Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete s predstavniki vlade leta ...

ForumV 110. členu avstrijskega kazenskega zakonika (7) zakonodajalecobravnava samovoljno zdravljenje (zdravljenje brez pridobljenekvalificirane privolitve). V prvem odstavku je navedena zagroženakazen za primere popolnoma nedvoumnega samovoljnegazdravljenja (takega primera v Avstriji še niso obravnavali, kajti vvsakem civilnem pravu so dovoljene vse oblike izražanja volje inodsotnost obličnosti privolitve – kvalificirana privolitev – še nepomeni, da privolitve ni bilo. Vendar na tem mestu ni mogočeodpreti še tega vprašanja), opravljenega po vseh pravilih stroke.Za tak primer avstrijski zakonodajalec predvideva zaporno kazenšestih mesecev ali denarno kazen v višini 360 dnevnih zaslužkov.V drugem odstavku zakonodajalec pojasnjuje, da je v primerih,ko privolitve ni bilo mogoče pridobiti in ko bi zaradi odlaganjamedicinskega posega lahko bilo resno ogroženo življenje bolnika,zdravnik kazensko odgovoren (po prvem odstavku tega člena) letakrat, ko dejansko ni šlo za nujen poseg in ko se je zdravnik obpolnem upoštevanju vse strokovne skrbnosti tega zavedal.Če to primerjamo s 125. členom KZ RS, je razlika očitna. Slovenskegazakonodajalca (piscev kazenskega zakonika) posebnostimedicine kot vede, stroke ali znanstvenega področja z izjemnorazvito, dodelano in svetovno slovečo etično in filozofskomislijo ne zanimajo. Prav tako ga ne zanima vpliv zakonodaje nabolnike. Zdravljenje je v slovenski kazenski zakonodaji obravnavanokot običajno kaznivo dejanje zoper telo, kjer se kazenodmerja po stopnji telesne poškodbe. Po odpiranju prsnegakoša brez kvalificirane privolitve je za to dejanje (vsaj hudatelesna poškodba) zagrožena zaporna kazen na primer do petihlet (lahko je tudi višja). Srž očitnosti razlike se kajpak ne nahajazgolj v višini zagrožene kazni, temveč v povsem jasno razvidnemdrugačnem izhodiščnem obravnavanju medicine v avstrijskikazenski zakonodaji.ZaključekIz dosegljive slovenske pravne literature ni razvidno, zakaj jebilo potrebno 125. člen s točno takim besedotvorjem vključitiv KZ. Iz dosegljivih dokumentov (2, 3, 12) pa kar puhti sapanenaklonjenosti do zdravniškega poklica. Prav. Morda bi se obtem lahko kdo spomnil na bolnike (to je lahko v hipu katerikolislehernik; dovolj je na primer majhna neprevidnost na cesti),ki jih 125. člen resnično ogroža. Za gašenje vsaj enega izmedvogalov te goreče hiše bi bilo smiselno spremeniti vsaj dikcijoZakona o pacientovih pravicah v delu, ki govori o nujni medicinskipomoči, in jo nadomestiti z ustrezno dikcijo Oviedskekonvencije. Smiselna bi bila kajpak tudi sprememba celotnega125. člena KZ. A ker ta člen očitno plava na duhu nenaklonjenostido določenega poklica, je iz povsem praktičnih izkušenj stakimi stanji mogoče domnevati, da ustrezna rešitev ne bo hitrougledala luči dneva. Ko smo to vprašanje načeli na enem izmedsrečanj med zdravniki in pravniki, so nas skušali pomiriti zbesedami, da naj vendarle računamo na razumnega in modregasodnika. Veliko bolje bi kajpak bilo računati na razumnega inmodrega zakonodajalca. Slednjega očitno ni. In ker se vsakračun brez krčmarja izide z zelo nepredvidljivimi posledicami,je tudi nemogoče napovedati, kako bo 125. člen KZ dodatnovplival na odnose med zdravniki in bolniki takrat, ko se bodopo novem členu KZ pričeli prvi kazenski procesi zoper zdravnike.Saj ni potrebno, da bo zdravnik obsojen. Dovolj bosta javnoožigosanje med samim procesom, da je kriminalec, in donečpreblisk spoznanja, da je zdravljenje kot tako v Sloveniji vsvojem bistvu kaznivo dejanje. Že sedaj pa je mogoče brez pretiranejasnovidnosti trditi, da bo iskanje kvalificirane privolitveza vsako ceno (da bi se izognili kazenskemu pregonu) škodljivovplivalo na običajne procese ugotavljanja in zdravljenja bolezni.Literatura:1. Uradni list RS, št. 55-2008 z dne 4. 6. 2008.2. Korošec D. Pravice zdravnikov v Sloveniji in Evropi (osebnostno pravni vidik). Zdrav Vestn 2006; 75: 645–61.3. Korošec D. Medicinsko kazensko pravo. Pravna fakulteta inCankarjeva zložba. 2004.4. Bošnjak M. Razvoj sodobne biomedicine in kazensko pravo.Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Pravna fakulteta2002.5. Majunke P. Anaesthesie und Strafrecht. Ferdinand EnkeVerlag. Stuttgart 1988.6. Korošec D eds. Zakon o pacientovih pravicah s komentarjem.Založba Gospodarski vestnik. Ljubljana 2009.7. Beppel A. Aertzliche Aufklaerung in der Rechtspechung.Die Entwicklung der Rechtsprechung zur Aertzlichen Aufklaerungin Deutschland, Oesterreich und der Schweiz. UniversitaetsverlagGoettingen 2007.8. Somerville MA. Medical interventions and the criminal law:lawful or excusable wouding? McGill Law Journal, 1980; 26:82–96.9. Kaufmann A eds. Moderne Medizin und Strafrecht. CFMueller Juristischer Verlag. Heidelberg 1989.10. Selinšek L. Kazensko pravo. Založba Gospodarski vestnik.Ljubljana 2007.11. Konvencija Sveta Evrope o varovanju človekovih pravicin dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije inmedicine (Oviedska konvencija). http://www.kme-nmec.si12. Kazenski zakonik: KZ-1 in KZ-UPB1. (Bele I, DeisingerM, Jakulin V – avtorji dodatnega besedila). Založba Gospodarskivestnik. Ljubljana 2008.36 Revija ISIS - Januar 2010