ZbornicaNasprotujmo vsem oblikamnasilja v zdravstvu –prijavimo nasilni dogodek!Nasilje na delovnem mestu se v sodobni družbi pojavlja kotpomemben dejavnik, ki škodi zdravju zaposlenih ter ima vplivna organiziranost zdravstvenih ustanov in podjetij, predvsem vsmislu varovanja oseb in objektov. Primeri, v katerih je zaposlenoosebje eksplicitno ali implicitno zlorabljeno, ogroženooz. napadeno v okoliščinah, ki se nanašajo na delo, so na žalostvse pogostejši. Nasilje ima lahko obliko fizičnega ali besedneganasilja, vključuje pa tudi grožnje z nasiljem ter oviranje normalnegapoteka dela, vključno z ustrahovanjem za lastno varnostdelavcev, vodilnih in odjemalcev. Nasilje na delovnem mestu jelahko internega ali eksternega značaja. Eksterno povzročenonasilje je tisto, ki ga izvedejo uporabniki (bolniki, uporabniki,stranke).Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je postalo pomembendružbeni dejavnik, ki se ga zavedajo tudi plačniki zdravstvenihstoritev. Britanski National Health Service (NHS) je zato sprejelpolitiko »ničelne tolerance« (angl. zero tolerance) do nasiljas strani bolnikov in uporabnikov proti zdravništvu in medicinskimsestram ter tehnikom.Izkušnje avstralskih zdravnikov so pokazale, da je 73 odstotkovsodelujočih v raziskavi že imelo izkušnjo z eno od obliknasilnega in agresivnega vedenja s strani bolnikov, 20 odstotkovizmed njih pa je doživelo fizični napad, ki se je največkrat zgodilpo obveznostih, ki so jih opravili v večjih zdravstvenih centrihali bolnišnicah. Agresivni bolniki so bili večinoma odvisni odalkohola, mamil oz. so imeli duševno bolezen.Tudi v kanadski raziskavi so zdravniki kot razloge za nasilje sstrani bolnikov navedli odvisnost od alkohola in prepovedanihdrog, duševne bolezni, socialno-ekonomsko prikrajšanost in težjodostopnost do zdravstvenih storitev. V tej raziskavi zdravnikiniso bili naivni glede prepričanja, ali jih nasilje lahko ogroža nadelovnem mestu. Na nasilje niso bili imuni in so se ga zavedali.Naivni pa so bili v smislu neorganiziranosti in nekoordiniranihodzivov, kar so potrdili tudi v drugih raziskavah. Prav tako jebilo pri zdravnikih opaziti pomanjkanje veščin, kako ravnati vmorebitnih nasilnih okoliščinah.Ustreznejša od individualne oblike omejevanja nasilja je gotovosistemska oblika, ki jo sprejme zdravniška ali zdravstvena organizacija.Najprej je seveda potrebno beleženje nasilnih dogodkovin poročanje o njih. Že prej omenjeni britanski NHS vsakmesec zabeleži povprečno sedem nasilnih dogodkov na tisočzaposlenih, pri čemer ima vsak sedmi nasilni dogodek obliko fizičnegaobračunavanja z zdravstvenim delavcem s strani bolnikaali svojcev. Veliko napadov doživijo tudi medicinske sestre inosebje, ki je zaposleno na urgenci.V Sloveniji imamo glede prijave nasilja na voljo dve možnosti.Prva je anonimna prijava, ki je mogoča na brezplačno telefonskoštevilko policije 080-1200. Ta je namenjena vsem, ki želijoprijaviti kar koli v zvezi s kaznivim dejanjem, morebitnimi storilcikaznivega dejanja ali informacijami. Vsi klici na omenjenoštevilko se sprejemajo v Ljubljani za vso Slovenijo. Na podlagivsebine pogovora policija pogovor ustrezno zapiše v oblikiuradnega zaznamka in ga pošlje krajevno pristojni kriminalističnipoliciji v nadaljnjo obravnavo. Ta ga v večini primerov dobišele naslednji dan, odvisno od vsebine in tega, kdo je odgovoren(kriminalisti ali policisti na državni, regionalni ali lokalni ravni).V primerih pa, ko klicatelj želi takojšnje ukrepanje policije,je treba poklicati interventno številko policije 113. Klic sesprejema na enajstih policijskih upravah po vsej državi. Policisti,ki sprejemajo klic na tej številki, imajo možnost na kraj takojnapotiti ustrezno policijsko patruljo. V večini primerov (odvisnood nujnosti dogodka) je reakcijski čas do 25 minut. Pomembenje podatek, da je tudi na številki 113 klicatelj anonimen, četako želi.Izsledki raziskave, ki jo je opravila Zdravniška zbornica Slovenije,nedvoumno kažejo, da tudi slovensko zdravstvo ni zaščitenopred nasilnimi dogodki. Pomembno je, da ogrožena osebaizkušnjo nasilja oz. grožnje obvezno prijavi. V želji, da bi vsemuzdravstvenemu osebju v prihodnje zagotovili večjo varnost priopravljanju njihovega poklica, Zdravniška zbornica v letu 2010začenja z zbiranjem anonimnih prijav nasilnih dogodkov. Takozbrani podatki nam bodo v pomoč pri pogajanjih o spremembahorganizacije zdravstvene dejavnosti. Predvsem želimoizpostaviti, da zdravniki in zobozdravniki, ostalo medicinskoosebje in tehniki niso le »storilnostno naravnani serviserji«, ampakso zaradi narave svojega dela izpostavljeni tudi bolj ali manjogrožajočim dogodkom. Vprašalnik, ki je nastal v sodelovanjuodbora za pravno-etična vprašanja in skupine za pomoč zdravnikomin zobozdravnikom v stiski, je od januarja naprej na voljona spletni strani zdravniške zbornice, objavljamo pa ga tudi vreviji Isis. Če ste že bili ali morda še boste na delovnem mestuizpostavljeni kakršni koli obliki nasilja, izpolnjen vprašalnikanonimno pošljite na naslov Simona Peklaj, Zdravniška zbornicaSlovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, oz. ga oddajte preksp<strong>leta</strong>.12 Revija ISIS - Januar 2010
Anonimna prijava nasilnega dogodka nad zdravnikom oziroma zobozdravnikomDatum nasilnega dogodka: Ura nasilnega dogodka: Vrsta nasilnega dogodka:Besedno nasilje Telesno nasilje Vedenjsko nasilje KričajeZBORNICA Grožnje zdravniku/zobozdravniku Grožnje svojcem zdravnika/zobozdravnika Nadlegovanje zdravnika/zobozdravnika Nadlegovanje svojcev zdravnika/zobozdravnika Ustrahovanje zdravnika/zobozdravnika Ustrahovanje svojcev zdravnika/zobozdravnika Spolno nadlegovanje z obscenim govorjenjem inneprimernimi komentarjiUkrepanje: Prijava upravi zavoda Varnostnik Policija Sodišče Nič Udarec OpraskaninaAktivnosti izvršilnega odbora in strokovne službe Odrgnina Ugriz Brca Zvin, zlom Vbodna rana DrugoZbornica Zasledovanje Kazanje različnih žaljivihkretenjKakšno pomoč potrebujem s strani zbornice(v primeru želje po pomoči pokličite na številko): Svetovanje Pravna pomoč NičKratek opis nasilnega dogodka:Revija ISIS - Januar 201013
Change language