OBOGATENA JAJCA IN NJIHOV POMEN V ZDRAVI PREHRANI

epidemioloških študijah, ko proučujemo vpliv določenega ţivila (npr. jajc) upoštevaticelotne prehranjevalne navade in tudi ostale faktorje, ki vplivajo na rezultate.McNamara (1999) je v svoji študiji, v kateri je uporabil podatke Ameriškega zdruţenja zasrce (American Hart Association) pokazal celo negativno povezavo med zauţivanjem jajcin umrljivostjo zaradi srčno ţilnih obolenj v 24 industrijsko razvitih drţavah. Drţave znajvečjo porabo jajc na prebivalca ( Japonska, Mehika, Španija in Francija) so imelenajniţjo umrljivost zaradi bolezni srca in oţilja. Skupna prehranska značilnost v tehdrţavah pa je relativno majhna poraba nasičenih maščob in velika poraba sadja inzelenjave. Ker obstaja med nasičenimi maščobami in holesterolom v krvnem serumu zelovisoka pozitivna korelacija, bi lahko zaključili, da je visok holesterol v serumu indikatorza visoko zauţivanje nasičenih maščob in prenizko zauţivanje sadja in zelenjave.Kot je prikazano v tabeli 1 so jajca dober vir vitamina E, vitaminov B in folne kisline.Dokazano je, da antioksidanti in B vitamini in folna kislina ščitijo organizem prednastankom bolezni srca in oţilja. Na mestu je torej vprašanje ali z zmanjševanjem uporabejajc v naši prehrani, zaradi strahu pred boleznimi srca in oţilja, ne naredimo več škode kotkoristi.ZAKLJUČKIJajce ponovno pridobiva na pomenu v vsakdanji prehrani sodobnega človeka. Na podlagiraziskav v zadnjem obdobju strokovnjaki ugotavljajo, da jajca kljub visokim vsebnostimholesterola ne pospešujejo nastanka bolezni srca in oţilja. Nasprotno vsebujejo celo vrstohranil (vitaminov, antioksidantov, mineralov, nenasičenih maščobnih kislin), ki zavirajonastanek omenjenih bolezni. S ciljano prehrano kokoši nesnic lahko vsebnost nekaterihhranil, ki so v prehrani človeka deficitarne, v jajcu močno povečamo. Tako obogatenajajca so izreden vir omega - 3 nenasičenih maščobnih kislin, vitamina E, vitaminov B,selena, joda in drugih pomembnih hranil. Ne da se na hitro spremeniti 30 letnegaprepričanja, da je jajce nevarna holesterolna bomba, vendar napredek v razmišljanju je karkaţejo tudi sprememba priporočila Ameriškega zdruţenja za srce (American HartAssociation 2002), ki je črtala omejitve zauţivanja jajc.Stara priporočila AHA 3-5 jajc vprehrani tedensko ne veljajo več, velja pa priporočilo o omejitvi dnevnega vnosaholesterola ne več kot 300mg (jajce ga vsebuje 213mg). Za omega 3 obogatena jajca pa jedokazano, da ne zvišujejo ravni holesterola v plazmi in jih lahko zauţivamo brez skrbi.Jajca so zdrava, okusna in poceni.LITERATURAAmerican Hart Association, 2002. Clarification of Association's recommendations on eggconsumption. http://www.americanheart.orgBaucells, M.D., Crespo, N., Barroeta A.C., Lopez-Ferrer, S., Grashorn M.A.2000.Incorporation of different polyunsaturated fatty acids into eggs. Poult. Sci., 79 (1): 51-59.Dawber T.R., Nickerson R.J., Brand F.N., Pool J. 1982. Eggs, serum cholesterol, andcoronary heart disease. Am. J. Clin. Nutr., 36 : 617-25Ferrier, L.K., Caston, L.J., Leeson, S., Squires, J., Weaver, B.J., Holub, B.J., 1995. Alpha-Linolenic acid and decosahexaenoic acid- enriched eggs from hens feed flaxseed:influence on blood lipids and platelet phospholipid fatty acids in humans. Am. J. Clin.Nutr., 62(1), 81-86