekakšno »izhodiščno« točko za delovanjena celotnem severovzhodnem delu Slovenijeoziroma po Štajerski. »Vključitev v reševanjeravnanja s komunalnimi odpadki z območjaMestne občine Maribor in zunajmestnih občinokoljeza nas pomeni najboljšo možno referencona tem področju,« je ponosen Marc. Ugotavlja,da je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Sprejet evropski energetsko-podnebni sveženjtem območju iz leta v leto boljše. To se navsezadnjekaže tudi v drugačni strukturi preostalihmešanih komunalnih odpadkov. Ti so čedaljebolj osiromašeni, njihova »kvaliteta« je čedaljeslabša. Še pred leti je bilo v teh odpadkih velikoveč koristnih materialov, ki jih zdaj ljudježe sami izločajo v posebne zbiralnike. Tudi zvidika stroškov postajajo mešani komunalniodpadki manj atraktivni in dražji. »Omenilsem že nove, strožje zahteve glede odlaganja Evropa je le strla podnebnidejstvo, da jih uporabnikom v končnih cenahodpadkov v poletju 2009 in menim, da nam boenergije že zaračunava, prihodki pa se ne uporabljajoza reševanje podnebnih sprememb vtakrat vsem vroče,« ponovno spomni Marc. oreh, saj je po besedahZa družbo Papir servis dejavnost ravnanja predstavnikov vlad evropskim Evropi ali držav v razvoju, temveč ostanejo naz odpadnim papirjem najrazličnejših vrst šeračunih podjetij.naprej ostaja paradni konj, čeprav se trenutnovoditeljem le uspel velikitudi na tem delu trga kažejo izrazita znamenja met - na vrhu v Bruslju so Odzivi iz Slovenijekrize. »Smo del svetovnega, globalnega trga,«dosegli »prelomen« dogovorugotavlja Marc, »cene surovin padajo iz dnevaIn kaj o dogovoru meni slovenski premier BorutPahor, ki se je prvič udeležil vrha evrop-v dan, cena odpadnega papirja je danes tako v boju proti podnebnimrekoč nič! Celo naši najstarejši komercialisti nespremembam do leta 2020. Vskih voditeljev? Dogovor je dobra razvojnapomnijo kaj takega! Papirnice zapirajo vrata, vpriložnost za Slovenijo. Stroški in koristitujini se vrstijo množična odpuščanje delavcev nasprotju z njimi pa so vodilne podnebno-energetskega svežnja pa bodo pravičnorazdeljeni med države članice, je zago-v tem sektorju. Tudi naša skladišča so polna svetovne in evropske nevladneodpadnega papirja,« zaskrbljeno pripovedujetovil Pahor. »Upošteva se možnost, da gozdoviDušan Marc ter dodaja, »zelo pomembno se okoljske organizacije takoj po predstavljajo prostor za zmanjšanje izpustov.nam zdi, da ta trenutek vsi partnerji, ki delujemona tem področju, odkrito pristopimo kristi upoštevala razvitost držav članic. Možnostoblikovanju dogovora vsebino Zagotovilo je, da se bo pri delitvi stroškov in ko-reševanju nastale situacije in se razumno odzovemo.Po našem mnenju lahko pomembno za evropske voditelje«, saj so ti jekla in aluminija pa bo ustrezno zaščitena predsvežnja označile kot »sramotopovečanja emisij je za štiri odstotke. Industrijavlogo »koordinatorja« odigrajo nacionalnenelojalno konkurenco,« je predsednik vladi pojasnilkoristi dogovora za Slovenijo.prvotne zaveze in napovedanesheme, npr. Slopak.«Kljub trenutnim neugodnim razmeram družbi ukrepe dodobra oklestili.Papir servis uspeva, da ohranja dosedanje dobreodnose s svojimi obstoječimi poslovnimipartnerji.V svojih razvojnih usmeritvah želi Papir serviss svojimi obrati čim bolj celovito pokriti območjevse Slovenije. Trenutno v Logatcu vzpostavljajopovsem nov obrat, ki bo služil pretežnozbiranju kovinskih odpadkov, hkrati pa bopomenil tudi odpiranje vrat proti Notranjskiin Primorski. V Ljubljani se v sodelovanju zMestno občino aktivno pripravljajo na selitevobrata s sedanje, ne več primerne lokacije PodČeprav podrobnosti dogovora še niso znane,saj mora dogovor potrditi še Evropski parlament,bodo članice EU-ja do leta 2020 zmanjšaleizpuste CO 2 za 20 odstotkov glede na leto1990. To v praksi pomeni skoraj 30 odstotnozmanjšanje, saj večina držav izpuste povečujein ne zmanjšuje. Delež obnovljivih virov energijese mora dvigniti na 20 odstotkov energetskestrukture, hkrati pa morajo države izboljšatienergetsko učinkovitost.ježami, na lokacijo v novo poslovno cono v Dobrunjah.Svoje obrate imajo še v Novem mestu,Lendavi in Prevaljah.»Na področju ravnanja z odpadki je Slovenijanedvomno pred pomembnimi odločitvami!«zaključuje Dušan Marc. »Pri reševanju komunalnihodpadkov še vedno ostaja precej sivihV okviru sheme trgovanja z izpusti (ETS) seukinjajo nacionalni programi zmanjševanjaizpustov, saj po novem obstaja samo enotenevropski prag, ki se bo na letni ravni zmanjševaldo leta 2020 za 1,7 odstotka. Tako bo EUleta 2020 dosegla skupni cilj zmanjšanja izpustovza 20 odstotkov. Najpomembnejše pri she-lis. Ne glede na to, da je to občinska pristojnost,pritrjujem tistim, ki upravičeno pričakujejomi trgovanja z izpusti je, da brezplačni kuponiLučka Kajfež Bogatajaktivnejšo vlogo države! Država je tista,ki mora odločiti tudi o tem, ali razpolagamoz zmogljivostmi doma ali pa bo potrebnovključevanje v sisteme tudi izven naših mejain kako? Uresničevanje načela samozadostnosti,po katerem je treba odpadke uničevati čimbližje mesta nastanka, ima tudi drugo plat medalje.Ekonomsko!«ostajajo načeloma pravilo, predvsem za sektorproizvodnje električne energije. Pri industrijise bo delež dražb postopno zmanjševal, takoda naj bi do leta 2025 vsi onesnaževalci plačevaliza svoje kupone. Kljub temu ima po zaslugiPoljske v novem svežnju energetski sektormožnost, da kupone za trgovanje z izpusti toplogrednihplinov prejme zastonj ne glede naNe glede na to je klimatologinja in članicamednarodnega odbora za podnebne spremembeLučka Kajfež Bogataj ob sprejetju dogovoraopozorila, da je Slovenija »že marsikaj podpisala,a obljub ne izpolnjuje«. Smo v položaju,ko ne dosegamo niti starih ciljev, »pa že podpisujemonove«, še pravi Lučka Kajfež-Bogatajeva.

42 OkoljePredlogi Ministrstvu za okoljein prostorprejelismoMateja Mikec, InterserohO sistemu izravnalnih količinEOL-41-december-December-08Pri sistemu ravnanja z odpadnimi produktiimajo izjemno pomembno vlogo izvajalcijavne službe ravnanja z odpadki (komunalnapodjetja) oziroma njihovi skupni centri zaravnanje z odpadki (CERO). Slovenske zakonodajnepodlage določajo, da morajo izvajalcijavne službe ločeno zbrane frakcije komunalnihodpadkov (npr. odpadno embalažo,odpadno električno in elektronsko opremo,odpadne baterije, odpadne fitofarmacevtskeizdelke, odpadne sveče, itd.) oddati družbiza ravnanje z odpadno embalažo ali proizvajalcuali nosilcu skupne sheme, ki dajejo posameznevrste teh izdelkov na trg. Obstoječazakonodaja namreč določa, da morajo družbepri vsaki komunali prevzemati svoj tržnidelež odpadne embalaže v skladu z obsegomsklenjenih pogodb z zavezanci.Na trgu pa se uveljavlja težnja po novi praksi:da posamezni izvajalci javne službe odpadnoembalažo v celoti (in ne po posameznih deležih)oddajajo eni družbi za ravnanje z odpadnoembalažo oziroma odpadno električno in elektronskoopremo oddajo enemu nosilcu skupnesheme. Takšna rešitev je za izvajalce javneslužbe bolj praktična in ustreznejša, saj pomeni,da imajo za več skupin zbranih odpadnihproduktov samo enega prevzemnika.Z namenom, da bi bila razmerja na trgu boljuravnotežena in obvladljiva, bi bilo smiselnouvesti drugačen način določanja količin. Namestoizračunavanja deležev (torej % količin),ki jih mora prevzeti vsak proizvajalec oziromanosilec skupne sheme ravnanja z odpadnimiprodukti pri vsakem izvajalcu javne služberavnanja z odpadki, bi bilo po zaključenemkoledarskem letu smiselno preveriti dejanskoskupno prevzeto količino in teritorialno prisotnostposameznih družb ravnanja z odpadnoembalažo oz. nosilcev skupnih shem ravnanjaz odpadki ter opraviti izravnavo količin (t.i.sistem izravnalnih količin). Presežke ali primanjkljajezbranih količin posamezne družbepa prenesti v prihodnje oziroma že tekočekoledarsko leto. Izvajalci javne službe bi takolahko izbirale, s katero družbo /skupno shemobodo sklenile pogodbo o oddaji odpadnih produktov.Sistem izravnalnih količin pomeni, da se ponderiranoocenjuje količino odpadne embalaže,prevzete pri posameznem izvajalcu javne službeglede na velikost izvajalca javne službe terglede na njegovo oddaljenost od npr. centraSlovenije. Npr. Snaga Ljubljana ima ponder 1;Komunala Lendava pa ponder 10; KomunalaSlovenske Konjice ponder 5. Ponderje bi moraldoločiti strokovnjak s področja ekonomskematematike in bi moral upoštevati velikost komunale(število prebivalcev) ter oddaljenost.Za izvajalce javnih služb ravnanja z odpadkibi to pomenilo, da nimajo neobvladljivegaštevila prevzemnikov, temveč enega ali dva polastni izbiri, ki ima za svoje delovanje ustreznadovoljenja, po drugi strani pa bi tak način vsedružbe za ravnanje z odpadno embalažo prislil,da bi prevzemale odpadno embalažo priveč izvajalcih javne službe na celotnem področjuSlovenije.O določanju minimalnih kvotDružba za ravnanje z odpadno embalažo dobi,ob izdaji ustreznega dovoljenja, tudi obvezo odoseganju minimalnih masnih deležev embalaže(kvot), ki jih mora zbrati glede na količinoembalaže, za katero je prevzela obveznosti odpodjetij kot zavezancev po Pravilniku. Ob izračunuprihodkov iz naslova embalažnine jepotrebo upoštevati razmerje med količinamiembalaže, dane na trg, in količinami embalaže,prevzete od končnih uporabnikov.Višina embalažnine je pogojena s predvidenimstroškom zbiranja embalaže in pričakovano tržnovrednostjo embalaže. Stroški zbiranja embalaže,ki ni komunalni odpadek, so nižji, kerje embalaža iz dejavnosti, posebej iz trgovin,bistveno boljše kvalitete in v večjih količinah.Zato so praviloma embalažnine za sekundarnoin transportno embalažo bistveno nižje. Pravtako so, teoretično, embalažnine za odpadnoembalažo, ki je komunalni odpadek, kar je vpretežni meri prodajna embalaža, več kot dvakratvišje kot za embalažo, ki ni komunalniodpadek, kar je v pretežni meri skupinska intransportna embalaža.Dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažone določa minimalnega masnega deleža embalaže,ki mora biti zbrana iz gospodinjstev,in tistega, ki mora biti zbran iz dejavnosti(proizvodnje, trgovine, storitev). Za družbo zaravnanje z odpadno embalažo je iz tega vidikavseeno, ali dosega minimalne deleže (kvote),tako da embalažo prevzema od izvajalcev javnihslužb (odpadna embalaža, ki je komunalniodpadek) ali od končnih uporabnikov priopravljanju dejavnosti (proizvodnja, trgovina,storitve). Tako ima družba za ravnanje z odpadnoembalažo na osnovi svojega dovoljenjamožnost, da prejema embalažnino iz naslovapredvidenega zbiranja odpadne embalaže, ki jekomunalni odpadek in je višja in nato embalažninouporablja za zbiranje embalaže, ki nikomunalni odpadek, pri končnih uporabnikihv proizvodnji, trgovini in storitvah.V tem primeru je družba za ravnanje z odpadnoembalažo močno zainteresirana, da prevzemaodpadno embalažo pri velikih trgovskih verigah(npr. Spar, Hofer, Lidl, Mercator...), kjer sovelike količine odpadne embalaže ter so stroškizbiranja nižji, zahtevane kvote pa je mogočerelativno enostavno doseči. To dejstvo veliki

EOL-41-december-December-08 Okolje 43trgovci izkoriščajo tako, da se velik del embalažnineprelije k tem trgovskim verigam namestov komunalna podjetja. Rezultat je, da sorazpoložljiva sredstva za ravnanje z odpadnoembalažo, ki je komunalni odpadek, manjša,zbiranja odpadne embalaže iz gospodinjstev sene stimulira ter se tudi zaradi tega iz gospodinjstevne zbere dovolj embalaže. Embalažatako »pristane« na odlagališču odpadkov.Tak sistem, kot je sedaj, omogoča tudi zlorabosistema ravnanja z odpadno embalažo s straniizvajalcev/tradicionalnih zbiralcev odpadnihsurovin (Dinos, Surovina). To pomeni, dazbiralec, ki ima tudi dovoljenje kot družba zaravnanje z odpadno embalažo, lahko pobiraembalažnino od zavezancev. Zahtevane kvotepa dosega iz svoje redne dejavnosti zbiranjaodpadne embalaže v gospodarstvu in ima teoretičnomožnost, da ne prevzame na lastnestroške niti kg embalaže od izvajalcev javneslužbe ravnanja z odpadki. V tujini (npr. Avstrija)ima družba za ravnanje z odpadno embalažoločene cilje, kolikšen delež mora zbratiodpadne embalaže iz gospodinjstev (komunalnaodpadna embalaža) in kakšen delež izgospodarstva.Ministrstvo za okolje bi moralo tudi v Slovenijidoločiti različne kvote za zbiranje odpadneembalaže iz gospodinjstev in za zbiranje odpadneembalaže iz gospodarstva.To pomeni, da bi morala družba za ravnanjez odpadno embalažo voditi ločeno evidenco,koliko je v njen sistem vključene odpadne embalaže,ki je komunalni odpadek (pretežni delprodajne embalaže), in koliko odpadne embalaže,ki ni komunalni odpadek (pretežni deltransportne in skupinske odpadne embalaže).Družba za ravnanje z odpadno embalažo bimorala v poročilu Ministrstvu konec marca,za preteklo leto, sporočiti:– Količino odpadne embalaže, ki je komunalniodpadek, vključene v njen sistem ravnanjaz odpadno embalažo za preteklo leto;– Količino odpadne embalaže, ki je komunalniodpadek, ki jo je prevzela od izvajalcevjavne službe ravnanja z odpadki v preteklemletu;– Seznam izvajalcev javne službe ravnanja zodpadki, kjer je odpadno embalažo prevzemala.Ministrstvo bi nato, z upoštevanjem metodeizravnalnih količin, ugotovilo, ali je posameznadružba zbrala dovolj odpadne embalaže, kije komunalni odpadek.Tako bi družba za ravnanje z odpadno embalažobila prisiljena določiti realno višino embalažnineza zbiranje odpadne embalaže in tudistimulativno pristopiti k izvajalcem javne službeza ravnanje z odpadki.To bi lahko bil eden od vzvodov za dvig količinločeno zbranih frakcij embalaže v gospodinjstvih,drug vzvod bi bil, da bi Ministrstvoomogočilo izvajalcem javne službe vpeljavonadstandardnih rešitev pri zbiranju odpadneembalaže: zbiranje odpadne embalaže po sistemurumene vreče predvsem zunaj večjih mest.KRATKO,ZANIMIVOEvropa ukinja navadne žarnice, ani prvaEvropske države so se dogovorile, da bodopostopoma ukinile uporabo navadnihžarnic. Te naj bi s polic evropskih trgovinzačele izginjati v letu 2009, zamenjava zvarčnimi sijalkami pa bo dokončna leta2012. Evropska gospodinjstva bodo takoprihranila skoraj 40 TWh električne energijein preprečila 15 milijonov ton izpustovCO 2. Kot navajajo na komisiji, je ocenjenprihranek približno tolikšen, kot je celotnaporaba elektrike 11 milijonov evropskihgospodinjstev oziroma toliko, kot je proizvodnjaelektrike v 10-ih elektrarnah zmočjo 500 MW. Po letu 2012 bodo evropskipotrošniki izbirali med kompaktnimifluoroscentnimi žarnicami, kjer je prihranekenergije 75-odstoten, in učinkovitimihalogenskimi žarnicami, ki prihranijomed 25 in 50 odstotki energije. Na komisijiso pripravili tudi oceno finančnih učinkovin izračunali, da bodo gospodinjstva na letniravni prihranila med 25 in 50 evri. Pritem je upoštevana višja cena tovrstnih sijalkin manjša poraba elektrike. Preden seEU dejansko loti ukinjanja navadnih žarnic,mora zakonodajo potrditi še Evropskiparlament. Na komisiji ocenjujejo, da bozakonodaja v veljavo stopila marca naslednjeleto. Pri tem so EU prehiteli Avstralci,ki so uporabo klasičnih žarnic že opustili,njihovo izločanje iz prodaje in uporabe papoteka tudi na Kubi in v Venezueli. Pri nasse je akcije zamenjave ene 100-vatne žarnicez 21-vatno varčno sijalko pred letom dnilotil HSE skupaj z elektrodistribucijami,ki so gospodinjskim odjemalcem podarilaeno varčno sijalko. Če bi takšna sijalkagorela 4 ure dnevno, bi gospodinjstvo naleto prihranilo 120 kWh elektrike. Če bivarčna sijalka gorela v vsakem slovenskemgospodinjstvu, pa bi letni prihranek elektrikena ravni države znašal 90.000 MWhoziroma le 10 % manj, kot letno proizvedeHE Boštanj.Fakulteta za energetiko dobiladekanaNa inavguraciji na gradu Rajhenburg vBrestanici je prvi dekan Fakultete za energetikoUniverze v Mariboru za dobo štirihlet postal prof. dr. Andrej Predin. Fakultetoza energetiko s sedežem v Krškem vtem letu obiskuje 136 študentov, in sicer83 študentov na rednem in 53 študentovna izrednem študiju. Študijski proces navisokošolskem strokovnem in univerzitetnemštudijskem programu Energetikaletos poteka v Krškem in v Velenju. Kot jeob inavguraciji poudaril novi dekan, pa boza načrtovan doktorski študijski programpotrebno zagotoviti še dodatne pogoje zakvalitetno raziskovalno delo. Fakulteta vKrškem je sedaj namreč praktično še brezlaboratorijskih kapacitet.Najbolj zeleno tehnološko podjetjena planetuAmeriško IT podjetje Dell je že doseglo cilj velikihpodjetij to je postati za ogljik nevtralnopodjetje – in to pred zadanim rokom. S tem jedoseglo velik mejnik v svojih prizadevanjih, dapostane najbolj »zeleno« tehnološko podjetjena planetu. »Zeleno vpeljujemo v vsak aspektnašega globalnega poslovanja«, je povedalpredsednik uprave Michael Dell. »To vključujenove standarde energetske učinkovitosti,nakup zelene energije, prihranek stroškov,zmanjševanje okoljskih vplivov naših strankin postrojitev naših ključnih prioritet rasti znašim ciljem, da ohranimo Zemljo.« Dell jev zadnjih štirih letih povečal odkup »zeleneenergije« proizvedene bodisi s solarnimi alivetrnimi elektrarnami, za kar 870 %! Prav takoso stopili v partnerstvo z nevladno organizacijoConservation International, s katero bodoskupaj ohranili več kot pol milijona hektarjevtropskega gozda na Madagaskarju in s tempreprečili izsekavanje in sprostitev več kot polmilijona ton CO 2 v naslednjih petih letih.Papirnata vrečka za biološkeodpadkePodjetje Dama iz Novega mesta je ponudilotrgu papirnato vrečko za biološke odpadke,ki je, kot poudarjajo, edina takšna vrečka scertifikatom, narejena v Sloveniji. Njihova papirnatavrečka je biorazgradljiva, odporna navlago, primerna za kompostiranje, iz obnovljiveosnovne surovine in okolju prijazna. Vrečkaje namenjena zbiranju bioloških – organskihodpadkov, od ostankov hrane, zelenjave, sadja,jajčnih lupin, kavnih usedlin, čajnih filtrov,vrtnih odpadkov do odpadkov cvetja. V maloprodajiso 10 l vrečke pakirane v kartonskoembalažo po 10 kosov, za široko potrošnjo papo 500 kosov.V Sloveniji predstavljajo biološki odpadki 1/3vseh komunalnih odpadkov. Papirnata vrečkaje prijazna okolju in zagotovo koristna spodbudaločenemu zbiranju odpadkov. Izdelana jeiz papirja Advantage Ecocomp švedskega proizvajalca.Novomeško podjetje Dama je največjiproizvajalec papirnih vrečk v Sloveniji, pokrivajo70 % slovenskega trga. Izvažajo v Rusijo,Nizozemsko in Italijo.

44 Okoljedr. Gregor Radonjič,predstojnik Katedre za tehnologijo naEkonomsko-poslovni fakulteti MariborOkolje inembalažaKdaj očitnejši premik k preventivi?EOL-41-december-December-08Ravnanje z odpadno embalažoje po intenzivnosti razpraveno bolj razgibanih okoljskihpodročij. Problemi, ki se vtakšnih razpravah poudarjajo,so vezani predvsem nazmanjševanje količin odpadneembalaže, omenja pa se tudiv povezavi z odmetavanjemv okolju. Slišijo se pozivi kpoviševanju deležev recikliraneodpadne embalaže ter uporabivračljive embalaže. Hitroprevlada občutek, da se prinas okoljska problematikaembalaže povezuje v glavnem zodpadno embalažo.Izhajajoč iz funkcij embalaže, ki jih mora le-taoptimalno realizirati, iz značilnosti sodobne porabniškedružbe ter iz širše zasnove trajnostnegarazvoja, pa je interakcija embalaže z okoljembistveno bolj zapletena, kot je omejevanje njeneokoljske problematike le na nivo odpadkov, čepravje le-ta seveda aktualna in pereča. Gre zakompleksno problematiko, o kateri sem celostnospregovoril v svoji knjigi Embalaža in varstvookolja. Menim, da je naslovno vprašanje eno temeljnihvprašanj embalažne stroke v prihodnostiin to nikakor ne le za proizvajalce embalaže,temveč tudi za njene številne uporabnike.Ključno vprašanje, ki si ga je potrebno postavitipri obravnavi embalaže v povezavi z varstvomokolja, je: ali se bomo ukvarjali le z nastajajočimiodpadki ali pa bo končno bolj aktivno vlogo dobilatudi preventiva? Jasno je, da se bo potrebnoukvarjati z obema, toda res je tudi, da so zaenkratpreventivni ukrepi in dejavnosti v primerjavis permanentnim ukvarjanjem z embalažnimiodpadki - vsaj v javnosti – povsem odmaknjeni.Za primerjavo vzemimo industrijsko panogo vceloti in se vprašajmo, ali so se slovenska podjetjav zadnjih letih ukvarjala prvenstveno le z nastalimiodpadki vseh agregatnih stanj (skratkadr. Gregor Radonjičtudi z emisijami v vode in zrak) ali pa smo in šebeležimo v slovenski industriji uvajanje številnihčistejših tehnologij, ki so prav s preventivnimipristopi marsikje odpravile problem na izvoruin na ta način drastično znižala nezaželene outpute.Embalaže seveda ni možno odpraviti, sajbo vedno potrebna, potrebno pa se je vprašati,ali so res embalažni odpadki tisti večni najpomembnejšiokoljski dejavnik v povezavi z njo.To vprašanje si dodatno zastavljam ob seznamupredlogov GZS, zapisanih v Beli knjigi predlogovza večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.Med njimi je tudi spodbujanje predelaveodpadkov oziroma odpadne embalaže. Skratka,poudarjena je kurativa in ne preventiva. Tudi nadelavnicah in seminarjih, ki jih organizirajo pristojneinstitucije in podjetja v povezavi z embalažo,se govori predvsem o odpadkih.Vprašanje je, reciklirati alidematerializiratiPoglejmo si tipični primer »okoljske dileme«,povezane z embalažo oz. embalažnimi odpadki.Za reciklažo, ki jo pospešeno podpira aktualnazakonodaja, je ugodno, da je embalažni izdelek(npr. iz plastike) čim bolj homogen po sestaviin da se po zbiranju s prevoznim sredstvomtransportira čim večja količina embalažnih odpadkov.Lažja embalaža (npr. plastenke) takoposledično pomeni manj sekundarnih surovin,pri transportu pa »odvzemajo« praktično enakoprostornino kot debelejše. Na drugi strani jeznano, da je možno s kombiniranjem različnihpolimernih materialov bistveno zmanjšati potrebnodebelino embalaže. Takšna lahka večslojnaembalaža je z vidika recikaže izjemnoproblematična, vendar njena uporaba zelozmanjša rabo primarnih surovinskih virov, karje povsem v skladu s konceptom trajnostnegarazvoja. Ali je torej primerneje reciklirati ali dematerializiratiembalažo? Odgovor nikakor nienoznačen, odvisen je od vrste dejavnikov, ki jihje potrebno upoštevati v celotnem življenjskemciklu embalaže, vključujoč značilnosti dobavnihverig. Vendar pa nikakor ni možno trditi, da sez reciklažo (ki je dejansko tehnološki postopek,ki zahteva predhodni transport odpadkov) karavtomatično dosegajo najugodnejši okoljskiučinki.Ko sem letos spomladi predaval v okviru seminarjao odpadni embalaži na GZS o vlogi inpomenu ovrednotenja okoljskega življenjskegacikla embalaže (angl. Life Cycle Assessment –LCA) ter podajal rezultate te metode iz (žal, tuje)prakse, je bilo med sicer polno dvorano zaznatinekakšno mešanico začudenja in skepse gledetega, v tujini že uveljavljenega orodja okoljskegamenedžmenta. Presenečen pa sem bil tudi sam,saj omenjena metoda ni nikakršna novost vmednarodnem prostoru, pa tudi v Sloveniji smoprve ISO standarde, ki jo opisujejo, sprejeli želeta 2000. Skratka, v podjetjih bi jih odgovorniza področje okolja in kakovosti že morali krepkopoznati. In v prvi vrsti je metoda LCA namenjenapodjetjem (seveda ne le embalažnim), da si znjo pomagajo pri zmanjševanju vplivov njihovihizdlekov na okolje ter pri trženju takšnih izdelkovz izboljšanim okoljskim imidžem. V tujinise zato te metode poslužujejo številna podjetja.Za uporabo metode LCA zaenkrat ni zakonskihobvez, se pa že nakazuje, da bi v prihodnjelahko prišlo tudi do tovrstnih sprememb. Novedirektive EU o odpadkih že omenjajo uveljavljanjeodgovornosti proizvajalca v celotnemživljenjskem ciklu izdelka. Kolikor mi je znano,med našimi proizvajalci in embalerji ni nikogar,ki bi jo vključeval v podjetniško prakso. Srčnoupam, da bo ta moja trditev (čim prej) doživelademanti in da se bo fokus okoljske problematikeembalaže začel tudi na ta način pomikati bolj vpreventivne ukrepe.

EOL-41-december-December-08 Okolje 45Oskar za embalažo po enostranskihmerilihDanes upravičeno pričakujemo, da bo inovativnaembalaža tudi okolju prijaznejša. V zvezi stem velja omeniti najvišje embalažno priznanje,slovenski oskar za embalažo, ki se podeljuje vsakidve leti. Če najprej pogledamo razpisna merilavrednotenja, po katerih se ocenjujejo kandidatureza nagrado, vidimo, da so med devetimimerili okoljska navedena na zadnjem mestu. Pozornosem pregledal argumentacije za podelitvenagrad za zadnje tri prireditve in bil pozoren naintegracijo okoljskih vidikov. Ni možno zanikati,da se okoljska merila ne omenjajo, čepravdefinitivno prevladujejo funkcionalno-estetskamerila. Kot po nekakšnem avtomatizmu jekarton vselej imenovan za okolje primeren material,ker je reciklabilen. Karton je nedvomnonepogrešljiv material, vendar dejstvo, da je nekaembalaža proizvedena iz kartona pri sodobnihokoljskih merilih, še ne pomeni avtomatično,da je tudi »okolju prijazna«. Kaj pa barve, s katerimije potiskana tovrstna embalaža in katerekemikalije ter postopki so bili uporabljeni priproizvodnji? Sodobni okoljski - oz. bolje trajnostnikriteriji - za embalažo že presegajo golosposobnost reciklaže, saj so ob papirni oz. kartonskiembalaži danes reciklabilni praktično vsitermoplasti (npr. PET, PE, PP), steklo in aluminij,tako da je diferenciacija glede reciklaže medembalažnimi materiali vse manjša. Po drugistrani bi bilo dovolj nekaj prstov ene roke za tistekandidate, ki so recimo posebej poudarili, daso svoje embalažne proizvode dematerializirali,t.j. porabili minimalno količino materialov naenoto pakiranega blaga. Primerjava z nemškiminagradami za embalažne izdelke za leto 2007razkrije, da se pri njih že pojavljajo nagrajenci,ki so za svoje nagrajene embalažne izdelke opravilianalizo vplivov na okolje z metodo LCA, vveč primerih pa je poudarjena znatna dematerializacija.V zvezi s tem se je zanimivo ustaviti tudi privsakoletnih nagradah ‘Okoljski izdelek leta’.Proizvajalci pakirnih strojev so nekajkrat sodelovali,ni pa mi znano, da bi kateri proizvajalecPackaging and the EnvironmentA Significant Shift towards Prevention – When?kandidiral s svojim embalažnim izdelkom. Kajso razlogi? Ali slovenski proizvajalci embalažepristajajo na ukoreninjeno tezo v širši družbi,da so pač njihovi izdelki ceneni in zato nevrednidružbe ostalih skupin proizvodov? Ali res ninikogar, ki bi proizvajal inovativno in s sodobnimiokoljskimi merili ovrednoteno embalažo?Močno dvomim. Embalažni izdelki oz. proizvajalcibi si po mojem mnenju še kako morali prizadevati,da bi si izboljševali okoljski imidž natrgu, kajti embalaža se v percepciji širše družbeuvršča med tiste skupine proizvodov, ki močnoobremenjuje okolje. Zakaj torej ni zaznatinobene kandidature za to prestižno poslovnonagrado? Kot da proizvajalci ne prepoznavajopriložnosti, ki jih lahko daje okoljsko inovativnaembalaža in da takšni pristopi lahko vodijo dodrugačne percepcije embalaže v družbi in poslovnihpriložnosti. Res ni nobenega razloga, dabi se za okoljski izdelek leta potegovali le tehničnozahtevnejši izdelki.Kaj je pri embalaži okoljskipresežek?Kateri pa so okoljski kriteriji za embalažo polegsposobnosti reciklaže, ki je postala nekakšnaalfa in omega embalažne okoljske problematike?Kot prvo, embalaža mora resnično kakovostnovarovati pakirani izdelek. Kot drugo, embalažamora omogočiti, da se pakirani izdelek res v največjimožni meri uporabi v celoti, oz. da v njejostane minimalni ostanek pakiranega blaga. Zapridelavo hrane in proizvodnjo izdelkov se pravilomaporabi bistveno več surovinskih virovkot za embalažo. Če se pakirano blago pokvariali polomi, so vsi ti porabljeni viri izgubljeni.Naslednji kriterij je nedvomno poraba embalažnegamateriala na enoto pakiranega blaga. Primeripretiranega pakiranja se pojavljajo tako priprodajni kot skupinski ali transportni embalaži.Pomemben vidik je delež uporabljenega recikliranegamateriala. Zelo pomembna je uporabaustreznih pomožnih materialov in snovi (barvil,tiskarskih barv, adhezivov, etiket idr.). Za ustreznoreciklažo pa je potrebna tudi pravilna kombinacijamaterialov, če sploh obstaja potreba poManagement of waste packaging is one of the more dynamic environmental fields, judgingby the intensity of open discussions on the subject. Such discussions primarily stress thedifficulty of decreasing the amount of waste packaging and the problem of waste that is beingdumped into nature. Calls can be heard to increase the proportion of recycled waste packagingand to use returnable packaging. One quickly gets the overwhelming feeling that in Slovenia,the environmental issues relating to packaging are chiefly linked to waste packaging.The Question is Whether to Recycle or to DematerialiseLet us look at a typical example of an “environmental dilemma” linked to packaging or waste packaging.For recycling, which is supported more and more by the legislation in force, it helps if the structureof packaging (e.g. made of plastics) is as homogenous as possible and that after being collected with avehicle the greatest amount possible is transported. Consequently, light packaging (e.g. plastic bottles)results in less secondary raw materials, while taking up practically the same volume in transport aslarger packaging. On the other hand, it is known that it is possible to significantly decrease the necessarythickness of packaging by combining different polymer materials. From the point of view ofrecycling, such light, multilayered packaging is extremely problematic, but its use can significantlyreduce the consumption of raw material sources, which is fully in line with the idea of sustainable development.So, is it better to recycle or to dematerialise packaging? There is no simple answer, becauseit depends on a number of factors that need to be considered in the entire life-cycle of the packagingincluding the supply chains’ characteristics. However, it is under no circumstances possible to say thatrecycling (which is actually a technological procedure that requires prior transport of waste) automaticallyproduces the most favourable environmental effects.uporabi različnih materialov. In resnično okoljuprimernejša embalaža je taka, ki upošteva večnaštetih kriterijev. Skratka, le sposobnost reciklažekot kriterij sodobne, okolju primernejšeembalaže, ne bo več dovolj. Potreben bo določen»okoljski presežek« pri embalažnem izdelku.Izmed okoljskih kriterijev je seveda potrebnoomeniti tudi sposobnost biorazgradljivostiembalaže. Pravzaprav je le-ta v ozki povezavi zodlaganjem oz. embalažnimi odpadki. Kriterijbiorazgradljivosti je koristno komentirati znaslednjim primerom. Ker so se pri določenihveletrgovcih pri nas pričele kot možnost izbirepojavljati biorazgradljive plastične vrečke, se jetreba upravičeno vprašati, kaj o tem sploh vedopotrošniki. V primeru uporabe biorazgradljivihvrečk je obnašanje potrošnikov ključno. Namreč,biorazgradljive vrečke in druga tovrstnaembalaža lahko izrazijo svojo razgradljivost le,če jih – skupaj z biološkimi odpadki - dostavijov obrate, kjer poteka nadzorovano kompostiranjeob primernih pogojih za to. V stisnjenihslojih deponij se biorazgradljiva embalaža bodisisploh ne razgrajuje ali pa je zaradi pogojev,ki vladajo v takšnem okolju, vir toplogrednihdeponijskih plinov, ki se tvorijo kot posledicaanaerobne razgradnje. Brez učinkovite in vsesplošneakcije osveščanja potrošnikov, v kakšnihpogojih lahko biorazgradljive vrečke indruga tovrstna embalaža dejansko izrazijo svojpotencial razgradljivosti, pozitiven okoljski namennikakor ne bo dosežen. Zaradi potencialnebiorazgradljivosti vrečk lahko ljudje celo dobijonapačen signal za njihovo še intenzivnejše odmetavanjev okolju. Skratka, trgovci, ki uvajajotovrstne vrečke, bi morali v sklopu svoje okoljskestrategije na pomembno mesto postaviti tudiobjektivno osveščanje potrošnikov. Tega pri naszaenkrat ni zaznati.Kaj storiti, da bo embalaža prijazenodpadekRes je, s problematiko odpadne embalaže so seštevilna podjetja dolžna ukvarjati zaradi vednostrožje zakonodaje. Tudi v prihodnje botako. Toda, če je reševanje problematike odpadneembalaže reševano sistemsko pod okriljemokoljske zakonodaje oz. sistemskih pristopov,pa se poraja vprašanje, kako minimirati vpliveembalaže na okolje, še preden ta postane odpadek.Pri tem je potrebno nujno upoštevati medsebojnosoodvisnost v sistemu izdelek – embalaža– distribucija – potrošnik. Skratka, izhajajočiz funkcij embalaže, ki jih le-ta mora optimalnorealizirati, iz značilnosti sodobne potrošniškedružbe ter iz koncepta trajnostnega razvoja jeinterakcija embalaže s svojim okoljem bistvenobolj kompleksna, kot je osredotočanje okoljskeproblematike le na nivo odpadkov, čeprav je taseveda aktualen in pereč. Ob tem so v dobavnihverigah največkrat znanje in odgovornosti razpršenitako, da se nihče ne počuti odgovornega.Tudi na te specifike sem opozoril in s primeripokazal v prej omenjeni knjigi.S tem prispevkom seveda v nobenem oziru neželim negirati potreb po sistemski ureditvi področjaodpadne embalaže, pač pa le nakazati naenostranskost reševanja okoljske problematike.Ravnanje z odpadki je pač le en ud organizma innič več. Zagotovo pa bo napočil trenutek, ko sebo prav tako »sistemsko« potrebno lotiti preventivnihukrepov v povezavi z embalažo. Tistim,ki bodo aktivni in pripravljeni, bo nedvomnolažje. To dokazujejo primeri iz drugih panog.

46 OkoljeKoalicijskaEOL-41-december-December-08pogodbaKoalicijska pogodba in okoljeVeč vloge javno-zasebnemu partnerstvu vkomunaliNova Vlada Republike Slovenije je po besedahpredsednika vlade Boruta Pahorja že potegnilaprve poteze, a na okoljskem področju jih niveliko. Področje okolja je občutljivo, nalog jeveliko, osrednje vprašanje pa so prioritete. Kajo tem pravi koalicijska pogodba?V koalicijski pogodbi je več poglavij, ki določajousmeritve na področju okoljske politike.Prvo takšno poglavje je poglavje »2.3 Stabilnaenergetska oskrba in učinkovita raba energijekot pogoj za vzdržno gospodarsko rast«. V tempoglavju koalicijski partnerji določajo sprememboin nadgradnjo Nacionalnega energetskegaprograma s ciljem »čim večje samozadostnostioskrbe z električno energijo«. Polegostalega bodo spodbujali proizvodnjo energijeiz obnovljivih in okoljsko sprejemljivih virovenergije, posebej investicije v fotovoltaičneelektrarne v obsegu do 500 megavatov. Posebejpomemben je odstavek, ki govori o Nuklearnielektrarni Krško, s katero ima koalicija velikenačrte. Poleg podaljšanja življenjske dobe NEKI in ureditve skladišča jedrskih odpadkov sebodo posvetili tudi vprašanju hitrejše izgradnjedrugega bloka NEK, vendar bodo odločitevprepustili državljanom na referendumu.Očitna je torej ideja o večji soproizvodnji toplotnein električne energije s strani malihelektrarn, a pomembna je tudi vloga NEK.Koalicija se je tudi zavezala, da bo podjetja,ki skrbijo za prenos in distribucijo električneenergije, ohranila v večinski državni lasti ins tem ohranila visoko kvaliteto tega omrežja.Ostale dele, torej proizvodnjo in prodajo električneenergije, pa bodo v večji meri prepustilizasebnemu kapitalu.Promet je področje, ki zahteva premišljenookoljsko politiko. Kljub temu, da želi koalicijaše povečati količino transporta predvsempreko koprskega pristanišča, je večji poudarekdan načelu »uporabnik plača«, s čimer želijopredvsem obremeniti tiste, ki najbolj škodujejookolju. Na področju logistike, tako kot žemarsikatera vlada v preteklosti, dajejo prednostželezniški infrastrukturi, na katero naj bipreusmerjali blagovne tokove, ki se trenutnovalijo po cestah. Obljubljajo obnovo 50 km železniškihprog in elektrifikacijo proge Pragersko- Hodoš.Ena izmed idej, ki se že dalj časa pojavlja pri razvojujavnega potniškega prometa, je tudi idejao izgradnji sistema lahke železnice v obroču 30km okoli Ljubljane.Spodbujanje pomorskega prometa bo potekalopredvsem preko dokončanja izgradnjepotniškega terminala koprskega pristaniščain tretjega pomola, pri čemer bodo upoštevalimnenja lokalnega okolja, naravovarstvenestandarde in stroko.Promet na železnice, spodbujanje kvalitetnegain točnega javnega prometa ter podpora naravibolj prijaznim vozilom so tri glavna načela, skaterimi želijo vplivati na manjšo obremenitevokolja s strani prometa.Varovanje kvalitete zraka se ne bo omejilosamo na velike onesnaževalce, ki bodo sankcioniranipreko principa »onesnaževalec plača«.Razširilo se bo tudi na različne oblike spodbujanjauporabe alternativ, ki manj škodijo okolju.Tako koalicijska pogodba govori o nižjihdavkih na avtomobile, ki imajo izpust CO 2 nižjiod 110 mg, o spodbujanju kolesarstva, malihvozil, električnih vozil in javnega transportana biogoriva ali plin, medtem ko surovine zabiogoriva ne smejo zrasti na površinah, ki bilahko bile uporabljene za vzgojo kulturnihpoljščin za hrano.Reorganizacija podjetij, ki opravljajo komunalnestoritve, po mnenju koalicije še poteka,potrebno pa je povečati konkurenco in pri izgradnjikomunalne infrastrukture delovati vsmeri javno-zasebnega partnerstva.Koalicijski partnerji so v koalicijsko pogodboprecej splošno zapisali, da bodo »proučilimožne ukrepe za povečanje konkurence napodročju komunalnih storitev. Podpora centromza ravnanje z odpadki, celovita uporabain recikliranje ter ločevanje odpadnega materiala,… čiščenje odpadnih voda ter zagotavljanjeoskrbe prebivalcev s kvalitetno pitno vodobodo procesi, ki bodo skrbno načrtovani inintegrirani v razvoje in izvedbene dokumentelokalnih skupnosti, predvsem pa večjih urbanihnaselij«. Preureditev komunalnih podjetijnaj bi stremela predvsem v učinkovitost inkvaliteto storitev, komunalna infrastrukturapa naj bo izgrajena na jasnih dolgoročnih inekonomsko vzdržnih modelih financiranja, kivključujejo tudi različne modele javno-zasebnegapartnerstva.Razvoj pridelave alternativnih virov energijeje potrebno dolgoročno načrtovati. Tega se zavedatudi vladajoča koalicija. Pripravili bododolgoročno strategijo alternativnih virov energije,s poudarkom na gozdarstvu in uporabiorganske mase.Koalicija v svoji pogodbi, oziroma koalicijskemsporazumu, kot ga imenujemo, ne uvaja velikonovega na področju varovanja okolja, kar jenajbrž razumljivo, saj koalicijska pogodba prinašageneralne usmeritve, s katerimi se lahkostrinjajo vsi partnerji v koaliciji. Z marsikaterotočko pa bi se lahko strinjala tudi opozicija,oziroma bi jo lahko našli tudi v prejšnji koalicijskipogodbi.Karl Erjavec, minister za okolje in prostor: Koalicijska pogodbaje osnova in vodilo za delo Ministrstva za okolje in prostor.Tudi najnovejši evropski energetsko-podnebni sveženj, ki jekljub različnim odmevom vendarle pomemben dogovor v bojuproti podnebnim spremembam, pomeni dodatno spodbudo kizdelavi državnega akcijskega načrta za prilagajanje podnebnimspremembam, kar je zapisano v pogodbi. Slovenija se tegaproblema zelo zaveda. V okoljski politiki smo sprejeli doslej ževrsto programov, ki so v koalicijski pogodbi dobili potrditev inzahtevajo učinkovitejše izvajanje – od tega, kaj moramo storitina področju voda, ki so naš strateško naravnani vir, do ambiciozneganačrta pri vzpostavljanju učinkovitega upravljanja zodpadki. Predvsem pa sem prepričan, da bomo morali storitiveč za večjo ozaveščenost vsakogar med nami v odnosu dookolja, kakovosti življenja in trajnostnega razvoja. Angažiran,odgovoren odnos do okolja zagotovo kaže na stopnjo civiliziranostioziroma kulture države in družbe in pri tem ima MOPpomembno vlogo.

Storitve za slovenske izvoznikeJAPTI, javna agencija RS zapodjetništvo in tuje investicijespodbuja internacionalizacijoslovenskih podjetijz namenom zmanjševanjastroškov in tveganj privstopih na tuje trgein izboljšanjakonkurenčnostiv mednarodni menjavi.Preko spletnega informacijskega portala www.izvoznookno.si nudimo slovenskimpodjetjem poslovno-gospodarske in zunanjetrgovinske informacije zaštevilne izvozne trge: Seznanjamo vas z gospodarskim okoljem, poslovno zakonodajo, postopkiustanavljanja podjetij, možnostmi prodaje, carinami in drugimi dajatvami,izvoznimi dokumenti, možnostmi financiranja izvoza in zavarovanja,distribucijskimi potmi, tržnim komuniciranjem, poslovnimi običaji in koristniminaslovi na posameznem tujem trgu. Obveščamo vas o konkretnih poslovnih priložnostih in sejmih na tujihtrgih. Ministrstvo za gospodarstvo v rubriki Mednarodno trgovanje redno objavljaobvestila, ki vplivajo na vaše izvozno-uvozno poslovanje. Z mrežo sodelavcev in institucij svetujemo podjetjem, ki se pri vstopu aliposlovanju na tujih trgih soočate s konkretnimi težavami. Najpogosteje podjetjainformiramo o tujih potencialnih poslovnih partnerjih, postopkih izvoza, načinihustanovitve podjetja v tujini, sejmih in podobno. Vaš čas je dragocen, zato vas vabimo, da se prijavite na brezplačno elektronskoprejemanje poslovnih priložnostih, novic s tujih trgov in drugih novih vsebinna Izvoznem oknu, glede na tuje trge in panoge, ki vas zanimajo – vse to vrubriki E-info.www.izvoznookno.sipromocija

promocija