2006 - Ministrstvo za kulturo

POROČILO O DELUINŠPEKTORATA RS ZA KULTURO IN MEDIJEV LETU 2006LJUBLJANA, JANUAR 2007

VSEBINAA. UVOD ……………………………………………………..………..……………...… 3B. DELO NA PODROČJU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA …......…..….. 4B.1. INŠPEKCIJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE ………………….………. 7B.1.1. NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA …….………………...…..………... 7B.1.2. PREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA ………...………...…………………… 8B.1.3. IZVEDENI POSTOPKI INŠPEKCIJSKEGA NADZORA ……...……………....… 9B.2. INŠPEKCIJA ARHIVSKE DEJAVNOSTI ……………..……..…………….…. 11B.3. INŠPEKCIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI …………………...……..…….…. 13B.4. INŠPEKCIJA MEDIJEV IN AVDIOVIZUALNE KULTURE ……….…....…. 15B.5. PODROČJE URESNIČEVANJA JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO …. 17B.6. PODROČJE ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE ……….….………... 18C. DRUGE DEJAVNOSTI INŠPEKTORATA ………………..……….....… 20C.1. SODELOVANJE PRI PRIPRAVAH SPREMEMB ZAKONODAJE ……....... 20C.2. SODELOVANJE V MEDRESORSKIH SKUPINAH …………………….….... 202

A. UVODInšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije (v nadaljnjem besedilu Inšpektorat,oziroma IRSKM) je v letu 2006 deloval v skladu s »Programom dela IRSKM za leto2006«, št. 023-2/2006-1 z dne 17.02.2006. Navedeni program dela, ki ga je, na predlogpredstojnika organa v sestavi, sprejel minister za kulturo z dokumentom, št. 021-9/2004/9 zdne 06.03.2006, je bil v večji meri uspešno realiziran, o čemer pričajo tudi statistični indrugi podatki, ki jih navajam v nadaljevanju tega poročila.Nekatere od planiranih dejavnosti pa niso bile uresničene, oziroma vsaj niso bile izvedenev predvidenem obsegu, vendar so temu v glavnem botrovale ovire objektivne narave, nakatere zaposleni v Inšpektoratu nismo imeli vpliva. Opozoriti moram namreč na dejstvo, daob obstoječi kadrovski zasedbi Inšpektorata, pri kateri je za vsako delovno področjepristojen samo po 1 inšpektor (in le 1 administrativno - tehnična sodelavka za celoten organv sestavi), lahko tudi vsak nepredviden dogodek, kot so na primer: daljša odsotnost zaradibolniškega staleža, porodniški dopust, odhod na drugo delovno mesto in podobno, povzročizačasno pomanjkljivo delovanje organa na zadevnem področju in posledično tudi delomaneuresničen predvideni program dela.V letu 2006 smo imeli take primere na področju nadzora nad knjižnično dejavnostjo, kjerje imela pristojna inšpektorica v prvi polovici leta pogoste zdravstvene težave in pa napodročju nadzora nad varstvom nepremične kulturne dediščine ter na področju nadzoranad nekaterimi določili Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS). Jerneja Batič, inšpektoricasvetnica, pristojna za ti dve področji, je namreč z dnem 15.09.2006 odšla na novo delovnomesto v Mestni upravi MOL. Ob tem pa smo na Inšpektoratu ravno v obdobju oktober -december 2006 prejeli s področja varstva nepremične kulturne dediščine največ novihprijav domnevnih kršitev predpisov.Tudi sicer opažamo, da se pripad prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog, katerih reševanjeje v pristojnosti IRSKM, iz leta v leto povečuje. Prav tako se iz leta v leto Inšpektoratuširijo tudi pristojnosti v zvezi s sprejemom nove oziroma spremenjene zakonodaje.V »Razvidu upravnih postopkov, ki se vodijo na prvi in drugi stopnji na Ministrstvu zakulturo, pri njegovih organih v sestavi ter pri nosilcih javnih pooblastil« so bili v letu 2005opredeljeni, kot upravni postopki, ki jih vodi IRSKM, navedeni inšpekcijski postopki nanaslednjih področjih: na področju varstva kulturne dediščine, na področju medijev inavdiovizualne kulture ter na področju knjižnične dejavnosti.Glede na to, da je že takrat sodil v pristojnost Inšpektorata tudi nadzor nad izvajanjemdoločb Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA), Zakona o uresničevanju javnegainteresa za kulturo (ZUJIK) in posameznih določb Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS),sem predlagal, da se v navedeno evidenco vnesejo tudi inšpekcijski postopki na naslednjihpodročjih: na področju arhivske dejavnosti, na področju uresničevanja javnega interesa zakulturo in na področju javne rabe slovenščine.V letu 2006 pa sta bila sprejeta nov zakon na področju arhivske dejavnosti Zakon o varstvudokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur.l. RS, št. 30/06), ki jepristojnemu inšpektorju določil nekatere nove pristojnosti pri opravljanju inšpekcijskega3

nadzora nad varstvom dokumentarnega in arhivskega gradiva ustvarjenega v elektronskiobliki in pa Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, Ur.l. RS, št. 69/06), kipredstavlja sploh povsem novo področje v delovanju našega Inšpektorata. Z ozirom nadejstvo, da gre za nov zakon, ki glede na prejšnji Zakon o obveznem pošiljanju tiskov,področje ureja nekoliko drugače, so bili v prvi fazi uveljavljanja novega zakona izvedenipredvsem pogovori s predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice, Univerzitetneknjižnice Maribor in drugih depozitarnih organizacij, v smislu usklajevanja postopkovobveščanja o morebitnih kršitvah na tem področju.IRSKM je torej v letu 2006 opravljal inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb šestihzakonov: Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), Zakona o varstvukulturne dediščine (ZVKD), Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva terarhivih (ZVDAGA), Zakona o knjižničarstvu (ZKnj), Zakona o medijih (ZMed) inposameznih določb Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) ter na njihovi podlagi izdanihpodzakonskih in drugih aktov. Delovanje IRSKM v letu 2006 je tako temeljilo predvsemna pristojnostih posameznih inšpektorjev, določenih s področno zakonodajo, na nalogah indejavnostih, ki so skupnega pomena tako za Inšpektorat, kot tudi za Ministrstvo za kulturo(v nadaljnjem besedilu Ministrstvo, oz. MK) ter na mnenjih in stališčih drugostopenjskegaorgana. Vsi inšpektorji so po potrebi sodelovali z drugimi inšpekcijami, državnimi organiin nosilci javnih pooblastil.V Inšpektoratu so bili na dan 31.12.2006 zaposleni 1 položajni uradnik, 4 uradnice, oz.uradniki in 1 administrativno - tehnična sodelavka, od tega: glavni inšpektor, ki delaopravlja v nazivu inšpektor - višji svetnik, trije inšpektorji, ki dela opravljajo v nazivuinšpektor - svetnik, strokovna sodelavka (pravnica), ki dela opravlja v nazivu svetovalka IIin tajnica glavnega inšpektorja, ki dela opravlja v nazivu tajnica V/II.V januarju je bil, ob sodelovanju vseh inšpektorjev zaposlenih na inšpektoratu, pripravljentudi Program dela IRSKM za leto 2007 in bo, skladno z določbo 1. odstavka 23. členaZakona o državni upravi (ZDU-1), predložen ministru v sprejem v najkrajšem času.B. DELO NA PODROČJU INŠPEKCIJSKEGA NADZORAV letu 2006 je Inšpektorat vsega skupaj obravnaval 516 upravnih zadev na področjuinšpekcijskega nadzora. Od tega je bilo 423 upravnih zadev začetih na novo (na podlagiprijave, pritožbe, sporočila ali druge vloge, oziroma na podlagi samostojne zaznave kršitvezakona ali drugega predpisa), 92 nerešenih zadev je bilo prenesenih v reševanje izpreteklega leta, 1 zadeva pa je bila v poročevalnem obdobju Inšpektoratu vrnjena vponovni postopek z odločbo organa druge stopnje.V skladu z navodilom Pravne službe generalnega sekretariata MK, ki smo ga prejeli vdopisu Zaprosilo za dostavo podatkov o evidenci upravnih postopkov za leto 2006, št. 031-2/2005 z dne 16.01.2007, v nadaljevanju podajam statistične podatke posebej za postopkeinšpekcijskega nadzora in posebej za postopke o prekršku, vodene na prvi stopnji podoločilih Zakona o prekrških. Čeprav je v praksi včasih težko potegniti mejo med temadvema postopkoma. Vsi inšpektorji, ki so bili zaposleni na Inšpektoratu v letu 2006, imajo4

namreč poleg pooblastil za vodenje inšpekcijskega postopka tudi pooblastila, da kotpooblaščene uradne osebe vodijo in odločajo v postopku o prekršku na prvi stopnji. Koinšpektor v inšpekcijskem postopku ugotovi, da je prišlo do kršitve zakona ali drugegapredpisa, za katero je predpisana tudi kazenska sankcija (globa), prične neposredno vodititudi prekrškovni postopek in določeno dokazno gradivo, ki je bilo pridobljeno v postopkuinšpekcijskega nadzora (zapisniki, fotografije, drugi podatki), seveda uporabi tudi vpostopku o prekršku. V letu 2006 smo zato na Inšpektoratu v računalniško vodeni evidenciupravnih postopkov, v aplikaciji Spis 4, morebitni inšpekcijski postopek in postopek oprekršku v isti zadevi (proti istemu inšpekcijskemu zavezancu) praviloma vodili kot enoupravno zadevo, pod isto klasifikacijsko številko, medtem ko so v pričujočem poročiluinšpekcijski in prekrškovni postopki obravnavani ločeno.Zato opozarjam, da lahko v statističnih podatkih o delu v letu 2006 prihaja do določenihodstopanj glede na podatke v poročilu o delu organa v sestavi v preteklem letu.V celoti je Inšpektorat v letu 2006 vodil 404 postopke inšpekcijskega nadzora in 112postopkov o prekršku. Zadeve lahko glede na način, kako so bile obravnavane in rešene,statistično podrobneje razvrstimo na naslednji način:1. Inšpekcijski postopki:Podlaga: Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur.l. RS, št. 56/02)Od skupno vodenih 404 inšpekcijskih postopkov je bilo 77 nedokončanih postopkovprenesenih iz predhodnega poročevalnega obdobja, 1 zadeva je bila vrnjena v ponovnipostopek z odločbo organa druge stopnje, 326 postopkov pa je bilo na novo uvedenih v letu2006 (od tega je bilo 234 postopkov uvedenih na podlagi prijave, 92 postopkov pa začetihna podlagi lastne zaznave, oziroma preventivne dejavnosti):35 postopkov je bilo zaključenih z izdajo inšpekcijske odločbe,92 postopkov je bilo zaključenih z izrekom opozorila v zapisniku po določbi 33. člena ZIN,64 postopkov je bilo zaključenih na drug način (odstop, obvestilo pristojnemu organu),v 4 postopkih je bila podana ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja,31 postopkov je bilo rešenih z ustnim opozorilom brez izdaje upravnega akta (preventivnadejavnost),30 postopkov je bilo zaključenih z izdajo zapisnika po določbah Zakona o knjižničarstvu,45 postopkov je bilo zaključenih z izdajo sklepa o ustavitvi postopka (ker je bilo vpostopku ugotovljeno, da ni prišlo do kršitve zakona ali drugega predpisa),v 22 primerih pa je bil izdan uradni zaznamek, da se inšpekcijski postopek ne začne (ker jeprijava domnevne kršitve očitala kršitev, ki to ni).81 inšpekcijskih postopkov na dan 31.12.2006 še ni bilo zaključenih in je bilo njihovoreševanje preneseno v leto 2007.Inšpektorat je, v zvezi z izvršitvijo inšpekcijskih odločb izdanih že v prejšnjih poročevalnihobdobjih, v letu 2006 vodil 13 postopkov upravne izvršbe s prisilitvijo, 7 postopkovupravne izvršbe pa je bilo v poročevalnem obdobju začetih na novo. V teh postopkih je bilov letu 2006 skupaj izdanih 20 sklepov.5

2. Prekrškovni postopki:Podlaga: Zakon o prekrških (ZP-1-UPB4, Ur.l. RS, št. 3/07)Na podlagi ZP-1 je bilo v letu 2006 od skupno vodenih 112 postopkov o prekršku, je bilo15 postopkov prenesenih v nadaljnje reševanje iz leta 2005, 97 postopkov pa je bilo nanovo uvedenih v letošnjem letu (od tega je bilo 41 postopkov uvedenih na podlagi pisnegapredloga oškodovanca, državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravnelokalne skupnosti, 56 postopkov pa je bilo uvedenih po uradni dolžnosti na podlagi lastnezaznave).V prekrškovnih postopkih je bilo skupno izdanih 59 odločb o prekršku (od tega je biloizrečenih 30 odločb z izrekom globe in 29 odločb z izrekom opomina).Izrečena so bila 4 opozorila na zapisnik po določbi 53. člena ZP-1.Izdanih je bilo 21 uradnih zaznamkov, da odločba o prekršku ne bo izdana (ker ni bilozakonitih znakov prekrška, oziroma je prišlo do zastaranja).Na dan 31.12.2006 je bilo nezaključenih še 28 postopkov o prekršku in je bilo njihovoreševanje preneseno v leto 2007.V zvezi z izvrševanjem izdanih odločb o prekršku (plačila glob in/ali stroškov postopka -povprečnine) je bilo pristojnim davčnim organom podanih 11 predlogov za prisilnoizterjavo, v zvezi s katerimi so pristojni davčni organi do 31.12.2006 izvršili 4 izterjave.Seveda gre pri zgoraj navedenih podatkih zgolj za statističen prikaz delovanja Inšpektoratav preteklem letu. Treba je namreč poudariti, da so razlike glede aktivnosti (tj. porabljeneenergije in delovnega časa) od zadeve do zadeve lahko zelo velike. Poleg tega je težkostatistično poenotiti zelo raznolike načine inšpekcijskega ukrepanja v posameznih primerih,ki jih imajo inšpektorji IRSKM na podlagi veljavnih področnih zakonodaj.Težko je opredeliti celo ustrezno metodo zajema statističnih podatkov, ki bi omogočalaprimerjavo uspešnosti po posameznih področjih dela. Zaradi velikih razlik v materialnizakonodaji na posameznih področjih, z ozirom na pooblastila za nadzor in možnosti zaizrek ustreznih inšpekcijskih ukrepov, se ti pogoji za učinkovito delovanje inšpektorjev, odpodročja do področja, zelo razlikujejo. Poleg tega pa so izjemno velike tudi razlike, gledena pripad novih prijav domnevnih kršitev predpisov. Tako nam statistični podatki ovodenih postopkih nadzora in številu izrečenih ukrepov lahko služijo le za primerjalnoanalizo izvedenih dejavnosti na posameznem delovnem področju glede na preteklaporočevalna obdobja.Opažamo, da se skupno število upravnih zadev, ki jih Inšpektorat obravnava, iz leta v letopovečuje, medtem ko ostaja odstotek rešenih zadev približno enak, kar kaže, kljub prejomenjenim težavam, na povečano učinkovitost dela IRSKM kot celote.6

Inšpektorat je bil torej v letu 2006 pooblaščen za izvajanje inšpekcijskega nadzora naddoločbami naslednjih temeljnih zakonov s področja kulture: Zakona o uresničevanjujavnega interesa za kulturo (ZUJIK), Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Zakonao arhivskem gradivu in arhivih (ZVDAGA), Zakona o knjižničarstvu (ZKnj) in posameznihdoločb Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) ter temeljnega zakona, ki ureja področjemedijev Zakona o medijih (ZMed) ter vseh na njihovi podlagi izdanih podzakonskih indrugih aktov.Zato je v nadaljevanju podano podrobnejše poročilo o delu Inšpektorata v letu 2006 zavsako delovno področje posebej.B.1. INŠPEKCIJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINEPodlaga: Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 7/99, 110/02 in 126/03)Naloge inšpekcijskega nadzora na področju varstva kulturne dediščine, za izvajanje katerihje pristojen Inšpektorat, se nanašajo na nadzor nad zakonitostjo delovanja javnih zavodov,ki izvajajo javno službo na področju varstva tako nepremične, kot tudi premične kulturnedediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, državni muzeji in mrežapokrajinskih ter mestnih muzejev) in koncesionarjev, ki lahko izvajajo nekatere nalogejavne službe na področju varstva kulturne dediščine.V okvir inšpekcijskega nadzora med drugim spada tudi nadzor nad zakonitostjo posegov vpredmete ali objekte kulturne dediščine, prometa z njimi ter nadzor nad zakonitostjoposegov v objekte in območja, ki so zaščitena na podlagi vpisa v Register nepremičnekulturne dediščine MK po določbah Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD).Izvajalci nadzora:Jerneja Batič, inšpektorica - svetnica (nepremična k.d. (do 15.09.2006))dr. Dragan Matić, inšpektor - svetnik (premična k.d.)mag. Aleksander Vidmar, glavni inšpektor (nepremična k.d.)B.1.1. NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINAGlede na sprejeti »Program dela IRSKM za leto 2006« je bil inšpekcijski nadzor napodročju nepremične kulturne dediščine v celoti realiziran. Zaradi velikega števila prijavdomnevnih kršitev predpisov, ki so prispele na Inšpektorat s področja stavbne dediščine inspomenikov (njihovo obravnavanje predstavlja zakonsko obveznost) je bil dan le nekolikomanjši poudarek na izvajanje dejavnosti pod točko 2. Sodelovanje z Javnimi zavodi zavarstvo kulturne dediščine – preventivna dejavnost.Obravnava prijav je bila skozi vse leto realizirana v celoti, čeprav je bilo v tretji tretjini leta2006, zaradi že prej omenjenega odhoda pristojne inšpektorice na drugo delovno mesto,7

avno na področju varstva nepremične kulturne dediščine ta realizacija, z vidika pravočasneodzivnosti, še posebej problematična. Poleg tega je največ prijav s tega področja prišlo naInšpektorat ravno v zadnjem tromesečju tega leta, kar sicer ni običajno. Tako cela vrstainšpekcijskih in prekrškovnih postopkov v zvezi z ugotovljenimi kršitvami ob koncu leta2006 še ni zaključenih (skupaj 73 inšpekcijskih postopkov in 14 postopkov o prekrških) inje njihovo reševanje preneseno v leto 2007.Kot bolj odmevne primere, ki so bili uspešno izvedeni, kot posledica inšpekcijskih ukrepovna področju varstva nepremične kulturne dediščine v letu 2006, lahko naštejem predvsemnaslednje:1. Ljubljana - Na podlagi izdanih inšpekcijskih odločb, izdanih že v letu 2005, je bila v letu2006 končno pričeta sanacija Robbovega vodnjaka treh kranjskih rek (EŠD 387). Uspešnoje bila izvedena demontaža stopnic in čaše ter prevoz celotnega spomenika po sestavnihdelih (obelisk in skulpture so bili demontirani že konec preteklega leta) v restavratorskeateljeje Restavratorskega centra ZVKDS, kjer jih bodo strokovno sanirali. V novembrutega leta je bila uspešno zaključena tudi postavitev replike na Mestnem trgu, ki je bila vjavnosti razmeroma ugodno sprejeta.2. Ljubljana - Na podlagi opozorila, ki mu je sledila še inšpekcijska odločba, je bilovzhodno pročelje Plečnikovega stadiona za Bežigradom (EŠD 393) očiščeno grafitov,drugih premazov in nečistoč, ki so kazili njegovo podobo.3. Piran - Na podlagi izrečenih opozoril s strani Inšpektorata, je bila že v začetku leta 2006pričeta prepotrebna sanacija nosilnih zidov in ostrešja cerkve Marije Zdravja na Punti (EŠD515).4. Celje – Na podlagi izrečenih opozoril s strani Inšpektorata naj bi se v kratkem pričelaizvajati nujna dela pri sanaciji ostrešja grajske kašče Gradu Podčetrtek (EŠD 21825) inpredvidena celostna obnova Gradu Lemberg pri Novi Cerkvi (EŠD 4369), za katero bodoseveda potrebna izdatna finančna sredstva, ki naj bi bila v večji meri pridobljena izevropskih skladov.5. Bled – Kot primer sorazmerno neuspešnega posredovanja (kljub znatnim naporom, ki sobili v reševanje tega primera vloženi tudi že v preteklih letih) pa lahko navedem obnovoRiklijeve Vile na Bledu (EŠD 7838). Na podlagi inšpekcijske odločbe, je zavezanec sicer vletu 2006 delno saniral odprtino v strehi, s čemer je bil vsaj začasno preprečen vdormeteorne vode in snega v notranjost stavbe, vendar je spomenik kot celota še vedno vizjemno slabem stanju. Glavni problem predstavlja nezainteresiranost lastnika objekta(trenutno živi v Avstraliji) za obnovo in pa nezmožnost izvedbe razlastitve spomenika vkorist lokalne skupnosti, zaradi velike hipoteke, ki bremeni lastništvo tega objekta.Poleg tega je bilo na področju varstva nepremične kulturne dediščine opravljenih tudi nekajaktivnosti v okviru preventivne dejavnosti, ki bodo opisane v nadaljevanju.B.1.2. PREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINAGlede na sprejeti »Program dela IRSKM za leto 2006«, inšpekcijski nadzor na področjuvarstva premične kulturne dediščine ni bil v celoti uresničen.Zaradi velikega števila prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog, ki jih je Inšpektorat prejel vletošnjem letu v zvezi s kršitvami predpisov s področja varstva nepremične kulturne8

dediščine in zaradi pereče kadrovske problematike, ki je bila opisana že v uvodu tegaporočila, ni bila v celoti realizirana dejavnost predvidena pod točko 2. Nadzor naduveljavljanjem Pravilnika o vodenju inventarne knjige v galerijah in muzejih. Aktivnosti vokviru te dejavnosti, ki naj bi predstavljale tudi izvajanje preventivnega sistemskeganadzora nad stanjem organiziranosti javne službe na področju muzejske dejavnosti, in sobile uspešno pričete v letu 2005, se bodo predvidoma nadaljevale v letu 2007.Kot odmeven primer, na področju varstva premične kulturne dediščine in nadzorom naduvozom in izvozom kulturnih dobrin v letu 2006, lahko omenim uspešno izpeljan postopekvračila predmetov arheološke dediščine, ki so bili zaseženi v RS ob poizkusu nezakonitegavnosa v državo, Republiki Makedoniji. Ta primer je rezultat usklajenega delovanjapredstavnikov Policije, Carine, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za kulturo ternašega Inšpektorata in bo podrobneje predstavljen v nadaljevanju tega poročila. S temdejanjem je naša država prvič uresničila nekatere določbe tako imenovane UNESCO-vekonvencije (Konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza inizvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, ki jo je sprejela Organizacijazdruženih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v Parizu leta 1970).B.1.3. IZVEDENI POSTOPKI INŠPEKCIJSKEGA NADZORAV okviru inšpekcije na področju varstva kulturne dediščine je Inšpektorat v letu 2006skupno vodil 209 inšpekcijskih postopkov in 51 postopkov o prekršku.1. Inšpekcijski postopki:Od skupaj vodenih 209 inšpekcijskih postopkov je bilo 54 zadev prenesenih v reševanje izpreteklega leta, 1 zadeva je bila Inšpektoratu vrnjena v ponovni postopek z odločbo organadruge stopnje, 154 postopkov pa je bilo na novo uvedenih v letu 2006.V 18 primerih je bil postopek ustavljen s sklepom, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da niprišlo do kršitve zakona ali drugega predpisa. 19 postopkov je bilo zaključenih z izdajoinšpekcijske odločbe, 7 postopkov je bilo zaključenih z izdajo sklepa, v 16 primerih je bilokršiteljem izrečeno opozorilo na zapisnik z določenim rokom za odpravo nepravilnosti, podoločbah 33. člena ZIN, 26 postopkov je bilo zaključenih na podlagi ustno izrečenegaopozorila, brez izdaje upravnega akta (preventivna dejavnost), v 4 primerih je bila podanaovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja, v 29 primerih je bilo, na podlagi določbe 4.odstavka 69. člena ZVKD, poslano obvestilo o ugotovljenih kršitvah gradbeni inšpekcijiInšpektorata RS za okolje in prostor (in zoper kršitelja uveden postopek o prekršku), v 17primerih pa je bil postopek zaključen na drug način (odstop prijave drugemu organu, oz.obvestilo pristojnemu organu s predlogom za ukrepanje).Ob koncu leta 73 postopkov še ni v celoti zaključenih in so preneseni v reševanje v leto2007.V zvezi z izvršitvijo inšpekcijskih odločb izdanih že v prejšnjih poročevalnih obdobjih, jebilo v letu 2006 vodenih 12 postopkov upravne izvršbe s prisilitvijo, 3 postopki upravneizvršbe pa so bili začeti na novo. V teh postopkih je bilo v letu 2006 skupaj izdanih 15sklepov.9

2. Prekrškovni postopki:Na podlagi določb ZP-1 je bilo na novo uvedenih 42 postopkov o prekršku (od tega je bilo13 postopkov uvedenih na podlagi pisnega predloga pooblaščenega predlagatelja, 29postopkov pa je bilo uvedenih po uradni dolžnosti), 9 postopkov je bilo prenesenih vreševanje iz preteklega leta.V prekrškovnih postopkih je bilo skupaj izdanih 27 odločb o prekršku (v 26 primerih je bilakršitelju izrečena globa, v 1 primeru pa je bil kršitelju izrečen opomin), v 7 primerih je biloodločeno (in v spisu zaznamovano), da odločba ne bo izdana, ker ni bilo zakonitih znakovprekrška, oziroma ker je prekršek že zastaral. V 3 primerih je bilo kršitelju izrečeno pisnoopozorilo na podlagi določil ZP-1.V 14 primerih prekrškovni postopek še ni zaključen in se bo nadaljeval v letu 2007.V zvezi z izvrševanjem izdanih odločb o prekršku (plačila glob in/ali stroškov postopka -povprečnine) sta bila pristojnemu davčnemu organu podana 2 predloga za prisilnoizterjavo.Druge dejavnosti pristojnih inšpektorjev:1. Jerneja Batič, inšpektorica – svetnica:- aktivno sodelovanje kot članica medresorske delovne skupine VARDED, vse leto- aktivno sodelovanje s predstavitvami in pobudami, doma in na mednarodni ravni, kotčlanica odbora slovenskega ICOM-a, vse leto- udeležba s predavanjem o zakonodaji s področja varstva kulturne dediščine na delavnicahorganiziranih v okviru skupine VARDED, Kostanjevica na Krki, marec 2007.- udeležba s predavanjem o zakonodaji s področja varstva kulturne dediščine v sodelovanjuz Malo šolo muzeologije, Celje, julij 2007.2. dr. Dragan Matić, inšpektor – svetnik:- aktivno sodelovanje kot član medresorske delovne skupine VARDED, vse leto- udeležba s predavanjem o zakonodaji s področja varstva kulturne dediščine na delavnicahorganiziranih v okviru skupine VARDED, Kostanjevica na Krki, marec 2007.- udeležba na okrogli mizi, ki jo je v velenjskem rudniku organiziralo društvo ŠARM natemo varstva tehnične kulturne dediščine, Velenje, januar 2007.- aktivna udeležba s predavanjem na mednarodni konferenci SEE-ICOM (mednarodnegamuzejskega sveta za jugovzhodno Evropo), Kladovo, oktober 2007.- udeležba na posvetovanju Sodobni izzivi, ki ga je organizirala firma Portis, d.o.o., natemo izboljšanje poslovanja državne uprave, Maribor, december 2007.Problematika področja:Osnovna problematika na področju nadzora nad varstvom kulturne dediščine ostaja enaka,kot smo nanjo na Inšpektoratu pogosto opozarjali že v preteklih letih in izhaja neposrednoiz pomanjkljivih določil veljavnega Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD). Ta vposameznih primerih pristojnemu inšpektorju ne omogočajo izreka učinkovitih ukrepov zaodpravo ugotovljenih nepravilnosti, oziroma sankcioniranje ugotovljenih kršitev predpisov.10

Na področju varstva nepremične kulturne dediščine predstavljajo največjo težavo še vednonedovoljeni posegi v objekte in zemljišča, ki so zavarovana kot kulturna dediščina. S tegapodročja smo tudi v letu 2006 na IRSKM prejeli daleč največje število prijav. VeljavniZVKD, ki je bil sprejet leta 1999, se v tem delu neposredno navezuje na določila takratveljavnega Zakona o graditvi objektov. V primeru ugotovljenih posegov v dediščino vnasprotju s kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenijeali brez takega soglasja, tako ZVKD predvideva le, da pristojni inšpektor IRSKM o temobvesti gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ukrepanje gradbenegainšpektorja, ki mu skrb za kulturno dediščino ni prioritetna naloga, je pravilomapomanjkljivo ali pa sploh izostane, inšpektorju za področje varstva kulturne dediščine paostane le izvedba postopka o prekršku in izrek globe, s katero pa ne more doseči zaželenesanacije zatečenega stanja, oziroma povzročene škode na spomeniku ali dediščini.Na področju varstva premične kulturne dediščine je najbolj pereč problem nadzora nadnelegalnimi arheološkimi raziskavami in nad trgovanjem s tako pridobljenimi predmetikulturne dediščine. Dejstvo mimo katerega preprosto ne moremo je, da na trgu obstajaveliko predmetov kulturne dediščine, ki so nedvomno posledica nedovoljenih izkopavanj.Vendar pa inšpektor v primeru, da tak predmet odkrije, nima zakonske podlage za izvedboedinega učinkovitega ukrepa - zasega predmeta. Z vidika preventivnega učinkainšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja IRSKM, bi bilo namreč nesmotrno, na primer, izvajatinadzor nad pravilnim vodenjem dokumentacije v starinarnicah, medtem ko bi na drugistrani očitno veliko hujše kršitve zakona ostale nesankcionirane.Zaradi opisanega stanja je bilo tudi v letu 2006 precej naporov vloženih v sodelovanje pripripravi predloga novega ZVKD (od katerega smo si vsi pripravljavci veliko obetali),predvsem pri natančni opredelitvi inšpekcijskih in kazenskih določb. Sprva je bilopredvideno, da naj bi bil novi zakon sprejet že v letu 2006, tako naj bi inšpekcijski nadzorna njegovi podlagi na Inšpektoratu začeli izvajati najkasneje v letu 2007. Vendar je predlogzaenkrat še vedno v fazi medresorskega usklajevanja.Ob tem pa ponovno opozarjam tudi na dejstvo, da bodo, v primeru uveljavitve novegazakona in predvidenih večjih pooblastil IRSKM za inšpekcijsko ukrepanje, za zagotovitevučinkovitega dela, nujno potrebne tudi kadrovske okrepitve Inšpektorata na tem področju.B.2. INŠPEKCIJA ARHIVSKE DEJAVNOSTIPodlaga: Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur.l.RS, št. 30/06)Na podlagi novega Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (ZVDAGA) sodi v delovnopodročje Inšpektorata inšpekcijski nadzor nad izvajanjem arhivske javne službe,izpolnjevanjem obveznosti zavezancev v zvezi z javnim in zasebnim arhivskim gradivom,s filmskim arhivskim gradivom in arhivskim gradivom verskih skupnosti ter v zvezi zuporabo arhivskega gradiva v arhivih. Novi zakon pa je pristojnemu inšpektorju določiltudi nekatere nove pristojnosti pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, predvsem napodročju nadzora nad varstvom dokumentarnega in arhivskega gradiva ustvarjenega velektronski obliki.Izvajalec nadzora: dr. Dragan Matić, inšpektor – svetnik11

V skladu s sprejetim »Programom dela IRSKM v letu 2006« je pristojni inšpektor pričel zizvajanjem pregledov ustvarjalcev arhivskega gradiva v državni upravi. Prva so bila navrsti ministrstva in organi v sestavi. V letu 2006 so bili pregledani arhivi na naslednjihministrstvih: Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za javnoupravo, Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Ministrstvu za promet, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu zagospodarstvo in na Ministrstvu za okolje in prostor. S temi pregledi se je predvsemugotavljalo obstoječe stanje spoštovanja predpisov o poslovanju z dokumentarnimgradivom (urejenost gradiva, sistem razvrščanja, pogoji hranjenja) in ustreznost obstoječihprostorov v katerih se gradivo hrani.1. Inšpekcijski postopki:V okviru inšpekcijskega nadzora na področju arhivske dejavnosti je bilo na Inšpektoratu vletu 2006 skupno uvedenih 11 postopkov inšpekcijskega nadzora. V teh postopkih sta biliizdani 2 odločbi o odpravi nepravilnosti, v 8 primerih je bil zavezancem vročen zapisnik, zizrečenim opozorilom in predlogom za odpravo nepravilnosti, na podlagi 33. člena ZIN, 1primer pa je bil rešen v okviru preventivne dejavnosti brez izdaje upravnega akta in boopisan v nadaljevanju.V zvezi z izvršitvijo inšpekcijskih odločb izdanih že v preteklem poročevalnem obdobju, sobili na področju arhivske dejavnosti v letu 2006 vodeni 4 postopki upravne izvršbe sprisilitvijo, v katerih so bili izdani 4 sklepi.2. Prekrškovni postopki:Zaradi kršitev določil ZVDAGA je bil v letu 2006 uveden 1 postopek o prekršku inkršiteljici pravni osebi (Zdravstveni dom Izola) izdana odločba z izrekom globe.Načrtovani projekt preventivnih pregledov zbirk ustvarjalcev dokumentarnega inarhivskega gradiva v državni upravi se bo predvidoma nadaljeval tudi v letu 2007.Kot uspešen primer nadzora lahko navedem pregled obstoječega arhiva v kleti stavbe naZupančičevi 3, kjer se nahaja dokumentarno gradivo naslednjih ministrstev, oz. njihovihpredhodnikov: Ministrstva za kulturo RS, iz obdobja 1962-1998, Ministrstva RS za šolstvoin šport, iz obdobja 1962-1998, Ministrstva RS za pravosodje, iz obdobja 1962 - 2001,Ministrstva RS za finance, iz obdobja 1962 - 1999 in nekaterih predhodnikov sedanjegaMinistrstva RS za javno upravo. Po ugotovitvah inšpektorja pristojnega za področjearhivske dejavnosti je to skladišče v zelo slabem stanju, vsa infrastruktura je dotrajana innevzdrževana pa tudi sama lokacija je povsem neustrezna za hrambo dokumentarnegagradiva. Inšpektor je zato s pravočasnimi opozorili generalnemu sekretariatu Vlade RSuspel preprečiti nameravano investicijo v obnovo teh prostorov, ki naj bi predvidoma stalaokrog 80 milijonov tolarjev in za katero je bil že izdelan elaborat. Opozoril je namreč nadejstvo, da bi bilo, kljub izvedeni dragi adaptaciji obstoječih prostorov, na tej lokaciji zelotežko zagotoviti pogoje za hrambo dokumentarnega gradiva v skladu z veljavnimi predpisi.Inšpektor je v okviru te svoje preventivne aktivnosti Vladi RS predlagal tudi različnealternativne možnosti za razrešitev obstoječih razmer, predvsem pa apeliral na izbiro takšnerešitve, pri kateri bo vsako ministrstvo prevzelo svoje gradivo v lastno oskrbo.12

Druge dejavnosti pristojnega inšpektorja:- udeležba na mednarodnem arhivskem posvetovanju, v organizaciji Pokrajinskega arhivaMaribor, Radenci, april 2007.- udeležba na mednarodnem posvetovanju, ki ga je organiziralo društvo informatikov,mikrofilmarjev in dokumentalistov DOKSIS, na temo varstva elektronskega dokumentarnegagradiva, Kranjska gora, september 2007.- udeležba na posvetu Arhivskega društva ne temo Svetloba in kulturna dediščina, ki jepotekalo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, september 2007.- udeležba na posvetovanju Sodobni izzivi, ki ga je organizirala firma Portis, d.o.o., natemo izboljšanje poslovanja državne uprave, Maribor, december 2007.Problematika področja:Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA) je še vednorelativno nov zakon, ki je prinesel določene spremembe na tem področju in predvsem novedodatne naloge pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nad varstvom arhivskega indokumentarnega gradiva v elektronski obliki. Tudi v letu 2007 bo tako treba še vednoveliko pozornosti nameniti spremljanju uvajanja ZVDAGA in preventivnim aktivnostim,pristojnemu inšpektorju pa obenem omogočiti tudi dodatno usposabljanje in izobraževanjena področju nadzora nad dolgoročnim varstvom in pretvorbo elektronskegadokumentarnega gradiva, kar je zanesljivo področje, ki bo v bližnji prihodnosti zagotovopostajalo vedno bolj aktualno.B.3. INŠPEKCIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTIPodlaga: Zakon o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/01)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o knjižničarstvu (ZKnj) obsega, polegobravnave posameznih prijav domnevnih kršitev (ki izhaja iz določb ZIN), tudi redne,izredne in ponovne nadzore nad organiziranostjo javne službe, trajnim izpolnjevanjempogojev za izvajanje knjižnične javne službe ter spoštovanjem določb posebne uredbe, skatero so določene osnovne storitve knjižnic, namenjene uporabnikom in obratovalni časter način poslovanja knjižnic.Izvajalka nadzora: Ružica Barić - Bizjak, inšpektorica - svetnicaGlede na sprejeti »Program dela IRSKM za leto 2006« je bil nadzor nad izvajanjem določbZKnj le delno realiziran. V prvi polovici leta je imela inšpektorica za področje knjižničnedejavnosti pogoste zdravstvene težave. (Na tem mestu se lahko ponovno navežem naopozorilo, omenjeno že v uvodu tega poročila, glede kadrovske problematike IRSKM).Poleg tega pa je, pri izpolnjevanju zadanega programa dela, pristojna inšpektorica pogostonaletela na objektivne ovire, ki mestoma izvirajo iz nedorečene področne materialnezakonodaje, v posameznih primerih pa je prišlo celo do neposrednih sporov o pristojnostihinšpektorice IRSKM za opravljanje določenih nalog inšpekcijskega nadzora.13

Skladno z navedbami v poročilu ge. Ružice Barić - Bizjak, inšpektorice - svetnice, naj bipredvideni redni inšpekcijski pregledi dela specialnih knjižnic s področja kulture zastalitudi zaradi intervencije mag. Vladimirja Žumra, ki naj bi v primeru pregleda specialneknjižnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL), inšpektorici očital domnevnoprekoračitev pooblastil in zahteval sklic izredne seje Sveta ZAL.Prav tako v prvi polovici leta 2006 še vedno ni prišlo do izdaje odločb o izpolnjevanjupogojev za večino specialnih knjižnic. Pristojna inšpektorica je zato v več primerihzaprosila MK za navodila in usmeritve, kako ravnati v posameznih primerih inšpekcijskeganadzora.Tolmačenje strokovne službe MK v zvezi s knjižnično zakonodajo, ki smo ga nainšpektoratu prejeli v aprilu 2006, zagovarja stališče, da knjižnica, ki je izvajala knjižničnodejavnost že pred sprejemom veljavnega ZKnj, za svoje delovanje ne potrebuje odločbe oizpolnjevanju pogojev po tem zakonu, saj njeno delovanje s sprejemom tega zakona ni biloprekinjeno. Vendar pa inšpektor, glede na navedeno tolmačenje strokovne službe, lahkonadzoruje trajno izpolnjevanje pogojev izvajanja javne službe iz 62. člena ZKnj samo napodlagi izdane odločbe. V primeru, da ustrezna odločba ni bila izdana, inšpektor ne moreugotavljati in odločati o tem, ali knjižnica izpolnjuje pogoje ali ne.Iz zgoraj navedenih razlogov inšpekcijskega nadzora nad delovanjem visokošolskih inspecialnih knjižnic s področja kulture ter tistih splošnih knjižnic, ki so uvrščene v najnižjirang izpolnjevanja pogojev, v letu 2006 ni bilo mogoče izvesti v predvidenem obsegu.Obravnava prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog, kot zakonska obveznost, pa je bilarealizirana v celoti. Poleg tega je bilo opravljenih tudi nekaj aktivnosti v okviru preventivnedejavnosti, ki so bile zaključene z ustnim opozorilom, brez izdaje ustreznega upravnegaakta ali zapisnika.1. Inšpekcijski postopki:V okviru inšpekcijskega nadzora na področju knjižnične dejavnosti je bilo na Inšpektoratuv letu 2006 skupno uvedenih 32 novih postopkov inšpekcijskega nazora po določbah ZKnj.S strani uporabnikov knjižnic je bilo podanih tudi 32 prijav domnevnih kršitev, od katerihpa je bilo obravnavanih le 10 primerov, pri ostalih pa je bilo ugotovljeno, da ne sodijo napodročje nadzora nad knjižnično dejavnostjo. Ostali postopki (22) so bili izvajani v okvirurednega, izrednega in ponovnega inšpekcijskega nadzora. Obravnavanih pa je bilo tudi 18zadev, ki so bile začete že v preteklem poročevalnem obdobju vendar so bile kot nerešeneprenesene v reševanje v leto 2006. Tako je Inšpektorat skupno obravnaval 50 zadev s tegapodročja.V 17 primerih je bila zadeva rešena z odstopom pristojnim inšpekcijam oziroma drugimupravnim organom. V 14 primerih je bilo izrečeno opozorilo na zapisnik, po določbah ZIN.V 1 primeru pa je bil zapisnik o inšpekcijskem pregledu posredovan Ministrstvu za kulturo,kot pristojnemu organu, s predlogom za ukrepanje, zaradi domnevne kršitve 53. členaZKnj. Drugi primeri, ki jih je inšpektorica za knjižnične dejavnosti obravnavala v okvirurednega periodičnega nadzora pa so bili zaključeni, skladno z določbo 1. odstavka 64. členaZKnj, z vročitvijo zapisnika pristojnemu organu knjižnice, ustanovitelju in pogodbenimpartnerjem. Na ta način je bilo rešeno 30 primerov inšpekcijskega nadzora (od tega 14 sprej navedenim izrekom opozorila).14

Skupaj je bilo zaključenih 48 inšpekcijskih postopkov.Ob koncu preteklega leta sta samo 2 postopka inšpekcijskega nadzora ostala nerešena in jenjuno reševanje preneseno v leto 2007.2. Prekrškovni postopki:Na področju inšpekcije knjižnične dejavnosti v letu 2006 ni bil uveden noben postopek oprekršku.Problematika področja:Sodelovanje s Sektorjem za knjigo in knjižničarstvo Direktorata za umetnost MK je v letu2006 potekalo brez večjih težav. Še vedno pa obstaja, že prej omenjena, problematika gledemožnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora, ker ministrstvo zamuja z izdajo odločb oizpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične javne službe po določbah 3. odstavka 36.člena ZKnj.Na področju knjižnične in založniške dejavnosti je v oktobru leta 2006 pričel veljati novZakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, Ur.l. RS, št. 69/06), ki bo predstavljal spetnovo področje in razširitev pristojnosti pri delovanju Inšpektorata v prihodnjem letu. Gledena to, da gre za povsem nov zakon, ki z ozirom na prejšnji Zakon o obveznem pošiljanjutiskov, področje ureja nekoliko drugače, bodo v prvi fazi uveljavljanja novega zakona, vletu 2007, predvidene skupne aktivnosti s predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice,Univerzitetne knjižnice Maribor in drugih depozitarnih organizacij, v smislu usklajevanjapostopkov obveščanja o morebitnih kršitvah na tem področju, prav tako pa bo moralo, vizogib morebitnim zapletom, kot smo jim bili priča pri uveljavljanju novega ZKnj,določene usmeritve v zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora, pravočasno izoblikovatitudi na Direktoratu za umetnost MK.B.4. INŠPEKCIJA MEDIJEV IN AVDIOVIZUALNE KULTUREPodlaga: Zakon o medijih (Ur.l. RS, št. 35/01, 54/02, 62/03, 73/03, 113/03, 16/04,123/04 in 60/06)Področje inšpekcije medijev in avdiovizualne kulture obsega inšpekcijski nadzor napodročju zaščite slovenskega jezika v medijih, razvida medijev, obveznih programskihvsebin, dostopa do javnih informacij, ustreznosti in deležev oglaševalskih vsebin,sponzoriranja programskih vsebin, zaščite pluralnosti medijev (omejitve lastništva,koncentracije lastništva), preglednosti nad upravljanjem medijev, posebnih pravic inobveznosti (pravica do kratkega poročanja), nekaterih obveznosti radijskih in televizijskihprogramov, nezdružljivosti opravljanja nekaterih dejavnosti in obveznosti upravljavcevtehnične infrastrukture.Izvajalec nadzora: Ivan Pal, inšpektor - svetnik15

»Program dela IRSKM za leto 2006« je bil na področju nadzora medijev in avdiovizualnekulture v celoti realiziran.V okviru inšpekcijskega nadzora na področju medijev in avdiovizualne kulture jeInšpektorat v letu 2006 skupno vodil 122 inšpekcijskih postopkov in 56 postopkov oprekršku.1. Inšpekcijski postopki:Na novo je bilo uvedenih 118 postopkov inšpekcijskega nadzora (63 na podlagi prijavekršitve, 55 na podlagi samostojne zaznave kršitve pristojnega inšpektorja), 4 postopki pa sobili preneseni v reševanje iz preteklega leta. V postopkih inšpekcijskega nadzora je biloizdanih 21 uradnih zaznamkov, da se postopek ne začne (ker je prijava očitala kršitev, ki toni), 26 sklepov o ustavitvi postopka (ker je bilo v ugotovitvenem postopku izkazano, dakršitve ni bilo), 53 pisnih opozoril z nalogom za odpravo nepravilnosti in 14 inšpekcijskihodločb o odpravi nepravilnosti. V 4 primerih pa je bil postopek zaključen z obvestilompristojnemu organu s predlogom za ukrepanje. Na dan 31.12.2006 so ostali nezaključeni 4postopki inšpekcijskega nadzora.2. Prekrškovni postopki:Na novo je bilo uvedenih 53 postopkov o prekršku (19 na podlagi prijave kršitve, oz.predloga za uvedbo postopka o prekršku, 34 na podlagi lastne zaznave prekrška), 3postopki pa so bili preneseni v reševanje iz preteklega leta.V postopkih o prekršku je bilo izdanih 11 uradnih zaznamkov, da odločba o prekršku ne boizdana (ker ni bilo zakonitih znakov prekrška), 28 odločb z izrekom opomina in 3 odločbez izrekom globe.Na dan 31.12.2006 je nezaključenih še 14 postopkov o prekršku.V zvezi z izvrševanjem izdanih odločb o prekršku (plačila glob in/ali stroškov postopka -povprečnine) je bilo pristojnim davčnim organom podanih 9 predlogov za prisilnoizterjavo, v zvezi s katerimi so pristojni davčni organi do 31.12.2006 izvršili 3 prisilneizterjave.3. Preventivni nadzor:- izvrševanje obveznosti izdajateljev medijev po 64/1. in 64/2. členu ZMed (objavapodatkov o lastništvu v Uradnem listu Republike Slovenije),- izvrševanje obveznosti s strani Uradnega lista RS iz 64/3. člena ZMed,- izvrševanje obveznosti izdajateljev televizijskih programov po 91/1. členu ZMed (letnaporočila o doseženih programskih deležih evropskih avdiovizualnih del) in- obveznost razpolaganja z dovoljenjem za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti iz105. člena ZMed.Kmalu po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni listRS, št. 60/2006) so bili izdajatelji televizijskih programov opozorjeni na njihove noveobveznosti po spremenjenem 84. členu ZMed (interna pravila – estetska in etična merila zaprikazovanje del in prizorov ter merila za objavo opozoril iz 84/3. člena ZMed). Ob tem sobili opozorjeni tudi na njihove druge vsakoletne obveznosti do Ministrstva ali Agencije zapošto in elektronske komunikacije RS.16

Problematika področja:Na področju nadzora nad mediji ni potrebe po izpostavljanju kakšne posebne problematike.Sodelovanje z Direktoratom za medije MK je potekalo sorazmerno dobro in brez večjihzapletov, vendar je bilo še vedno v glavnem prepuščeno dobremu osebnemu odnosupristojnega inšpektorja z večino uslužbencev direktorata.Tekom leta 2006 je sicer prišlo, s strani vodstva Direktorata za medije, do očitkov IRSKM,da v nekaterih postopkih nadzora pristransko obravnava javno državno televizijo RTVSlovenija, v primerjavi z drugimi komercialnimi televizijami. Inšpektorat je te očitke, ki sobili plod prehitrega in preveč pavšalnega sklepanja, utemeljeno in tudi podkrepljeno sstatističnimi podatki o uvedenih inšpekcijskih postopkih, zavrnil. V bodoče pričakujem natem področju več vnaprej načrtovanega sodelovanja med Direktoratom za medije inInšpektoratom ter pravočasna in bolj konstruktivna napotila in usmeritve za delo organa vsestavi.B.5. PODROČJE URESNIČEVANJA JAVNEGA INTERESA ZA KULTUROPodlaga: Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02)Čeprav Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) določa pristojnostinšpektorata za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad določbami celotnega zakona, zakonposebej izpostavlja inšpekcijski nadzor nad oddajanjem z javne kulturne infrastrukture vupravljanje, oziroma v uporabo.V inšpektoratu je bila pristojnost in naloga inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem tegazakona razdeljena med vse inšpektorje. Konkretne naloge, reševanje posameznih primerovin izvedba preventivnih projektov inšpekcijskega nadzora pa se posameznemu inšpektorjudodeljuje glede na njihovo vsebino.Problematika področja:Kot je obširneje obrazloženo v »Analizi izvajanja Zakona o uresničevanju javnega interesaza kulturo (ZUJIK, Ur.l. RS, št. 96/02) - delovna verzija« z dne 05.03.2006 (str. 183 - 189),pri pripravi katere je Inšpektorat, v skladu s Programom dela IRSKM za leto 2006, aktivnosodeloval, je inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa za kulturo zeloomejen, oziroma se nanaša le na tri zakonska določila, rabo slovenščine (6. člen), ravnanjez infrastrukturo (74. člen) in način prenosa obveznosti iz sklenjene pogodbe na tretjo osebo(4. odstavek 93. člena).Določbe veljavnega ZUJIK v okviru inšpekcijskega nadzora ne omogočajo nobenegaposebnega - reparacijskega ukrepa, v smislu izdaje odločb o odpravi nepravilnosti, oziromaodločb, s katerimi bi inšpektor zavezancu naložil določeno (drugačno) ravnanje. To veljatako glede določb, ki se nanašajo na zaščito slovenskega jezika kot tistih, ki se nanašajo naupravljanje in razpolaganje z javno kulturno infrastrukturo. Pri prvem lahko omenimo šeto, da je vsebinsko zajet že v 24. členu Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS, Ur.l. RS, št.17

86/04), pri slednjem pa tudi ni opredeljena odgovornost odgovorne osebe državnega organaali samoupravne lokalne skupnosti, ki so skoraj izključni lastniki in/ali upravljavci javnekulturne infrastrukture. Ker Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti, podoločbi 13. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Ur.l. RS, št. 3/07), ne morejo bitiodgovorni za prekršek, so kazenske sankcije (globe) za ta prekršek v veljavnem ZUJIKbrezpredmetne.V zvezi s kršitvijo 93. člena (prenos pogodbenih obveznosti na tretjo osebo brez pisnegasoglasja države) pa bo potrebna uskladitev višine glob ter načina njihove opredelitve, zdoločbami 17. člena ZP-1, obenem pa bo potrebno tudi posebej opredeliti odgovornostsamostojnega podjetnika posameznika in odgovornost njegove pravne osebe in sicer z novodoločbo v 127. členu ZUJIK.Inšpektorat ne more in ne sme izvajati upravnega nadzora, za katerega je pooblastilo danoministrstvu z Zakonom o državni upravi (ZDU-1-UPB4, Ur.l. RS, št. 113/05), v katerem sotudi predvideni ustrezni ukrepi. V povezavi z Zakonom o splošnem upravnem postopku(ZUP-UPB2, Ur.l. RS, št. 24/06), se ti ukrepi oziroma instrumenti nanašajo tako na zadeveiz izvirne pristojnosti kot na zadeve iz prenesene pristojnosti lokalnih skupnosti. Ker jeodločanje o materialnih spodbudah kulturnim dejavnostim odločanje v upravnem postopku(upravni akti po zaključenih javnih pozivih ipd.), je za inšpekcijski nadzor nad temipostopki določena upravna inšpekcija, medtem ko se nadzor nad izvrševanjem upravnihaktov, izdanih v teh postopkih, izvaja v okviru strokovnega nadzora, kot opredeljeno v 123.členu veljavnega ZUJIK.Zaradi zgoraj opisane problematike v letu 2006 na Inšpektoratu v zvezi z nadzorom nadZUJIK ni bil voden noben inšpekcijski postopek ali postopek o prekršku.B.4. PODROČJE ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINEPodlaga: Zakon o javni rabi slovenščine (Ur. l. RS, št. 86/04)V 29. členu Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) je določeno, da inšpekcijski nadzornad posameznimi določbami tega zakona opravljajo pristojne inšpekcije za področja, nakatera se te določbe nanašajo.Z dogovorom v okviru Inšpekcijskega sveta je tako že v letu 2005 prišlo v pristojnostInšpektorata RS za kulturo in medije tudi izvajanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjemnekaterih določb ZJRS. Inšpektorat je pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjemdoločb, ki se nanašajo na rabo slovenskega jezika v mednarodnem poslovanju, napoimenovanja oseb javnega prava, na poimenovanja poklicev, na slovenščino na spletnihstraneh, na poslovanje s strankami na splošne akte pravnih oseb in oseb zasebnega prava,na javna obvestila in navodila, novinarske konference in medije, na oglaševanje in na javneprireditve.Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega področja je bil v letu 2006 med posamezneinšpektorice, oziroma inšpektorje IRSKM razdeljen na naslednji način.18

Izvajalci nadzora:Kršitve 6., 14., 21. 23/3 in 24. člena ZJRSJerneja Batič, inšpektorica – svetnica (od 01.01.2006 do 15.09.2006)mag. Aleksander Vidmar, glavni inšpektor (od 15.09.2006 do 31.12.2006)Kršitve 10., 20., 23/2 in 25. člena ZJRSRužica Barić Bizjak, inšpektorica - svetnicaKršitve 9., 11., 16/1 in 22. člena ZJRSIvan Pal, inšpektor - svetnikV »Programu dela IRSKM za leto 2006« je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora na tempodročju predvideno le obravnavanje prispelih prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog.Program dela je bil v tem delu v celoti izpolnjen. V letu 2006 je bilo tako na Inšpektoratuobravnavanih 11 primerov prijav domnevnih kršitev ZJRS, ki so bile vse posredovane sstrani Sektorja za slovenski jezik Ministrstva za kulturo.Na tej podlagi je bilo na novo uvedenih 10 inšpekcijskih postopkov, v 1 primeru pa je bilougotovljeno, da do kršitve zakona ni prišlo (izdan je bil uradni zaznamek, da se postopek nezačne). Od tega so bili 4 primeri rešeni samo z ustnim opozorilom kršitelju, brez izdajeupravnega akta (preventivna dejavnost), 4 zadeve so bile rešene s pisnim opozorilom vzapisniku po določbi 33. člena ZIN, 2 primera pa še nista zaključena in je njuno reševanjepreneseno v reševanje v leto 2007.V letu 2006 je Inšpektorat s tega področja vodil 4 postopke o prekršku. V 1 primeru je bilokršitelju izdano opozorilo po določbah ZP-1, v 3 primerih pa je bil izdan uradni zaznamek,da odločba o prekršku ne bo izdana (ker v postopku ni bilo mogoče ugotoviti zakonitihznakov prekrška).V enem primeru, ki je bil tudi medijsko obravnavan (Razstava »V deželi dinozavrov«, kije bila februarja 2006 organizirana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani) pa jepristojna inšpektorica, takoj po tem ko je iz medije izvedela za kršitev (organizator razstaveje namestil vse reklamne plakate in usmerjevalne napise samo v nemškem jeziku), kršiteljakar po telefonu opozorila na nepravilnost. Ta je nepravilnost brez odlašanja odpravil ženaslednji delovni dan. Tako, da primer sploh ni bil evidentiran v statistiki vodenihinšpekcijskih zadev, ki se vnašajo v aplikacijo Spis 4.Problematika področja:V okviru nekaterih postopkov inšpekcijskega nadzora (primer: raba jezika na mednarodnemsimpoziju »Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem«, ki je bilorganiziran s strani Narodne galerije in ZRC SAZU), se je izkazalo, da ZJRS vsebuje tudinekatere omejitve, ki ne prispevajo k doseganju ciljev, ki si jih je zakonodajalec zastavil prisprejemanju tega zakona. Obenem pa, po tudi ugotovitvi Vlade RS, predstavljajonepotrebne administrativne ovire za gospodarske in druge subjekte. Med takšne ovire sodiprepoved, da bi predavanja na slovenskih univerzah in drugih znanstveno raziskovalnihinstitucijah, v določenih primerih (ko gostujoči predavatelji prihajajo iz tujine), ob soglasjuštudentov, potekala v tujem jeziku. Ta omejitev preprečuje pretok znanja s tujih naslovenske univerze in jo bo v prihodnje potrebno odpraviti.19

C. DRUGE DEJAVNOSTI INŠPEKTORATAV letu 2006 so bili zaposleni v Inšpektoratu aktivni tudi pri drugih dejavnostih, ki soposredno ali neposredno vezane na izvajanje inšpekcijskega nadzora na posameznihpodročjih.C.1. SODELOVANJE PRI PRIPRAVAH SPREMEMB ZAKONODAJEDelovna skupina Inšpektorata (Jerneja Batič, Tamara Javornik in mag. Aleksander Vidmar)je skozi vse leto 2006 sodelovala pri pripravi predloga novega zakona na področju varstvakulturne dediščine, predvsem pri natančni opredelitvi inšpekcijskih in kazenskih določb.C.2. SODELOVANJE V MEDRESORSKIH SKUPINAHV letu 2006 se je uspešno nadaljevalo sodelovanje inšpektorjev IRSKM s področja varstvakulturne dediščine v okviru medresorske skupine VARDED. Inšpektorat je sodeloval vpostopkih, ki sta jih vodila Policija in Carina v zvezi z nezakonitim izvozom in uvozompredmetov kulturne dediščine.V okviru delovanja te skupine je bila v oktobru 2006 uspešno opravljena vrnitev predmetovarheološke dediščine, ki so bili zaseženi ob poizkusu nezakonitega vnosa v Slovenijo,Republiki Makedoniji. S tem je naša država prvič uresničila nekatere določbe t.i.konvencije UNESCO (Konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenegauvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, ki jo je UNESCOsprejel v Parizu leta 1970).Uspešno izvedeno vračilo predmetov predstavlja uresničitev določb, ki govorijo o nujnostiobveščanja držav izvora o njihovih kulturnih dobrinah, katere so bile predmet kaznivegadejanja: nezakonito pridobljene ali/in nezakonito izvožene/uvožene ter določb o pomoči privračanju tovrstnih predmetov oziroma o dobrem mednarodnem sodelovanju priuresničevanju ustreznega varstva kulturne dediščine.Dogodek, ki predstavlja visoko moralno stopnjo spoštovanja kulturne dediščine vsehnarodov, je rezultat strokovnega in dobro usklajenega dela predstavnikov slovenske Carine,Policije, Ministrstva za zunanje zadeve, našega Ministrstva in Inšpektorata.Že konec marca 2005 so na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, pri mejni kontroli,slovenski cariniki in policisti odkrili več predmetov arheološke dediščine, ki jih jemakedonski državljan tihotapil oziroma želel vnesti v Republiko Slovenijo brez ustreznegaizvoznega dovoljenja države izvora in v nasprotju z mednarodnim pravom.V carinskem postopku so bili vsi predmeti najprej zaseženi. Potem je bil pridobljenomnenje strokovnjakov iz Narodnega muzeja v Ljubljani, ki so ugotovili, da večinapredmetov izvira iz prazgodovine (od 9. do 5. stoletja pr.n.št.), keramične posode, z izjemogrške vaze, in večina novcev pa da sodijo v rimsko obdobje. Ob dejstvu, da gre nesporno zapredmete posebnega kulturnega pomena, je bilo nedvoumno ugotovljeno tudi, da so bilipridobljeni z ilegalnimi izkopavanji.Na podlagi navedene UNESCO - ve konvencije, je Republika Makedonija izrazila interesza vračilo zaseženih predmetov. Postopek vračanja je vodilo slovensko Ministrstvo zakulturo v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve.20

Dne 12.10.2006 je predmete v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer so se začasno hranili,prevzela delegacija Republike Makedonije. Ob tej priliki je v Narodnem muzeju potekaltudi delovni sestanek, ki so se ga s slovenske strani udeležili dr. Damjan Prelovšek, direktorDirektorata za kulturno dediščino MK, dr. Peter Kos, direktor Narodnega muzeja Slovenijeter inšpektor dr. Dragan Matić in podpisani iz IRSKM. Obojestranska ugotovitev je bila, dagre za zgleden primer mednarodnega sodelovanja pri zatiranju kriminala povezanega skulturno dediščino, oziroma spoštovanja mednarodnih konvencij. Na sestanku so biledogovorjene tudi konkretne oblike sodelovanja med organi obeh držav na tem področju vprihodnje.Glede na dosedanje uspešno delo skupine VARDED, ki se odlikuje tudi z različnimidejavnostmi na področju preventivnega varstva kulturne dediščine, bomo s tem programomnadaljevali tudi v prihodnjem letu.Ljubljana, 31.01.2007mag. Aleksander Vidmarglavni inšpektor21