OBOGATENA JAJCA IN NJIHOV POMEN V ZDRAVI PREHRANI

UVODRazvoj intenzivnega poljedelstva, predvsem masovna pridelava ţit in oljnih rastlin jeprinesla izobilje hrane v razvitem svetu, obenem pa glede pestrosti prehranskih virovosiromašila prehrano sodobnega človeka. Tudi pridelava ţivil ţivalskega porekla temeljina pridelavi ţit in zato tudi v teh proizvodih manjka določenih esencialnih hranil.Problemi povezani s prehrano in zdravjem tako ne zadevajo le zdravstva, ampak še prejseveda tudi kmetijstvo kot pridelovalca in predelovalca hrane.Neposredni vzroki za razvoj s prehrano povezanih bolezni, kolikor jih je s prehranskomedicinskegavidika trenutno moţno opredeliti, so naslednji; vnos energije nad potrebamiporabnika, premajhen energijski deleţ ogljikovih hidratov, prevelik energijski deleţmaščob in nasičenih maščobnih kislin, premajhen deleţ nekaterih esencialnih maščobnihkislin (n-3 maščobne kisline, konjugirana linolna kislina) oz. neuravnoteţenost v vnosu n-6 in n-3 maščobnih kislin, prevelik energijski deleţ sladkorja; premalo prehranskevlaknine, preveč natrija pa premalo kalija, magnezija, kalcija in nekaterih esencialnihmikroelementov; premalo nekaterih vitaminov, predvsem antioksidativno aktivnih indrugih antioksidativnih snovi hrane (Salobir, 2001, Kraus in sod., 2000). Gre torej zaenergijsko in snovno neuravnoteţeno prehrano.Jajca so dolgo bila in ostajajo pomembna hrana za človeka po celem svetu. Vsebujejo vsepotrebne hranilne snovi za razvoj novega organizma - piščanca. So hranilna.Čepravvsebujejo 74 % vode so bogat vir visoko kvalitetnih proteinov, tako da jih strokovnjaki zaprehrano pogosto uporabljajo kot merilo kvalitete drugih beljakovin. Med ostalimi hranilinajdemo v jajcih poleg maščob (nasičenih, mononenasičenih in polinenasičenih maščobnihkislin ter holesterola) tudi vitamine (A, D, C, E, B6, B12, tiamin, folno kislino, niacin,riboflavin, pantotensko kislino) in minerale. Izredno pomembna so jajca kot vir esencialnihn-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin, posebno dolgoveriţnih. Vse te snovi so vprehrani najbolj občutljivih skupin prebivalstva (otroci, doječe matere, starostniki,športniki) zelo pogosto deficitarne (Salobir, 2000, 2001).Z zmernim uţivanjem jajc lahkozadostimo skoraj vsem potrebam človeka po teh sestavinah (Gutierrez in sod., 1997).Vsebnost različnih maščobnih kislin, mineralov in vitaminov je odvisna od prehranekokoši nesnic. Na vsebnost teh hranil delno vpliva tudi starost, pasma in dolţina dnevaosvetlitve(2). Zaradi porasta bolezni srca in oţilja v razvitem svetu so jajca zaradi visokevsebnost holesterola prišle na črno listo in so strokovnjaki izdali priporočila o omejenitedenski konzumaciji jajc (3-5 jajc). Vendar pa je Ameriško zdruţenje za srce AHA leta2002, na podlagi novejših raziskav, ta priporočila o omejevanju preklicala. Neuspeliposkusi za zniţenje holesterola v jajcih pa so vodili v drugo smer in sicer obogatitev jajc zesencialnimi maščobnimi kislinami, nekaterimi vitamini in minerali.Danes velja, da jajca predstavljajo edinstveno, dobro uravnoteţeno prehrano za ljudi vsehstarosti.V tabeli 1 so navedene vsebnosti pomembnejših hranil v jajcu, v tabeli 2 pa je prikazandeleţ pokritja človekovih dnevnih prehranskih potreb , če zauţije 2 jajci.