Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete s predstavniki vlade leta ...

Zanimivoodreda in se vključila vanj. Bil je kot naročen, saj so prav tedajiskali sposobnega zdravnika in upravnika bolnišnice v Brkinih.Sprejeto dolžnost je opravljal požrtvovalno in uspešno, zato somu dovolili, da je smel nositi čin majorja, ki ga je imel v Rdečiarmadi. 17. januarja 1945 je odšel iz Brkinov, vendar nanje inna tamkajšnje ljudi ni pozabil. To je tudi izrazil v pismu dne 24.julija 1964, v katerem je med drugim napisal:»Dragi prijatelji!Neštetokrat se z velikim spoštovanjem in ljubeznijo spominjam, kakoste nesebično tvegali svoja življenja in življenja svojih najbližjih.Pomagali ste nam, partizanom, in še posebej meni, neznanemusovjetskemu zdravniku. Nikdar ne bom pozabil Ostrožnega Brda, tekovačnice in trdnjave brkinskih partizanov, ter vaših dobrih, poštenih,pogumnih ljudi. Tovariši iz Ostrožnega Brda so mi dali zavetiščev najhujši hajki pozimi 1944 in me rešili gotove smrti…«Prispevek dr. Magomeda Gadžijeva – Miša na območju Brkinovje bil pomemben. Užival je izreden sloves, tako pri borcihIstrskega odreda in drugih enot kot med brkinskim ljudstvom.Borcem in ljudstvu je nesebično pomagal v najtežjih trenutkih,nikoli ni odrekel pomoči trpečim, zato ga Brkini nikoli ne bodopozabili. Nekateri, ki jih je operiral ali zdravil, še živijo. Radise ga spominjajo in pripovedujejo o njem. Kljub letom, ki sominila, bolnišnica Zalesje še danes živi v srcih ljudi, ki so bili znjo povezani na tak ali drugačen način.Literatura je na voljo pri avtorici.Foto: Tomo ŠajnDan žalostnega spomina nabombardiranje Novega mestaŠtolfa FrancPo kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 so Novo mesto zasedlepartizanske enote in ga držale do 21. oktobra istega leta. Poseptembrskem bombardiranju (14. septembra 1943) so številniprebivalci zapustili mesto in se naselili po bližnjih vaseh inzidanicah. Vsakodnevno so mesto vznemirjala ustaška innemška letala, sirene so zavijale in nič se ni zgodilo do nedelje,3. oktobra 1943, ko so se oglasile okoli pete ure popoldne. Zletališč NDH je preko bajeslovnih Gorjancev prihrumelo osemnemških bombnikov Heinkel »He 111« in zasulo Novo mesto stočo tudi 300-kilogramskih bomb. Mesto so zasipavali tri četrture in odvrgli okoli 50 bomb, ki so s svojo strahotno rušilnomočjo razdejale mesto in ga velik del nepopravljivo uničile.Njihov cilj je bila tudi ženska bolnišnica, čeprav je imela na svojistrehi veliko zastavo z rdečim križem. Partizanski ranjenci so sezdravili v kandijski bolnišnici, na katero ni padla nobena bomba.Stopnišče ženske bolnišnice se je sesulo v klet in pokopalovse, ki so v njej iskali zavetje. Drugi so umrli zaradi zračnegapritiska, ki je nastal ob eksploziji letalske bombe. Vse pisarne obstopnišču so zgorele in z njimi tudi ves arhiv. Z odkopavanjemin identifikacijo trupel so končali šele 9. oktobra. Oktobrskinapad je zahteval 31 smrtnih žrtev, v zadeti bolnišnici sta sredisvojih pacientk umrli bolniška strežnica Marija Golob (roj.1915) iz Brusnic in zdravnica dr. Veruša Štolfa, rojena 8. marca1912 v Sežani. Študij je končala v Zagrebu leta 1936 ter pripravništvov Ljubljani. Zaposlila se je v novomeški porodnišnici, kjerje sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. V bolnišnici jenašlo smrt poleg njiju še 14 bolnic.Mesto se je 3. oktobra 1943 razcvetelo v razvaline in kri podsemenom sovražnih letal in si le počasi opomoglo. Najhuje so48 Revija ISIS - Januar 2010Dr. Veruška Štolfabile prizadete ulice med Kapitljem in Glavnim trgom. Vtis, ki gaje napravil pogled s Kapitlja na velike lijake, ki so zijali na prostoru,kjer je prej stala hiša, je Ivan Dolenec označil z besedamiprošta Čerina: »Novo mesto je bilo!« Na desni breg Krke ni padla