diplomsko delo učenje odraslih skozi doživetje potovanja in vpliv na ...

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKODIPLOMSKO DELOUČENJE ODRASLIH SKOZI DOŽIVETJE POTOVANJA INVPLIV NA NJIHOVO IDENTITETOLjubljana, 2008ROK VUKČEVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKODIPLOMSKO DELOUČENJE ODRASLIH SKOZI DOŽIVETJE POTOVANJA INVPLIV NA NJIHOVO IDENTITETOMENTORICA: DOC. DR. NIVES LIČENLjubljana, 2008ROK VUKČEVIČŠtudijski program:pedagogika – andragogika E

POVZETEKDiplomsko delo obravnava nekatere od teorij učenja, kot sta izkušenjsko učenje inkonstruktivizem. Pri tem se osredotoči na pomen doživljanja, refleksije posameznika indružbene ter kulturne situacije učenja. Nadalje obravnava teorijo učnih projektov, pri čemerpoudari, da gre pri slednji za zavestno načrtovano in vodeno učenje. Kako bodoposamezniki dosegli določeno znanje pa je povezano z različnimi dejavniki in viri učenja.Opredeli avanturne situacije, ki predstavljajo stopnjevanje doživetih trenutkov inpripomorejo k življenjski neposrednosti. Taki dogodki lahko vplivajo na posameznikovoidentiteto. Identiteta se dopolnjuje in izgrajuje preko odnosov, kulture in posameznikovegadojemanja sveta. Potovanja imajo lahko pri tem veliko vlogo. Teoretični del diplomskegadela vzpostavi osnovo za kvalitativno analizo. V empiričnem delu pa s pomočjo biografskemetode in intervjujev razišče, kaj posamezniku prinesejo izkušnje, doživetja na potovanjuin kako vplivajo nanj in njegovo življenje.Udeleženci raziskave doživljajo potovanje v smislu pomembnih življenjskih izkušenj –predvsem kot način, na katerega za določen čas pobegnejo iz lastnega okolja, kadar si želijonekaj novega drugačnega. Potovanje jim pomeni odkrivanje novih možnosti. Na potovanjihpoglobijo svoje védenje o zgodovini, kulturi, religijah, običajih, izboljšajo znanje tujihjezikov. Po doživetju potovanja lažje rešujejo težave in življenjske situacije. Spremenijokomunikacijo z ljudmi, preprosteje pristopijo k drugim, so bolj odprti. Prav tako spremenijorazlične elemente svoje identitete, na podlagi potovanj spremenijo sebe in svojo percepcijosveta. Bolj so odprti, so samozavestnejši in bolj strpni.Udeleženci raziskave se različno učijo in potujejo iz različnih razlogov, vsi pa ugotavljajo,da jih potovanje spreminja.Ključne besede: učenje odraslih, potovanje, doživetje, izkušenjsko učenje, konstruktivizem,identiteta, biografija1

SUMMARYTheoretical part of this thesis discusses some of the theoretical frameworks of learning suchas experiential learning and constructivism. The focus is on the importance of meaningfulexperiences, individual's reflexivity and socio-cultural situations of learning. It alsodiscusses the theory of learning projects, where it emphasizes consciously planned andguided learning. The ability to reach a certain level of knowledge is connected withdifferent factors and sources of knowledge. Adventurous situations enhance experiencesand contribute to authenticity and reality of individual's life. These events can also helpform one's identity. The components of identity are learned and adopted social roles.Identity is built and complemented through interpersonal relations, culture and throughone's perception of the world. Traveling can have an important role in the latter. Theoreticalpart of this thesis is the basis for qualitative research and analysis, whilst in the empiricalpart biographical method and interviewing are used to research experiences gained throughtraveling and how they affect individual's life and identity.Research participants experience travelling in the sense of meaningful life experiences -mostly as a means of escaping their ordinary environment for a limited amount of timewhen they desire something new and different. Travelling is a way of discovering newopportunities. When travelling, they expand their knowledge of history, culture, religion,customs, and improve their foreign language skills. The experience of travelling enablesthem to solve problems and deal with everyday situations more easily. They observechanges in they way they approach others and engage in a more open communication. Theyalso alter various elements of their identity. Based on their travels they refashionthemselves and their view of the world. They become more open, self-confident andtolerant.Participants learn in different ways and travel for different reasons, but they all state thattravelling changes them.Key words: adult learning, traveling, meaningful experience, experiential learning,constructivism, identity, biography2

KAZALO1 UVOD.............................................................................................................................52 TEMELJNI KONCEPTI IN IZHODIŠČA................................................................72.1 KONSTRUKTIVIZEM ............................................................................................92.1.1 Psihološki vidiki nastajanja znanja .................................................................92.1.2 Socialni vidiki nastajanja znanja ...................................................................102.1.3 Konstruktivizem v znanosti...........................................................................132.2 IZKUŠENJSKO UČENJE......................................................................................142.2.1 Teoretična izhodišča......................................................................................142.2.2 Načela izkustvenega učenja ..........................................................................162.3 UČNI PROJEKTI ...................................................................................................202.3.1 Viri učnih projektov ......................................................................................222.3.2 Vsebine učnih projektov................................................................................232.3.3 Pripravljalni koraki za učni projekt...............................................................242.4 DOŽIVLJAJSKA PEDAGOGIKA ........................................................................262.4.1 Teoretski okvir ..............................................................................................272.4.2 Doživetje in avantura ....................................................................................272.4.3 Načela doživljajske pedagogike....................................................................282.4.4 Transfer v doživljajski pedagogiki................................................................292.4.5 Ciljne skupine doživljajske pedagogike........................................................302.4.6 Doživljajskopedagoški potovalni projekti.....................................................312.5 IDENTITETA.........................................................................................................332.5.1 Socialna in osebna identiteta.........................................................................342.5.2 Identiteta, družba in kultura ..........................................................................352.5.3 Identitetne spremembe in razvoj identitete ...................................................373 EMPIRIČNI DEL.......................................................................................................403.1 OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ...........................................................403.2 METODOLOGIJA .................................................................................................403.2.1 Raziskovalna metoda.....................................................................................413.2.2 Tehnika zbiranja podatkov ............................................................................423.3 Enote raziskovanja..................................................................................................443

3.4 PRIKAZ PODATKOV...........................................................................................443.4.1 Priložnosti, ob katerih se posamezniki odločajo za potovanje......................443.4.2 Pomeni potovanj za posameznike .................................................................463.4.3 Potovalne situacije posebnega pomena.........................................................503.4.4 Védenje, spretnosti, stališča in vrednotenja, pridobljena na potovanju ........553.4.5 Stališča in vrednotenja, pridobljena na potovanju ........................................573.4.6 Opažanja, občutenja po vrnitvi......................................................................603.4.7 Vpliv potovanja na vsakdanje življenje ........................................................633.5 Analiza in interpretacija..........................................................................................653.6 UGOTOVITVE IN SKLEPI...................................................................................734 ZAKLJUČEK..............................................................................................................765 LITERATURA, VIRI.................................................................................................786 PRILOGE....................................................................................................................81KAZALO SKICSkica 1: Krog izkustvenega učenja po Kolbu.......................................................................17Skica 2: Sprememba osebe skozi izkušnjo po Jarvisu..........................................................184

1 UVODLjudje potujejo v različnih življenjskih obdobjih; tudi razlogi za potovanje so kar se darazlični. Potujejo, ker potrebujejo odmor od dela, da prekinejo z vsakodnevno rutino, zaradinalog povezanih s študijem, učenjem in delom. Potovanja posameznikom omogočajospoznavanje novih kultur, novih načinov življenja, drugačnih družbenih razmer.Za življenje posameznikov v sodobni družbi, porabništvu, je značilna visoka stopnjamobilnosti, s tem pa se povečuje število ljudi, ki potujejo, si želijo novih izkušenj indoživetij, ki bi jim spremenila, izboljšala življenje. So, kot pravi Bauman (2002),»identitetni porabniki«.Potovanje, ki se ga udeleži posameznik, je lahko duhovno, izrazito izobraževalnonaravnano, na primer izobraževalna ekskurzija, ali pa gre za profesionalno oblikoizobraževanja odraslih, na primer izgradnjo skupine (team building), nekje na tujem, vdrugačnem okolju, pri čemer so močno poudarjeni zunanji dražljaji. Lahko pa se odločimoza avanturistično, »noro« doživetje, ki nas iztrga vsakdanu.Potovanja predstavljajo prekinitev z znanim svetom in na ta način nam lahko ponudijonekaj novega, kar lahko s pridom uporabimo v svojem življenju. Omogočajo nam stik zdrugačnimi in aktivnimi izzivi, kjer lahko posameznik vzpostavi neposredno, dvosmernokomunikacijo z okoljem in seboj.Na potovanjih je pomembno posameznikovo doživljanje in refleksija doživetega. Človek vrazvoju skozi družbene interakcije oblikuje in preoblikuje svojo identiteto. V identitetiprepoznamo svet, ki spremlja posameznika, in njegove osebnostne značilnosti. Napotovanjih se lahko ljudje tudi spremenimo oziroma lahko potovanje pomembno vpliva nanaše védenje, spretnosti, stališča, vrednotenje. Zato sem se odločil, da bom v svojemdiplomskem delu raziskal, kaj posamezniku prinese izkušnja potovanja.V diplomskem delu želim ugotoviti, kako posamezniki doživljajo potovanje v smisluživljenjske izkušnje oziroma kaj posameznikom prinese doživetje potovanja. Vprašanja, kisi jih zastavljam, so katere so tiste spretnosti, védenje in vrednote, ki so jih razvili napotovanju, in kako se posamezniki spremenijo pod vplivom potovanja ter ali spremenijosvojo identiteto in vedenje.5

V teoretičnem izhodišču diplomskega dela najprej opredelim nekatere temeljne koncepte inizhodišča, kot so konstruktivizem, ki trdi, da je znanje človekov konstrukt, ki imaindividualne in družbene dimenzije. Znanje odseva tudi čas in prostor nastanka.Konstruktivizmu sledi pregled izkušenjskega učenja, ki pravi, da se vsako učenje začne zizkušnjo. Ko človek dane izkušnje ne more uvrstiti v lastno biografijo, se začne učenje,posledica takega uspešnega učenja pa je izkušnja, ki je integrirana v posameznikovobiografijo. Nadaljujem s konceptom učnih projektov, kajti tudi potovanje je lahko učniprojekt, kjer posameznik preko različnih virov zadovoljuje mnoge želje in potrebe poznanju v povezavi s potovanjem. Ni nujno, da se posameznik učenja tudi zaveda. Sledikoncept doživljajske pedagogike, ki se je razvil v okviru socialne pedagogike, najprej kotterapevstka oblika pri delu z mladostniki. Poudarja pomen doživete resnične izkušnje, ki jedrugačna od preteklih izkušenj posameznika. Danes pa se metode doživljajske pedagogikeuporabljajo pri različnih ciljnih skupinah, tudi pri delu z odličnimi študenti in menedžerji,na primer v tujih deželah – na potovanjih. Ta del naloge končam s teoretično opredelitvijoidentitete s poudarkom na družbenih in kulturnih razsežnostih identitete.Kljub svojim različnim poudarkom imajo omenjene teorije in izhodišča nekatera stičišča inso teoretska podlaga raziskovalnemu problemu v empiričnem delu naloge, kjer z biografskometodo in intervjuji raziščem, kaj posamezniku prinesejo izkušnje, doživetja na potovanjuin kako vplivajo nanj in njegovo življenje.6

2 TEMELJNI KONCEPTI IN IZHODIŠČAZbiranje informacij in praktičnih izkušenj vodi v razmišljanje o tem, kako se deli našegaznanja medsebojno skladajo in kako se tvorijo različne razlage učenja.Kljub vsej njihovi raznolikosti so se teorije v zvezi učenjem ukvarjalje z nekaterimiosnovnimi vprašanji in dilemami, na primer ali je učenje razumski in individualni proces aligre pri učenju predvsem za čustvene in socialne elemente.Asociativistični in behavioristični pogled izhaja iz teze, da gre pri učenju za ustvarjanje inkrepitev asociativnih zvez in da je pri tem bistvenega pomena ponavljanje. Behaviorizem seosredotoča na proučevanje navzven opaznega vedenja in gleda na učenje kot ustvarjanjezvez med dražljaji in reakcijami. Kognitivizem se osredotoča na pomen človekovihnotranjih mentalnih, predvsem spoznavnih procesov pri učenju. Humanistična psihologijapoudari, da je pri vsakem učenju človek udeležen s celotno svojo osebnostjo. Čustva,osebni cilji, želje, samouresničevanje so pri učenju enako pomembni kot čisto intelektualniprocesi (Marentič Požarnik 2003).Kot izhodišče svojega raziskovanja sem izbral teorijo konstruktivizma, ki predpostavlja, daje znanje človekov konstrukt, ki je posledica posameznikove individualne dejavnosti indružbene dejavnosti. S potovanji se povezuje tudi izkušenjsko učenje in Jarvisov model, kipravi, da se učni proces začne z življenjsko situacijo oziroma z izkušnjo. Učenje se začne,ko dane izkušnje ne moremo uvrstiti v že znano, v naš lastni svet. Izkušenjsko učenje jeučenje, ki je v neposrednem stiku z realnostjo: gre za neposredno srečanje s pojavom, ne paza razmišljanje o takem srečanju ali o možnosti, da bi kaj naredili v resnični situaciji. Izbralsem tudi Toughov koncept učnih projektov. Odrasli se večinoma poslužujejo posameznihučnih projektov in samostojnega učenja za pridobitev novih idej, veščin in vedenja. Odrasline načrtujejo nujno kaj, kako in kdaj se bodo učili. V doživljajski pedagogiki se poudarjapomen doživete resnične izkušnje, ki je drugačna od dosedanjih izkušenj posameznika.Opredeli avanturne situacije, ki predstavljajo stopnjevanje doživetih trenutkov inpripomorejo k življenjski neposrednosti, ki jo lahko posamezniki doživijo na potovanju.Ljudje se učimo celovito, kljub temu pa se pri učenju le redko govori o telesu induhovnosti. Vendar pa je oboje del naših izkušenj oziroma doživetij. Pristopi zadnjihdesetletij dvajsetega stoletja so pričeli pri učenju upoštevati tako telo kot duhovnost.7

Učenje preko telesa imenujemo somatsko učenje. Telo vsakega posameznika občutiimpulze, ki mu jih to pošilja. Lahko gre za panični napad ali pa neprijeten občutek vtrebuhu, občutek izžetosti po napornem in intenzivnem pogovoru z nadrejeno osebo. Zakajsmo torej zanemarjali telo kot mesto učenja? V zahodnem izobraževalnem sistemu jenajvišje mesto rezervirano za najbolj abstraktno in nematerialno učenje, ne ozirajoč se nauporabnost tega znanja (Merriam idr. 2007, str. 190).Telo je problematično tudi, ker nas nenehno opozarja na neizbežnost smrti. Ljudje smoživali z globoko vkoreninjenim nagonom po samoohranitvi. Po drugi strani pa smointeligentna bitja s sofisticiranimi in izredno prilagodljivimi kognitivnimi sposobnostmi.Da bi se fizični naravi izognili, se miselno oddaljujemo. Telesu odvzamemo prvinskost injo zamenjamo s kulturnimi simboli in standardi lepote, spolnosti. Oddaljevanje od našefizične narave povzroča, da izgubimo del tega, kar pomeni biti človek. Bežanje odprvinskosti telesa se nadaljuje v ignoranco, zanemarjanje ali zasmehovanje fizičnihznačilnosti, telesnih funkcij in seksualnosti. Vendar ljudje živimo v lastnih telesih in prekosvojega telesa se učimo o nas samih, spoznavamo sebe. Preko tega, kar naše telo zmoreoziroma česar ni zmožno, izkušamo lastno seksualnost in druge telesne funkcije (prav tam).Duhovnost in duhovno učenje se povezuje z iskanjem smisla v življenju, »višjih pomenov«,odgovorov na osnovna življenjska vprašanja, smisla in pomena težkih življenjskih situacijitd. Duhovnost ni enoznačna z religijo, je pa z njo brez dvoma povezana ali pa predstavljaalternativo hitremu, materialističnemu vsakdanu. Preprosto ne gre več zanikati, da obstajatudi duhovna stran učenja kljub prevladi racionalosti pri učenju.Ker je duhovnost v posameznikovem življenju povezana z ustvarjanjem smisla, jo lahkovzamemo kot pomembno področje raziskovanja pri učenju odraslih. Najbolj očiten primerpovezave duhovnega učenja in potovanja je romanje. Potovanje v dežele, kjer prevladujedrugačna religija, pa nas lahko prav tako nenačrtno prevzame oziroma osmisli naša dejanja,misli.8

2.1 KONSTRUKTIVIZEMNa področju vzgoje in izobraževanja s konstruktivizmom označujemo teorije znanja in iznjih izpeljane teorije učenja, ki predpostavljajo, da je znanje človekov konstrukt, ki je lahkoposledica njegove individualne dejavnosti, ožje oziroma širše družbene dejavnosti (Plut -Pregelj 2004).Teoretska osnova konstruktivizma je odmik od empiričnega realizma. Znanje ni preslikavamaterialne resničnosti, pač pa je človekov produkt, ki ne temelji le na človekovi dejavnosti,ampak odseva tudi čas in prostor, v katerem nastaja. Zato znanje ni nekaj, kar bi bilostatično, ampak se znanje in procesi nastajanja znanja spreminjajo. Znanje je izpostavljenostalnemu spreminjanju, preverjanju, vrednotenju (prav tam, str. 22).Med različnimi strokovnjaki s področja konstruktivizma je še vedno veliko nestrinjanjaglede vprašanj, kot so: Kako znanje nastaja? Je znanje produkt individualnih ali socialnihprocesov? Kako posameznikova izkušnja in dejavnost vplivata na učenje in znanje zrazumevanjem? Različni odgovori na vprašanja so oblikovali različne smerikonstruktivizma, ki imajo različne poglede na nastajanje znanja. Vse smeri konstruktivizmapa se ukvarjajo s tem, kako priti do znanja z razumevanjem, pri tem pa poudarjajoposameznikovo lastno dejavnost (prav tam, str. 23).2.1.1 Psihološki vidiki nastajanja znanjaV to skupino sodijo psihološke kognitivne teorije učenja, ki se naslanjajo na delo Piageta.Pri učenju poudarjajo dejavnost sodelovanja posameznika z okoljem. Po Piagetu seintelektualni razvoj odvija v stalni interakcji med posameznikovimi obstoječimi miselnimistrukturami in izkušnjami, ki jih prejme iz okolja. Takrat, ko lahko posameznik vklopi noveizkušnje v obstoječe sheme, govorimo o procesu asimiliacije, če pa to ni mogoče, boposameznik na osnovi novih izkušenj obogatil obstoječe okvire in takrat govorimo oakomodaciji (Marentič Požarnik 1992, str. 8).V zaporednih razvojnih fazah (senzomotorična, predoperativna, faza konkretnih operacij,faza formalnih operacij) postaja posameznik vse bolj neodvisen od neposredne izkušnje.9

Piaget razume intelektualni razvoj kljub njegovi vsestranskosti kot linearen proces, kiprehaja od nižje na višjo stopnjo – v smer, ko je posameznik čedalje manj odvisen odvsakokratne izkušnje in pride do stopnje abstraktno-simboličnega učenja (prav tam, str. 8 –9).Učenje pojmuje kot proces aktivnega prilagajanja okolju, v katerem prihaja obposameznikovi aktivnosti do stalnega rušenja in ponovnega vzpostavljanja ravnotežja(Marentič Požarnik 2003, str. 28).2.1.2 Socialni vidiki nastajanja znanjaSocialno konstruktivistične teorije znanja in učenja temeljijo na predpostavkah Vigotskegain poudarjajo primarnost socialnih in zgodovinskih vidikov nastajanja znanja. Glavna miselteh teoretičnih spoznanj je, da nastajanje znanja ni možno razumeti brez socialnega okoljain posameznikove interakcije z njim. Pri tej teoretični usmeritvi gre za dva vidika. Prvi sepri tvorbi posameznikovega znanja naslanja na vplive mikrosocialnih vplivov in jihproučuje, na primer odnose, ki nastopajo v razredu. Drugi pa poseže tudi širše in v svojeproučevanje vključi procese nastajanja znanja na makronivoju, na primer vplive kultur,družbenih ureditev, političnih struktur. Ta skupina poudarja ozaveščanje učečih se onastajanju znanja in njegovih družbenih razsežnostih. Spodbuja soočenje različnihpogledov istih pojavov, razmislek o položaju učečega se in o njegovi vlogi v procesunastajanja znanja (Plut-Pregelj 2004, str. 25).Individualni in socialni vidik nastajanja znanja sta povezana. Gre za proces, kjer ni mogočeločiti socialnih in individualnih vplivov. Sta komplementarna. Nastajanja znanja ni mogočerazumeti ločeno od zgodovinskega, kulturnega in političnega konteksta. Zato je znanjevedno predmet družbenega dogovora, posameznik pa ga sprejema v procesu učenja prekosvoje izkušnje (Popper v Plut-Pregelj 2004).Posameznik preko svojega individualnega sveta sprejema družbeno dogovorjeno znanje. Prisocialno pragmatičnih konstruktivistih sta v ospredju dve ideji:10

1. znanje ne sme obstajati samo na področju spoznavne človekove izkušnje, ker znanjevsebuje tudi socialne, estetske in moralne vidike;2. ni dovolj, da posamezniki oblikujejo svoje znanje, ampak je potrebno hkrati tudiustvarjati pogoje za razvijanje odgovornosti za spreminjanje sebe in sveta (Plut - Pregelj2004, str. 26). O tem govori tudi Kordeš (2004b, str. 91): če je posameznik ločen odvesolja, je suženj objektivnih okoliščin. Če pa se odloči, da je del vesolja, potem se svetspreminja z vsakim njegovim dejanjem, saj sta svet in posameznik med seboj odvisna inpovezana. V tem primeru je človek odgovoren za svoj svet.Ne glede na to, v katero od omenjenih skupin se uvrščajo konstruktivisti, se vsi ukvarjajo ziskanjem poti za dosego razumljivega znanja za vsakega posameznika in priznavajorazlične poti za doseganje ciljev (Plut - Pregelj 2004, str. 26).Poti za doseganje znanja niso enoznačne in tudi znanje kot rezultat takega procesa nienostavno, enoznačno. Enaka izkušnja pri različnih posameznikih pusti edinstven vtis,različno dojemanje. Vsaka izkušnja vsebuje različne vidike: spoznavni, estetski, moralni,socialni itd. Če konstruktivizem išče različne poti za doseganje razumljivega znanja zavsakega posameznika in s tem priznava različne poti za doseganje ciljev, potem tudi nemoremo govoriti o določenem cilju, ki bi ga lahko na tak način dosegli – o enoznačnemznanju kot cilju takega procesa, saj na znanje ne moremo gledati le kot na spoznavniproces.V zahodni družbi se učenje pojmuje kot mentalni proces. Možgani, ki jih lahko vselejlociramo, postanejo mesto učenja. Ti pa so ločeni od nekaj tako konkretnega kot je našotelo in od nekaj tako nestalnega, izmuzljivega kot je naša duša. Takšno naravnanostzahodne znanosti lahko pojasnimo z raziskovanjem učenja kot mehanicističnega procesa, kise odziva na dražljaje ali procesira informacije ali konstruira znanje skozi refleksijoizkušenj (Merriam idr. 2007, str. 189).Pripovedovanje in zgodbe so najstarejša in najbolj naravna oblika ustvarjanja pomenov(Jonassen in Hernandez-Serrano v Merriam idr. 2007, str. 208) in igrajo pomembno vlogopri učenju odraslih, ker nam omogočajo ustvarjanje smisla v lastnih življenjih. Podobno jetudi za narativno znanje značilno novo ustvarjanje pomenov preko starih pojmovanj, pri11

čemer nove pomene ustvarjata – in s tem izgrajujeta obstoječe znanje – takopripovedovalec kot poslušalec.Kulturni miti so tisti, ki definirajo naše sociokulturno okolje in značilnosti, oblikujejosamoumevne domneve, po katerih živimo življenje na način, kot ga živimo. Takšnekulturne mite je težko prepoznati in jih reflektirati, saj so za nas tako samoumevni kot zrak,ki ga dihamo (Merriam idr. 2007).Vsaka kultura, družina, posameznik poseduje lastne pripovedi, zgodbe (o tem, kdo soheroji, čigave zgodbe se bo s ponosom pripovedovalo še vrsto let in o tem, kdo so družinskiodpadniki, črne ovce v družini). Pri učenju odraslih lahko te pripovedi raziščemo,reflektiramo ali celo revidiramo (prav tam).Uporaba pripovedi je pogosta v mnogih disciplinah, kot so psihologija, literatura, in napraktičnih področjih: v medicini, pravu, socialnem delu in izobraževanju. Pripovedi so priučenju lahko uporabne v različnih oblikah. Prav tako so pripovedi ključni del vsakegapotovanja, saj se posameznik na potovanju srečuje z ljudmi, na potovanjih je v neki meriodvisen od ljudi, ki ji srečuje. Preko njih pa se potovanje napolni z vsebino, človek spoznadrugačne poglede, preko pripovedovanja lahko refleksira dogodke in stvari, ki jih je žedoživel. Preko pripovedi se na potovanjih ustvarjajo novi pomeni – gre za aktiven proces,ko posameznik preko sodelovanja z okoljem priodobiva novo znanje.Rossiter, Rossiter in Clark (v Merriam idr. 2007, str. 209) opredelita tri metodepripovedovanja, ki jih lahko uporabimo:Življenjepis (curriculum vitae). Ob prebiranju življenjepisa, ki je neke vrste zgodba, učenciv interakciji z besedili prihajo do novih spoznanj, razumevanja ali interpretacije predmetaobravnave.Pripovedovanje zgodb. Fiktivne zgodbe, študije primera, igranje vlog, krizni trenutki. Znjimi se pogosto vključuje učence z namenom razumevanja koceptov, principov in teorij.Avtobiografija. Dnevniki, dnevniki sanj, terapije, blogi. Te zgodbe posamezniki pišejo samiin zase. Blog, ki je lahko pisan na javnem prostoru, je oblika, ki je najmlajša po nastanku.Zavzema najrazličnejše oblike, lahko gre za osebni dnevnik, prostor sodelovanja, zbirkolastnih misli, skupek uporabnih povezav.12

2.1.3 Konstruktivizem v znanostiKlasični naravoslovni pogled temelji na predstavi o objektivnem svetu. Konstruktivizem papo drugi strani ne pristaja na mit o objektivni resničnosti. S perspektive konstruktivizmaznanost niso nikoli le objektivna dejstva, pač pa je vedno prisotno tudi človekovodoživljanje, pojmovanje in čustvovanje. Posameznik je neposredno vpleten v raziskovanjein soustvarja objektivno resničnost. Tako področje znanosti kot področje doživljanja sestalno spreminjata, stare modele in razlage zamenjajo novi koncepti.Svetovni nazor raziskovalcev – realizem kot iskanje objektivne resnice – je uspešen vnatančnih discpilinah, kot so fizika, tehnika, računalništvo itd. Izumiteljski nazor, kjer seišče, dodaja in spaja različne elemente – konstruktivizem – pa je uspešen v znanostih, kiimajo opravka s človekom, na primer antropologija, organizacija, marketing, psihoterapija(Kordeš 2004b, str. 90).Gre torej za stalno izgrajevanje posameznika in sveta okoli njega. Vpletenost človeka v vserazlične sfere družbe je stalno prisotna, neločljiva od na videz objektivnih realnosti.»Konstruktivizem(...) pravi, da obstaja realni svet, ki je predmet naše izkušnje. Vendar patudi trdi, da mi svetu vsiljujemo pomen in ta torej ne obstaja v svetu neodvisno od nas«(Duffy & Jonassen v Jean Luc Patry 2004, str. 70).Ni »objektivnega« oziroma pravega in napačnega znanja, ki bi ga lahko prenašali naposameznike. Znanje, ki ga pridobi posameznik, je odvisno od njegovih izkušenj.Posameznik zaznava določeno dejstvo na sebi svojstven način in tako konstruira svojeznanje.Posameznikovo znanje odseva čas in prostor, v katerem nastaja. Na potovanju človekovoznanje ni nekaj, kar bi bilo statično, ampak se znanje pod vplivom različnih doživetijspreminja. Učenje je prilagajanje vsakokratnemu okolju, ko ob posameznikovi dejavnostiprihaja do neprestanega rušenja in ponovnega uravnoteženja. Na potovanjih posameznikustvarja nove pomene preko starih pojmovanj. Človek stalno izgrajuje sebe in svet okolisebe.13

2.2 IZKUŠENJSKO UČENJEKoncept izkustvenega učenja je zelo širok in zajema mnoge vidike. Zasnovan je na osnovnipredpostavki, da človek veliko svojih znanj pridobi z življenjskimi izkušnjami. Posameznikvsak dan doživi nešteto dogodkov, od katerih je veliko nepomembnih, drugi pa sespremenijo v izkustva, ki omogočajo učenje. Pri učenju iz izkušenj gre za doživljanjeoziroma refleksijo doživljanja, medtem ko klasični pogled učenje opisuje kot transmisijopodatkov oziroma kot prenos izbranega nabora objektivnih znanj, kjer ima osrednjo vlogospoznavanje in pomnjenje.Z izkušenjskim učenjem se oblikuje nova teorija, ki poudarja celovitost osebnosti inrazvoja. V življenjskih položajih je učenje vselej celovito: to ni zgolj spoznavni proces,temveč se prepleta z razmišljanjem, čustvovanjem in dejavnostjo posameznika.2.2.1 Teoretična izhodiščaKolb, ki je eden najpomembnejših teoretikov tega področja, pravi, da je izkušenjsko učenje»...vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo, ki jo proučuje ... Gre za neposrednosrečanje s tem pojavom, ne za razmišljanje o takem srečanju ali o možnosti, da bi nekajnaredili v resnični situaciji« (Kolb v Marentič Požarnik 1992, str. 3).Po Kolbu je znanje rezultat transakcije med družbenim in osebnim znanjem v procesuučenja. Družbeno znanje so objektivizirana spoznanja, ki jih je človeštvo nakopičilo skozisvojo zgodovino izkušenj. Osebno znanje pa so nakopičene subjektivne življenjske izkušnjeposameznika. Koncept izkustvenega učenja ne soglaša s transmisijo ali prenosom gotovihdejstev, ki bi jih posameznik preprosto prejemal in dodajal k svojim obstoječim dognanjem.Trdi, da se vsaka ideja, pojem, teorija preoblikuje v stiku z osebno izkušnjo. Tako jeposameznikovo »novo« znanje rezultat take konstrukcije (prav tam, str. 3 – 4).Kolb gleda na učenje kot na multilinearen proces, kjer naj bi človek enakovredno razvijalvse dimenzije: afektivno (čustveno-doživljajsko), perceptivno (opažanje, dojemanje),simbolično in akcijsko. Zato po Kolbu najvišja stopnja ni v tem, da razvijemo zmožnost14

abstraktnega mišljenja do skrajnosti, vse drugo pa zapostavimo. Najvišja stopnja je vrazvoju in dopolnjevanje vseh dimenzij (prav tam, str. 9).Jarvisov model (Merriam idr. 2007, str. 100) učnega procesa se začne z življenjsko situacijoodraslega oziroma z izkušnjo 1 odraslega. Jarvis pravi, da se vsako učenje prične z izkušnjo.Nasprotno nekatere izkušnje ne predstavljajo začetka učenja – to so izkušnje, ki jihponavljamo tako pogosto, da jih preprosto ne vzamemo v obzir in ne vodijo v učenje(vožnja avtomobila, vsakodnevne domače rutine). Na začetku učnega procesa je ločitevmed biografijo (vse, kar je posameznik v določenem trenutku časa) in izkušnjo –dogodkom, doživetjem, na katerega posameznik ni pripravljen.Omenjena ločitev se zgodi, ko naš biografski repertoar ni zmožen spontano obvladovatisituacije, v kateri se nahajamo, in je skladnost z našim svetom motena (Jarvis v Merriamidr. 2007, str. 100).Prejšnje učenje ne more obvladovati sedanje situacije; ljudje se zavedajo, da ne vedo, kakose naj v novi situaciji vedejo, delujejo. V tem primeru si moramo izmisliti, načrtovati ali senaučiti nekaj novega. Učenje se tako vedno začne z izkušanjem.Jarvis trdi, da se vsako učenje prične s petimi človekovimi občutji – zvoka, vida, vonja,okusa in otipa. V naših vsakodnevnih življenjih se srečujemo z nepoznanimi situacijami,slišimo nov zvok ali pa besedo, katere pomena ne poznamo. Preko spraševanja drugih, ki jelahko naključno ali pa načrtovano, pridobimo pomen nepoznanega občutka, vtisa. Pomen sizapomnimo in ga uporabljamo, vadimo (na primer uporabljamo besedo, katere pomen smose ravno naučili), dokler pomen ne postane del nas in se nam svet, ki nas obkroža, zopet zdisamoumeven (Merriam idr. 2007, str. 100).»Pomembno je, da se prvotni vtisi, občutki spremenijo, transformirajo v znanje, spretnosti,vedenje, vrednote, čustva...« (Jarvis v prav tam).1 Izkušnja je integralni del učenja. Ena od predpostavk andragogike je v tem, da odrasli prinašajo s saboizkušnje v vsej svoji razsežnosti, ki pa jih lahko uporabijo kot vir za lastno učenje ali pa za učenje drugih(Knowles v Merriam idr. 2007, str. 144).Te izkušnje imajo različne dimenzije: na primer direktna poosebljena izkušnja je direktno spoznanje, tukaj inzdaj, ki je lahko načrtovana ali nenačrtovana. Vključuje nas fizično, psihično, emocionalno, senzualno,mentalno, duhovno. Ostale dimenzije izkušnje vključujejo učenje na podlagi simulirane izkušnje ali napodlagi podoživljanja pretekle izkušnje. Ljudje skušajo ustvariti smisel svoje izkušnje s sodelovanjem zdrugimi ali na podlagi introspekcijske izkušnje, kakršni sta meditacija in sanje (Merriam idr. 2007).15

Za Jarvisa se torej vse izkušnje zgodijo v učenčevem svetu, ki se neprestano spreminja. Naučenje gleda kot na eksistencialni pojav, definira ga kot kombinacijo procesa, v kateremcelotna oseba pretvarja posamezne izkušnje v kognitivne, fizične in afektivne dosežke terjih integrira v svojo biografijo (Jarvis 2003).Izkušnje so kontinuiran vseživljenjski pojav, saj se neprestano spreminjamo in takosoočamo z vedno novimi situacijami, o katerih razmišljamo in s katerimi se ukvarjamo, dajih izoliramo za kratek čas in nato vključimo v svoje vsakdanje življenje.2.2.2 Načela izkustvenega učenja• Učenje lahko bolje razumemo v smislu procesa in ne njegovih produktov. Boljpomembno je vprašanje »Kako se učimo?« kot »Kaj se učimo?«.• Posameznikom ni mogoče vcepljati novih idej, ne da bi pri tem upoštevali inpreoblikovali njihovih predhodnih izkušenj in znanja. Učenje je kontinuiran proces,zasnovan na izkušnji.• Učenje je cikličen proces, v katerem se razrešujejo konflikti med protislovniminačini spoznavanja. Gre za dve primarni dimenziji učnega procesa. Prvo dimenzijopredstavlja na eni strani konkretna izkušnja, na drugi pa abstraktno razmišljanje.Drugo dimenzijo pa sestavlja na eni strani aktivno eksperimetiranje, na drugi parazmišljujoče opazovanje dogajanja. Ni pomembno, na kateri stopnji začnemo,pomembno pa je, da dosežemo vse stopnje, da na nobeni ne obstanemo, na primerna simbolični stopnji abstraktne konceptualizacije (Marentič Požarnik 1992, str. 11– 12).16

konkretnaizkušnjaaktivnoeksperimentiranjerazmišljujočeopazovanjeabstraktnakonceptualizacijaSkica 1: Krog izkustvenega učenja po Kolbu (Marentič Požarnik 2003, str. 124)Kritika Kolbovega modela izkustvenega učenja je, da avtor ni upošteval posameznikovegakonteksta. Izkušnja in refleksija posameznika se zdita, kot da ostaneta nekje v vmesnem,nedorečenem prostoru. Jarvisov model (v Merriam idr. 2007, str. 164) se osredotoči nanekatere od Kolbovih pomanjkljivosti. Omenjeni model pokaže, da vsaka oseba v danosituacijo vnese lastno biografijo. Konstruiranje izkušnje je pod vplivom posameznikovezgodovine.Jarvisov model učenja vsebuje več komponent, na primer proces učenja, koncept celoviteosebe, družbeni kontekst, načine učenja in značaj same izkušnje.Pri Jarvisu je učeči se celota, oseba, ki se uči z umom, telesom in se pri učenju sooča zlastno zgodovino, biografijo. Kot tak se na izkušnje, ki določajo naravo učenja, odziva naindividualen način, kar pomeni, da posameznikova oseba kot celota vpliva na način, značaj,potek učenja iz izkušenj. Jarvis izkušenjsko učenje postavi tudi v družbeni kontekst, saj jeučenje interakcija in ne izoliran notranji proces (Merriam idr. 2007, 100 – 103). Modelprikazuje, kako vsi elementi oziroma dejavniki, dimenzije učenja vplivajo drug na drugega.17

Celovita oseba:Telo/um/sebstvo/biografija(1)ČasŽivljenjski svetDružbeno konstruiranaizkušnja (epizoda)(2)Misel / refleksija(3)Čustvo(4)Delovanje(5)Spremenjena oseba v svetu(telo/um/sebstvo)Spremembe vtisnjene vspominOseba bolj izkušena(6)(naslednjiučnicikel)Celovita oseba:Telo/um/sebstvo/ biografija(1)Življenjski svetSkica 2: Sprememba osebe skozi izkušnjo (Jarvis v Merriam idr. 2007, str. 101)Izkušenjsko učenje je torej učenje, ki poteka soočasno z delovanjem, dejavnostjo vživljenju posameznika. Znanje si posamezniki pridobimo z vsem, kar počnemo vvsakdanjem življenju, z izkušnjami iz družine, dela, javnega življenja, politike, kulturnegadelovanja. Najpomembnejše pa je posameznikovo doživljanje.Človek je sposoben svoje izkušnje izbirati, sposoben je dograjevati sebe, sposoben se jeopazovati. Posameznik lahko izbira. Določeno delovanje izbiramo tudi zato, ker se želimona osnovi novih izkušenj, do katerih bomo prišli po novo izbrani poti, še kaj naučiti.Da bi lahko posameznik bolje razumel stvari ali dogodke, na katere se osredotoča, morauporabljati predznanje, ki ga je pridobil iz preteklih izkušenj. Resničnosti ne beležimo kot18

dejanske posnetke izkušenj, temveč kot našo interpretacijo teh. Sami oblikujemo lastnointerpretacijo resničnosti oziroma naše lastne izkušnje (Jarvis 2003, str. 23).Izkušnjam odraslih se posveča velika pozornost, saj veljajo za pomemben del učenja vodraslosti. Različne teorije poudarjajo različne vidike učenja na podlagi izkušenj. Bistvoizkustvenega učenja pa je, da posameznik poveže sedanje izkušnje s preteklimi, jihreflektira in poveže v novo znanje ter ga izkorišča v sedanjosti in če je mogoče tudi vprihodnjih situacijah. Izkušenjsko učenje nas spremlja skozi celotno življenje, pomembnoje, da je prisotno tako v formalnih oblikah izobraževanja kot tudi v vsakdanjem življenju.Pri tem je pomembno doživljanje, refleksija posameznika in družbeni ter kulturni kontekstučenja.Koncept izkušenjskega učenja je pomemben za raziskavo učenja na potovanju, ker Jarvisovmodel pokaže, da se vsako učenje prične z izkušnjo – doživetjem. Če posameznik noveizkušnje, doživetja ni zmožen vključiti v lastno biografijo, ne more obvladovati situacije inokoliščin, v katerih se nahaja in je skladnost njegovega sveta motena. O neznanih vtisih,občutkih na potovanjih, mora posameznik razmisliti, načrtovati oziroma se učiti.Pomembno je, da se novi vtisi preoblikujejo v znanje, spretnosti, vedenje.19

2.3 UČNI PROJEKTIOdkar je Tough leta 1971 objavil svoje delo o učnih projektih, so se z izobraževanjemodraslih začeli ukvarjati mnogi avtorji. Veliko izobraževalnih ustanov je ta konceptuporabilo za predstavitev njihovega glavnega cilja – pripraviti učence k vseživljenjskemuin samostojnemu učenju. Tough je v svoji raziskavi prvi raziskal samostojno učenje, ki gaje poimenoval samonačrtovano učenje. Na podlagi omenjene raziskave, v katero je bilovključenih šestinšestdesetih ljudi iz Ontaria v Kanadi, je ugotovil, da je za učne projekteznačilna visoka stopnja namernih naporov in da je tako učenje prisotno vsepovsod okolinas, v družini, med prijatelji, na delovnem mestu. Posamezniki izvedejo in dokončajo karnekaj učnih projektov, ki se jih morda sploh ne zavedajo (Merriam idr. 2007, str. 105 –106).Teorija učnih projektov je značilna za obdobje, v katerem so se poudarjale posameznikovasamostojnost, samozadostnost, samozavest. Za postindustrijsko družbo je značilen vse večjiobseg znanja in informacij. Potrebe in želje po različnih vrstah znanja se pri odraslihpojavljajo na poklicni in zasebni ravni. Te lahko izhajajo iz zunanjih okoliščin ali pa gre zavsebine, ki si jih hoče posameznik pridobiti iz osebnih interesov. Programi, ki so na voljo vizobraževalnih organizacijah, lahko tovrstne potrebe po znanju pokrijejo le deloma. Velikoprojektov povezanih z učenjem v življenju si zastavimo in izpeljemo sami. Potrebe poznanju se hitro spreminjajo, velikokrat so to ozke specializirane potrebe, na katereizobraževalna ponudba programov ne more odgovoriti. Ljudje, ki jim zmanjka znanja,uberejo svoje poti in se to, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju naučijo, da bi sami bolježiveli in tudi pripomogli k regionalnemu razvoju. Gre torej za samostojno učenje, večinatovrstnega učenja pa se dogaja zunaj formalnih institucij. Prepleta se z vsakodnevnimživljenjem posameznikov in je zato skoraj neopazno, prikrito.Vzgibi, iz katerih se lahko porodi učni projekt, so zelo različni. Lahko gre za pridobitevnovih vrst znanja, boljše razumevanje drugih ljudi, razvijanje novih spretnosti, spremembolastnih navad in podobno (Tough 1979). Za učni projekt pa se lahko posameznik odloči tudizaradi lastnih želja, interesov in osebnih ambicij, ki niso neposredno povezane z zunanjimi20

okoliščinami in pritiski. Za neko dejavnost se lahko odločimo tudi zato, ker nam je tapreprosto všeč.Ljudje si zastavijo enega ali več ciljev, ki jih želijo doseči kot rezultat učenja. Gre torej zazastavitev učnega projekta, torej za namerno dejavnost, ki pomaga človeku uresničevatiživljenjske, osebne cilje in načrte; gre za načrtno spreminjanje vedenja, ravnanja, odzivanja(pridobivanje novih vrst znanja, razvijanje novih spretnosti, spreminjanje in poglabljanjemedosebnih odnosov, pomoč drugim).Ljudje si zastavljamo učne projekte ali kot jih opredeljuje Allen Tough: »...večje zavestnenapore za pridobitev določenega znanja in spretnosti« (1979, str. 1). Pri izkustvenemučenju pa ni nujno, da gre za zavestno načrtovanje in vodenje učenja, lahko je čistonaključno.Učni projekti izražajo potrebe, želje po dosegu določenega znanja. Nekateri so namenjeniiskanju novega znanja, drugi izboljšanju že znanega, spet tretji spremembi obnašanja aliprekinitvi določenih navad.Tough (1979) je ugotovil, da skoraj ni človeka, ki ne bi opravil v enem letu vsaj enegaučnega projekta. V povprečju pa ljudje opravijo pet takšnih projektov na leto.Za posameznika je običajno, da porabi 700 ur svojega časa na leto za izvedbo učnegaprojekta. Nekateri ljudje porabijo manj kot 100 ur, spet drugi pa si za izvedbo učnihprojektov vzamejo več kot 2.000 ur svojega časa na leto. Koliko časa posameznik nameniizvedbi projektov je odvisno od njegove motivacije za učenje in želje po spreminjanju (pravtam, str. 1).Na izbiro in izvedbo učnih projektov pri posamezniku vplivajo različni faktorji, kot sopoklic, socialni razred, starost, spol in izobrazbena stopnja.Kako bomo dosegli tisto znanje ali spretnost, ki smo si jo zadali kot cilj svojega učnegaprojekta, je povezano s številnimi dejavniki, predvsem s posameznikovimi zmožnostmi,sposobnostmi, motivacijo pa tudi okoliščinami in okoljem, v katerih bo to izobraževanjepotekalo (Dobnik 2000, str. 61).21

Učni projekt je serija sorodnih epizod, ki trajajo najmanj sedem ur, so strogo namenjenepridobitvi novega znanja in se morajo v tem obsegu zgoditi v polovici leta. Vsem epizodampa je skupno to, da dominantno idejo predstavlja pridobitev oziroma ohranjanje nekegaznanja, spretnosti, trajnejše osebnostne spremembe.Epizoda je določen čas, ki je namenjen sekvenci podobnih ali sorodnih aktivnosti, ki paniso prekinjene s kakšno drugo nepovezano posameznikovo aktivnostjo. Vsaka epizoda imasvoj jasen začetek in konec v času. Aktivnosti med epizodo zajemajo vse posameznikoveizkušnje (vse, kar posamenzik dela, misli, čuti, sliši ali vidi) (prav tam 1979, str. 6).Tough (1979) navaja, da za kar sedemdeset odstotkov vseh učnih projektov posameznikisami izdelajo načrt, pri tem pa pomoč in oporo iščejo preko najrazličnejših virov, priprijateljih, znancih in strokovnjakih.Le pet odstotkov učenja preko učnih projektov je namenjenih pridobitvi javno priznanestopnje izobrazbe ali kvalifikacije, petindevetdeset odstokov učenja pa zadosti drugimnamenom (Jelenc v Tough 1995, str. 12).Učenje odraslih je po Toughu kot ledena gora – viden je le vrh, ki predstavlja javno inuradno veljavno izobrazbo. Tako kot pri ledeni gori pa večji del ostaja skrit »pod gladino«.Ta del obsega vse drugo človekovo učenje, ki se ga posameznik ne zaveda in je prav takopomembno. Posameznik se navadno sploh ne zaveda, koliko se uči in je navadnopresenečen, ko dobi podatke o svojem učenju, izraženem v učnih projektih. Prav zavedanjelastnega učenja pa naj bi bil pomemben dejavnik za večjo motiviranost in boljšoorganiziranost lastnega učenja (Jelenc v Tough 1995, str. 12 – 13).2.3.1 Viri učnih projektovOb zastavitvi učnih projektov je posameznik postavljen pred vprašanja, kot so: kje bo dobiltisto znanje, ki bi ga rad pridobil, kje se bo naučil spretnosti, ki bi jih rad razvil v okvirusvojega delovanja, pa tudi kako se bo odločal med različnimi alternativami, katera merilabo upošteval, kako se bo lotil dela in koga bo prosil za pomoč oziroma informacije, ki jihpotrebuje.22

Neprecenljiv vir so ljudje, ki so naš kažipot. To so ljudje, s katerimi živimo v skupnosti,ljudje, ki jim zaupamo, se ob njih počutimo varne (sosedje, sorodniki, prijatelji). V drugiskupino pa spadajo materialni viri (knjige, zapisi, slikovna gradiva, avdio gradiva, videogradiva, revije, dopisni tečaji, internet).Za uspešno izobraževanje je potrebna tudi učinkovita selekcija virov. Eno izmed meril jedostopnost, ki se kaže tako v finančnem, časovnem ali geografskem smislu. Pri iskanju inuporabi virov so pomembne tudi posameznikove izkušnje. Vedno najprej izhajamo iz nassamih. Od naših izkušenj, znanja, sposobnosti in osebnostnih lastnosti je odvisno, katerevire bomo uporabili oziroma na koga se bomo obrnili in ga prosili za pomoč.Informacije in podatke ljudje iščejo na različne načine. V današnji informacijski poplavi jeinformacij, nasvetov, receptov in navodil veliko. Skoraj ni več vprašanja, na katerega ne bimogel posameznik dobiti učinkovitega odgovora. Ovire za dostop do informacij in znanjapa so danes prav nepoznavanje načinov in možnosti za dostop do informacij, nesposobnostizbire med različnimi viri in nezmožnost presoje o ustreznosti in verodostojnosti informacij.Ljudje smo si različni, zato se učimo po različnih poteh. Znanje želimo pridobiti v čimkrajšem času, zato je pomembno, da so na voljo andragoške ustanove s svojimiizobraževalno-svetovalnimi službami, ki pomagajo najti najkrajšo in najprimernejšo pot. Vdanašnji družbi, nasičeni z informacijami, je še vedno odločilnega pomena znanje o tem,kakšni viri obstajajo in kako jih lahko uporabljamo. Zato je za posameznike pomembno, dav njihovem okolju obstajajo možnosti informiranja in svetovanja o različnih virih, prekokaterih lahko pridejo do željenega znanja.2.3.2 Vsebine učnih projektovLjudje se želijo v sklopu učnih projektov naučiti najrazličnejših znanj in usvojiti številnespretnosti. Problemi, ki jih želijo posamezniki razrešiti v sklopu učenja pri učnem projektu,so lahko kompleksni in težki, abstraktni, lahko gre za vsebine, ki so eksotične ali celointelektualno vzvišene. Tretjič pa lahko govorimo o problemih, ki so enostavni, rutinski alicelo trivialni. V večini učnih projektov odrasli iščejo že uveljavljeno, vpeljano znanje, ki ga23

pridobijo posredno ali neposredno od drugih ljudi, ki to znanje že imajo. Vendar boznanstvenik ali raziskovalec morda želel v sklopu učnega projekta pridobiti izvirno znanjeali vpogled v neko znanstveno področje (Tough 1979, str. 33).Tough navaja naslednje vsebine, ki se jih lahko posamezniki učijo v učnih projektih (pravtam, str. 33 – 37):• učenje za pripravo na poklic in stalno izpopolnjevanje;• učenje povezano z delovnimi nalogami in problemi na delovnem mestu;• učenje za dom in osebne zadolžitve;• učenje za izboljšanje splošne razgledanosti;• učenje, ki ga narekuje posameznikov interes in prosti čas (športne aktivnosti,umetnost itd.);• učenje iz radovednosti ali interes za določeno področje (geografija, filozofija itd.).2.3.3 Pripravljalni koraki za učni projektNa prvi pogled se zdi, da je začeti učni projekt preprosto, vendar to ni čisto tako. Avtor je vraziskovalnem delu dokazal prav nasprotno. Nihče, ki je udeležen v projektu, najbrž ne boizpolnil vseh navedenih korakov. Prav pogosto je namreč, da učeči se izvede le nekatere odnavedenih korakov (Tough 1979).Na makroskopski ravni učeči se usmerja celotni učni proces, reflektira trenutno situacijo,določi nadaljnje vsebine in strategijo ter ovrednoti učinkovitost svojih odločitev. Drugiekstrem pa predstavlja slika posameznika, ki izvede stotine majhnih določenih akcij mednačrtovanjem in pripravo učnega projekta (prav tam, str. 94). Naslednji seznam korakov jenekje na meji med obema poloma:• določiti, katero specializirano znanje in veščine se učiti;• določiti specifične aktivnosti, metode, vire in opremo za učenje;• poiskati najprimernejši prostor za učenje;• določiti roke in vmesne cilje;• določiti, kdaj začeti z učno epizodo;• določiti tempo napredovanja znotraj učne epizode;24

• določiti raven učenja oziroma korake za napredovanje;• določiti pričakovanja glede doseženega znanja in spretnosti;• odkriti vse dejavnike, ki blokirajo učenje;• zbrati ustrezne vire;• pripraviti prostor za učenje;• oceniti morebitne stroške pri nabavi opreme in virov;• poiskati čas za učenje;• izboljšati motivacijo znotraj učne epizode (prav tam, str. 94 – 95).Tako Toughovim učnim projektom kot modernemu projektnemu učenju je skupno to, da jepoudarek na posamezniku in njegovi motivaciji ter angažiranosti, v učenje pa vključujeresnične probleme in prakse.Pri modernem projektnem učenju gre za dolgotrajne aktivnosti in interdisciplinarnost, ki seodmikajo od klasičnega učenja v učilnici. Osredotočenost je na učeče se in njihove interese,učenje izhaja iz različnih praktičnih problemov. Tudi pri Toughu je poudarek naneformalnem učenju, ki se dogaja zunaj formalnih izobraževalnih institucij in odgovarja napotrebe in želje po učenju, ki so osredotočene na konkretna, realna vprašanja in primere izvsakdanjega sveta.Toughov model učnih projektov je pomemben za mojo raziskavo, saj si lahko potovanjeposameznik zastavi kot učni projekt, ki ga vnaprej načrtuje. Pri tem išče in uporabljarazlične vire znanja, kot so popotniška literatura, ljudje, ki že imajo izkušnjo potovanja naisto ali druge destinacije, popotniški forumi na internetu, blogi, spletne strani destinacij innjenih zanimivosti. Praktična priprava, kjer posamezniki raziščejo preko različnih virov, kajbodo potrebovali na potovanju, in organizacija potovanja (prenočevanje, prevozi), je tudilahko učni projekt.Na samem potovanju pa se lahko posamezniki učijo običajev, jezika, zgodovine, umetnosti,kulinarike, tradicionalnih obrti, igranja na inštrument in drugih spretnosti. Odločijo selahko za prostovoljno delo, življenje pri domačinih in spoznavanje njihovega načinaživljenja. Ko torej posameznik samostojno načrtuje, organizira potovanje, si to prekorazličnih dejavnosti in uporabe različnih virov zastavi kot učni projekt, oziroma več učnihprojektov.25

2.4 DOŽIVLJAJSKA PEDAGOGIKAKoncept doživljajske pedagogike se je razvil na nemško govorečem področju in je delsocialne pedagogike. Na anglo-ameriškem področju pa se je razvil podoben teoretskikoncept imenovan outdoor learning. Doživljajska pedagogika je relativno mlada oziromanovo odkrita oblika socialno pedagoškega dela, ki preko projektnega dela ponuja stik zdrugačnimi in aktivnimi izzivi v naravi ter demokratično strukturo odnosov v okolju, ki ninasičeno z omejitvami oziroma luksuzom urbanega življenja. Ker smo se z zidovi inbetonom ločili od narave, drug od drugega in samih sebe, smo se zadovoljili s posrednim inumetnim doživljanjem – vse, da bi okusili nekaj tistega pristnega občutka svobode inpreizkušanja lastnih sposobnosti.Gre za uporabo niza metod, ki se oddaljujejo od kognitivnega vidika učenja, od klasičnegapedagoškega razmerja moči. Nasprotno, poudarjajo neposredno, dvosmerno komunikacijoz okoljem in s seboj. Poudarek je na uvajanju elementov in metod, ki omogočajo učenje napodlagi izkušnje in praktičnega dela.Kurt Hahn uvršča doživljajsko pedagogiko med tiste smeri pedagogike, ki omogočajodozorevanje osebnosti in njen nadaljnji razvoj. »Doživljajska pedagogika se obrača kresničnim življenjskim zahtevam, vendar še vedno v nekem terapevtskem okviru, ki imaštevilne razsežnosti resničnosti« (Kobolt 1988, str. 147).V doživljajski pedagogiki se poudarja pomen doživete resnične izkušnje, ki je drugačna oddosedanjih izkušenj posameznika. Ko gre za posebne skupine mladostnikov sodoživljajskopedagoški projekti usmerjeni v učenje zadovoljevanja potreb po akciji nadružbeno sprejemljiv način. V svojem programu vsebujejo veliko avantur, kjer seposamezniki preizkušajo in spoznavajo, ti projekti pa morajo biti skrbno premišljeni invarno izpeljani.26

2.4.1 Teoretski okvirDoživljajska pedagogika kot samostojna pedagoška teorija ali kot uvajanje oblike prakse, kibi jo bilo možno nedvoumno opisati, do danes še ne obstaja.Kljub celi vrsti spoznanj še ni znanstvene utemeljitve pomena doživetja in pustolovščine zarazlične vzgojne procese. Kot teoretični pobudnik se pogosto omenja Kurt Hahn, ki sam ninikoli uporabil pojma »doživljajska pedagogika«, ampak je govoril o »doživljajskiterapiji«. Do danes ni znano, kdo je prvi omenil pojem doživljaj v povezavi zizobraževanjem in vzgojo (Krajnčan 1995, str. 34).Vsebinska raznolikost doživljajskopedagoških procesov, kot so časovni okvir projektov,raznolikost udeleženih posameznikov in skupin, vrsta športa ali dejavnosti, raznolikostciljev otežuje definicijo doživljajske pedagogike. Splošni in zato morda najbolj preciznipristop sta oblikovala Quensel in Rieder, ki definirata doživljajsko pedagogiko kot»vzajemno delovanje poglobljeno sprejetih dogodkov in njihove refleksije« (prav tam, str.37). Ta opredelitev je podobna Jarvisovemu opredelitvi izkustvenega učenja.2.4.2 Doživetje in avanturaDoživljanje in doživetje je temeljna specifična značilnost človeka, ki ga ločuje od živali inrastlin ter ga vzpostavlja kot celoto. Je temeljna dejavnost človekove zavesti – dojemanjasamega sebe in resničnosti, je neposrednost in celovitost pomembnega dogajanja in vsebinev človekovi zavesti. Je tisto, do česar človek v življenju pride, česar je deležen, karcelostno dojame. Za doživljanje in doživetje je značilno, da človeka najbolj opredeljuje kotčloveka, da je v najtesnejšem odnosu s stvarnostjo. Vedenje je zunanji izraz doživljanja invzvratno vpliva nanj, kot individualno dogajanje v posameznikovi zavesti je v tesnemodnosu soodvisnosti z družbenim. Zajema vse človekove razsežnosti in spoznavanje tehpodročij (telesno, duševno, duhovno, odnosno, zgodovinsko-kulturno, religiozno) (Ramovš1990).27

Novak podobno definira doživetje kot »ozaveščanje, zavedanje, zaznava tako telesnih kotduševnih stanj. Pri tem gre za psihične procese, ki so v glavnem emocionalne ali afektivnenarave, so posebno neposredni in enkratni« (Novak v Krajnčan 1995, str. 35).Gre za zaznavanje razmer, ki so neposredno dostopni le prizadeti, vpleteni osebi, medtemko si opazovalec, neprizadeti, te lahko razlaga le z opazovanjem telesnih reakcij ali zanaliziranjem odgovorov.Avanturistične situacije nastajajo s hkratnim delovanjem doživljajskih značilnosti insituacijskih faktorjev:• mnogovrstne modifikacije novega in tujega (prav tako neznano, nevajeno,nenavadno in nedomače, izredno, čudovito in ekstravagantno, skrivnostno,nedoločeno in nedoločljivo, brezmejno);• različne oblike presenetljivega (prav tako naključno in nepričakovano,neverjetno, nepredvidljivo in nepredvideno);• določene modifikacije nevarnega (prav tako negotovo, strašljivo in neurejeno)(Schleske v Krajnčan 1995, str: 35 – 36).Avanturne situacije predstavljajo stopnjevanje doživetih trenutkov in pripomorejo kživljenjski neposrednosti. Pri spopadanju z nenavadnimi, nevarnimi situacijami se človekintenzivno poveže z realnostjo, se počuti izzvanega v vsej svoji osebi in tako lastno bivanjeizkusi bolj avtentično.2.4.3 Načela doživljajske pedagogike• CelostnostCelostnost je mišljena kot vseobsegajoča izkušnja učenja. Obsega telesni, duševni induhovni vidik, pri čemer se teorija ne ločuje od prakse. Čustveni, umetniški, spretnostni,socialni in kognitivni učni elementi so drug drugemu enakovredni in se dopolnjujejo.• Naravnanost k delovanjuMetode dela, ki jih uporablja doživljajska pedagogika, so izrazito usmerjene naudeleženca in ga vzpodbujajo k aktivnosti in prevzemanju pobude. Na letovanjih in28

divjem taborjenju ostane posameznik lačen, če sam ne načrtuje in si ne pripravi zaloghrane.• Naravnanost k skupiniOsnovna metoda dela v doživljajski pedagogiki je skupinska. Doživljajska skupina sepogosto opira sama nase in ima le minimalne stike s civiliziranim svetom. Posamezniki sodrug z drugim neprenehoma v stiku in tako v primeru spora ne morejo zbežati oziroma seumakniti. Za preživetje je sprotno reševanje problemov nujno.• Soodločanje in sooblikovanjeVsem mladim se že v fazi priprav posreduje občutek, da gre za njihovo stvar, kar jihmotivira k aktivnejšemu sodelovanju in ustvarja pozitivno vzdušje. Prednost doživljajskihprojektov je v takojšnji evalvaciji posameznikovega prispevanega deleža in posredovanjupovratne informacije.• Nove možnosti odnosovDoživljajska skupina nudi s svojim aranžmajem možnost, da se zastareli odnosi in vzorcivlog spremenijo ter vzpostavijo novi odnosi tako med mladimi samimi kot tudi med njimiin pedagogi. V nevarnostih in soodvisnosti ni časa za umik in pasivnost, ni podrejenosti,ampak je nujno sodelovanje.• Naravnanost k naraviDoživljajska pedagogika nudi posamezniku mnogo izkušenj, ki mu pomagajo v življenjubrez medijev, prometa, vrveža. Popeljejo ga ven iz vsakdana, naučijo ga poskrbeti za svojepotrebe v nasprotju z oskrbo v zavodu ali družini, kjer mu je vse prinešeno na pladnju.Omogoča prevzemanje različnih in nevsakdanjih vlog, preprost način življenja namestotehnike v prometu, kuhinji, med prostim časom, omogoča improvizacijo in kreativnost(Krajnčan 1995, str. 38 – 42).2.4.4 Transfer v doživljajski pedagogikiIzobraževalni proces, ki sloni na načelih doživljajske pedagogike, je navadno časovnoomejen. Traja od enega tedna do več mesecev. Močni dražljaji v nas zagotovo ostanejo dlječasa. Vsem izvajalcem takih procesov pa je skupno, da skušajo čim obširneje in čim hitrejesprožiti učne procese ob posebnih učnih pogojih, ki bi kar se da dolgoročno delovali.29

Bistvenega pomena za doživljajsko pedagogiko je, da naučeno ne uporabimo samo v časuprojekta, temveč tudi kasneje v vsakdanjem življenju.Da bi izkušnje in doživetja delovali dalj časa, jih je potrebno med projektom in po njemovrednotiti, osmisliti (refleksivno obdelati). Za razvoj vsakega posameznika je nujnonjegove občutke osmisliti in mu tako omogočiti samospoznavanje. Miselni pomen izkušnjeje potrebno predelati. Šele takrat začne izkušnja polno obstajati. Doživljajsko pedagoškiprocesi temeljijo na učenju iz izkušenj. Osmislitev in obdelava izkušenj med projektom jenujna, če želimo, da jih posamezniki prenesejo na nova področja in nove vloge v družbi.Med doživljajskopedagoškim projektom, ki bi mu lahko pripisali značilnosti Toughovegakoncepta učnih projektov, je za posameznika značilna visoka stopnja namernih naporov. Vsklopu takega projekta se želimo naučiti najrazličnješih znanj in usvojiti številne spretnosti.Posamezniki smo lahko vključeni v reflektivno učenje: takrat načrtujemo, spremljamo inreflektiramo na podlagi naših izkušenj. Z refleksijo dosežemo, da se novi občutki, vtisitransformirajo v znanje, spretnosti, vrednote. Rezultat posameznikovega eksperimentiranjav okolju je izkušenjsko učenje. Učni proces se začne z izkušnjo oziroma doživetjem, ki gaposameznik ne more umestiti v lastno življenje. V tem primeru si moramo izmisliti,načrtovati ali se naučiti nekaj novega. Novo znanje kot transfer takega procesa so novipomeni, ki smo jih dodali obstoječim pojmovanjem. Takšno znanje odseva značilnostiposameznika in vsakokratne okoliščne nastajanja – odseva čas in prostor nastanka.2.4.5 Ciljne skupine doživljajske pedagogikeCiljne skupine doživljajske pedagogike so mladostniki in odrasli v vzgojnih zavodih,kazenskih ustanovah, stanovanjskih skupinah. Nasprotna skupina pa so lahko tudimenedžerji ali odlični študenti, ki metode doživljajske pedagogike uporabljajo pri različnihoblikah profesionalnega izobraževanja, na primer pri tako imenovanem »team buildingu«ali izgradnji skupine.Pomoč v obliki projektov doživljajske pedagogike ni mišljena le kot klasična zavodskavzgoja mladih, temveč so njeni principi uporabni tudi pri izobraževanju različnih ciljnihskupin odraslih. Principe te oblike pedagogike uporabljajo tudi v nekaterih projektih30

družinske pomoči (»vsi sedimo v enem čolnu«), kjer prihaja do neprisiljenih kontaktov,nastane izmenjava in možnost, da se razbremenjujoče razpravlja.2.4.6 Doživljajskopedagoški potovalni projektiGre za večtedenska oziroma večmesečna potovanja v daljne kraje. Ena izmed njihovihbistvenih prvin je, da ta potovanja omogočajo spoznavanje novih kultur, novih oblikživljenja, drugačne družbene razmere. Takšno potovanje omogoča spoznavanje, da soosnovna doživetja, občutenja, želje, težave pa tudi upanje in potrebe povsod podobne.Pri doživljajskopedagoških potovanjih je omogočena širša socialna komunikacija,interakcije so vezane na skupino popotnikov in na novo okolje. To okolje predstavlja novospoznavno področje in nanj so vezani nekateri specifični cilji:• če obstaja jezikovna pregrada, so komunikacije večinoma neverbalne, karpredstavlja nov vidik senzibilizacije;• če so potovanja dolga, so običajno kombinirana z delom v novih okoljih. Vsotadenarja je ponavadi nizka – izkušnja preživetja z malo denarja;• izdatki so podrobno načrtovani, življenje ni tako udobno;• potovanje je kombinacija različnih doživetij, ki so velikokrat povezana zživljenjem v naravi – možnost doživljanja bližine narave (Kobolt 1988).Takšni projekti pa imajo tudi nekatere izstopajoče značilnosti:• storilnostna naravnanostV času trajanja projekta je treba osvojiti vnaprej določene cilje, etape poti se dnevnozačrtajo v pripravah, tega načrta pa se skušamo čim bolj dosledno držati.• ciljna usmerjenostGre za dosego osebnega, skupinskega in zemljepisnega cilja.• spoznavanje domače dežele in tujinePotovalni projekti so zemljepisno zelo razgibani. Skozi projekt spoznavamo domače intuje dežele. Poleg tega lahko primerjamo različne kulture, s katerimi se srečujemo na poti.• telesni naporNa potovanjih ni stalnega prostora, kamor bi se po opravljeni dejavnosti vračali, kjer bi31

nas pričakala pripravljena kuhinja in shramba. Nahrbtniki so zelo težki, ker je treba s sabonositi vse potrebščine. Poleg počitka in prehranjevanja je treba premostiti začrtano pot inse nekoliko sprostiti.• ravnanje po najšibkejšem članuČe kdo od udeležencev na potovanju dobi žulje in ne more naprej, mora obstati vsaskupina. Če je težava večja (poškodba, vreme), je treba ostati na tem mestu dalj časa. Zatoje pomembno, da je program prožen in ga prilagajamo vsakokratnim potrebam (Krajnčanidr. 1997, str.107 – 108).Omenjene značilnosti potovalnih projektov zadovoljujejo mnoge pedagoške in terapevskecilje:• krepijo samopodobo in povečujejo občutek lastne vrednosti;• zahtevajo odlog lastnih potreb;• razvijajo ustvarjalnost in spontanost;• kažejo na nujnost vztrajanja pri doseganju postavljenih ciljev;• dajejo zemljepisna in družbena znanja (prav tam, str. 108).Potovanje oziroma potovalni projekt je za posameznika intenzivna, celovita povezava zdoživetji, realnimi situacijami. Učenje je konkretno, praktično. Doživetja oziroma izkušnjeso lahko tudi presenetljive, ekstremne, tuje, presenetljive, nevarne. Zato je učenje napotovanju lahko bolj korenito, učinkovito ter posamezniku pusti intenzivnejši vtis inobčutke ter lahko vpliva tudi na njegovo identiteto.32

2.5 IDENTITETAPrevladujoče definicije idenitete bi lahko razvrstili na dimenziji znotraj in zunaj. Prvaskupina definicij se nanaša na notranje procese v posamezniku kot izvoru istosti inidentičnosti v času. Na drugi strani se koncepti osrediščajo na kulturne in družbenestrukture in konvencije, ki vplivajo na to, kakšni smo za druge in za sebe. V vmesnem poljuso bolj interakcijske definicije, ki v svojih definicijah preigravajo psihološko notranjost ssociokulturnim kontekstom. Ta tri različna polja opredeljuje vse različne funkcije konceptaidentitete (Nastran Ule 2000, str. 85).»Odnosni aspekt identitete, ki se zdi najbolj pomembna kvaliteta idenitete, sicer izhaja iznotranjih značilnosti, vendar ni identitete brez pripoznavanja identitete posameznika sstrani drugih v okolju. V posameznikovi identiteti odmeva in se na njegove osebnostneznačilnosti odziva svet okoli njega. Interdisciplinarnost identitete omogoča, da gradimostove med posameznikom in družbo« (prav tam 2000, str. 84).Musek drugače definira identiteto: opredeli jo podobno kot posameznikovo samopodobo.Družbo si lahko predstavljamo kot mrežo najrazličnejših odnosov med ljudmi. Vsakposameznik v sebi združuje veliko vlog (družinske, poklicne, delovne, družabne,vodstvene, politične idr.). Posameznik se mora naučiti niza nalog, ki ga družba predvidevazanj. V razvoju posameznikove osebnosti, v njegovem ravnanju in doživljanju sopomembne številne vloge, ki jih posameznik sprejema. V svojem razvoju se posameznikpod vplivom in ob pobudah drugih oseb nauči sprejemati najrazličnejše vloge. Vzporedno stem pa se nauči te vloge tudi razlikovati, jih spreminjati in menjavati. Posameznik si podvplivom drugih oseb in z lastnim delovanjem izoblikuje predstavo o tem, kakšen je inkakšen bi rad bil v bodoče – oblikuje si lastno identiteto (Musek 1999, str. 234 – 235).33

2.5.1 Socialna in osebna identitetaPogosto se identiteto definira kot kombinacijo esencialnih psihičnih kvalitet, ki označujejoin diferencirajo osebnost. Znotraj idenitete pa se razlikuje med objektivno in subjektivnoidentiteto. Objektivna identiteta se določa po jasnih objektivnih značilnostih, kot so: fizičnelastnosti posameznika, ime, biografske značilnosti itd. Subjektivna identiteta je osebna,psihična, izkustvena stran objektivne identitete (Nastran Ule 2000, str. 85).Musek (1995, str. 235) socialno identieto in osebno oziroma zasebno identiteto opredeli nanaslednji način. Posameznikova identiteta je splet naučenih in sprejetih socialnih vlog(socialna identiteta), pomemben del podobe o sebi in identitete posameznika papredstavljajo osebne, individualne zahteve in izkušnje (osebna, zasebna identiteta).Posameznikovo obnašanje ni pogojeno le z načinom, ki ga opredeljujejo družbene vloge inpredstave. To pomeni, da se obnašamo tudi na sebi značilen, individualen način. Podoba, kijo ustvarimo o sebi, je tako rezultanta družbene in osebne identitete. Individualiziranoobnašanje je v družbi zaželeno, dokler ne krši družbenih norm in predpisov (Musek 1999).Goffmann (v Antikainen idr. 1996, str. 21) uporablja naslednji koncept: socialna identitetase nanaša na družbene in kulturne elemente v posameznikovi zavesti, medtem ko je osebnaidentiteta edinstvena kombinacija posameznikovih izkušenj in dogodkov v njegovibiografiji. Sebstvo (ego-identiteta) je subjektivni občutek posameznika o njegovi lastniidenititeti.Identiteta se izrecno nanaša na to, kako posameznik dojema sebe v mreži socialnihodnosov, in na to, kako se po svojem mnenju vključuje v družbene strukture, medtem ko jeposameznikova edinstvenost poudarjena v osebni identiteti. Posameznik torej govori osvojem življenju tako znotraj okvira svojih osebnih izkušenj in kot oseba, ki pripadadoločeni starostni skupini, spolu, socio-ekonomskemu statusu in kulturi. Naša notranjostodraža družbeno strukturo, a je hkrati več kot to. Posameznik prejema od družbe in kulture,prav tako pa kulturo in družbo tudi soustvarja. Je proizvod in proizvajalec družbe. Družbain posameznik drug na drugega sovplivata (Antikainen idr. 1996, str. 21).34

2.5.2 Identiteta, družba in kulturaOsnovno vprašanje družbene konstrukcije subjekta je, kako naj posameznik ohrani svojosamostojnost pred vplivi družbene strukture in drugih oseb, a hkrati ostane posameznik, kije vpet v družbo. Na eni strani je posameznik, ki hoče ohraniti svoj jaz, osebnost inidentiteto, na drugi strani pa je družba s svojimi organizacijskimi principi in močnimiposamezniki, ki mu že od rojstva vtiskujejo svoj pečat (Nastran Ule 1997, str. 473). Obapola potrebujeta drug drugega. Brez vpliva družbe se ne bi ohranil noben posameznik, brezsubjektivne spontanosti posameznika pa se ne bi ohranile družbene strukture, institucije,družbeni sistemi.Vse človeške identitete so na nek način socialne identitete. Vezane so na pomen, ki jevedno izid strinjanja ali nestrinjanja, vedno stvar konvencij, dogovorov, inovacij. Pomen jedo neke mere deljen in do neke mere izpogajan. Identiteta je refleksivna, socialnokonstruirana skozi interkacije in institucije.Koncept istosti in koncept posebnosti, razločevalnosti izpostavljata dva osnovna pomenaidenitete. Idenitete so sestavljene iz podobnosti in razlik – to sta dinamična principaidentitete in srce socialnega življenja. Družbene spremembe so vplivale na to, da so seidentitetne osnove spremenile in da je v sodobnem življenju postalo aktualno razmerje medsubjektivnim notranjim svetom in zunanjimi pritiski k normalnosti, med posebnostjo inistostjo (Nastran Ule, 2000).»Identiteto oblikuje družbeni proces. Ko se enkrat izkristalizira, jo družbena razmerjavzdržujejo, spreminjajo in celo preoblikujejo. Družbene procese oblikovanja in vzdrževanjeidentitete določa družbena struktura. Obratno pa tudi identitete, ki so proizvod medsebojnihučinkov organizma, posamezne zavesti in družbene strukture, delujejo na dano družbenostrukturo: vzdržujejo jo, spreminjajo in preoblikujejo« (Berger in Luckmann 1988, str.160).Izobraževalna ekspanzija je prispevala k standardizaciji kulture in življenjskih potekov, karlahko različno vpliva na različne družbene skupine. Kulturnim manjšinam lahko vstop vformalno izobraževanje pomeni zapostavljanje njihove kulure, včasih pa pride do uspešne35

vzajemne prilagoditve. Predstavnikom večinske kulture (»mainstream« kulture) seizobraževanje preprosto zdi kot samoumevno povezovanje z nadaljevanjem kulture,življenjskih stilov in vrednot, ki jih predstavlja posameznikova družina. Pri pojmovanjukulture kot vira znanja, spretnosti, strategij, modelov, receptov, simbolov in produktov paposameznik, ki se srečuje z nekim problemom, za rešitev tega problema le preoblikujelatentni vir v aktivni vir. Če posamezniku lastna kultura ne nudi potrebnih virov, mora ta nanovo pridobiti določeno znanje in sposobnosti. V normalnih razmerah sta zaposameznikovo delovanje in misli značilni umirjenost in praktična zavest, tako seposameznikova identiteta prilagaja počasi, zanašajoč se na pretekle izkušnje (Antikainenidr. 1996, str. 64 – 67). Nasprotno pa si mora posameznik v kriznih življenjskih situacijahpriskrbeti znanje in sposobnosti, ki jih prej ni posedoval niti v latentni obliki. Taka osebamora spremeniti miselne navade in delovanje in si mora pridobiti nove vire znanja.Istočasno pa je oseba soočena še z identitetnim prilagajanjem in spreminjanjem lastneidentitete ter z integriranjem starih in novih izkušenj v eno biografijo.Izobraževanje vpliva na posameznikovo identiteto, in sicer na njegovo družbeno identiteto(družbeni status), na osebno identiteto, na posameznikovo refleksivno identiteto(refleksivna zavest) in kulturno identiteto. Kultura služi kot vir znanja, spretnosti, strategijitd. za spoprijemanje z različnimi težavami tekom življenja.Čeprav govorimo o kulturi kot o viru, ki šele omogoča neko delovanje, je potrebnopoudariti, da kultura tudi ovira in omejuje. Pri soočanju z življenjskimi krizami inproblemskimi situacijami je lahko rigidna in omejujoča identiteta razdiralna. Identiteta najbi nudila prožnost in odprtost v novih situacijah, v katerih zunanji pogoji izzivajo osebo, daspremeni predhodne, ustaljene navade ravnanj in misli. Družbene strukture so prav takolahko vir ali pa omejevalni dejavnik, omogočajo lahko priložnosti za nekatera dejanja,hkrati pa jih lahko tudi ovirajo ali pa celo omejijo. Nemara je ovirajočo naravo družbenihstruktur lažje zaznati kot pa ovirajočo naravo kulture (prav tam).Medkulturne raziskave o pojmovanju osebnosti, zavesti, duha kažejo, da model ni takosplošen, običajen, kot se na prvi pogled zdi. Ameriško-japonska psihologinja Kondo jezanimivo opisala transformacijo svoje identitete ter razvoj nove identitete v japonskikulturi. Njena japonska identiteta se je gradila skozi obrede in rituale, v družinskih odnosih,36

v odnosih s sodelavci. Japonsko zaznavanje sebe bolj poudarja medsebojnost na računavtonomnosti in ločenosti posameznika od drugih oseb (Nastran Ule 1997, str. 467 – 468).2.5.3 Identitetne spremembe in razvoj identiteteČlovek v procesu svojega osebnega razvoja nenehno teži k oblikovanju in preoblikovanjusvoje identitete. Z nenehno vzgojo in učenjem dodaja svoji osebnosti nove razsežnosti.Identiteta se pri posamezniku vzpostavi skozi posamezne faze socializacijskega procesa. Jepredvsem rezulat identifikacije s pomembnimi Drugimi. V procesu simbolne identifikacijese posameznik najprej popolnoma podredi zahtevam socialnega okolja. V začetnih procesihsimbolne identifikacije gre za popolnoma simbiotično razmerje, kjer otrok ne ločuje sebeod pomembnih Drugih in od socialnega konteksta. Z razvojem posameznik stopa v proceseločevanja od drugih in od socialnega konteksta ter počasi izoblikuje svojo lastno identiteto(Brečko 1998, str. 52 – 53).Pri odraslem je identiteta trdneje oblikovana, vendar problem identitete nastopi, ko si moraposameznik neprenehoma zagotavljati občutek in zavest kontinuitete zaradi sprememb vlastnem življenjskem okolju, zaradi razlik med dejavnostmi, ki jih opravlja, in zaradi vsehdrugih nenehnih sprememb okoli njega. Posameznik si difuzijo identitete težko privošči.Odsotnost identitete mu oteži koordinacijo različnih zornih kotov, s katerih opazuje sebe insvet okoli sebe (Nastran Ule 1997, str. 473).Kriza identitete pomeni, da ne vemo, kdo smo, da se ne moremo odločiti, kako dalje, da sene moremo odločiti o pomembnih stvareh v življenju. Identiteta pomeni kontinuirano,vztrajno istost med dvema entitetama ali dvema stanjema entitete, na primer dvematrenutkoma v času. Identiteta je izhod. Identiteta se nanaša na notranje asociacije inprimerjave, v katerih določene esencialne kvalitete ostanejo nespremenjene kljubspremembi v stanju, času ali spremembi drugih esencialnih kvalitet (Nastran Ule 2000, str.85 – 86).Identiteto razvijamo vse življenje, in sicer z obvladovanjem nekaterih osnovnih življenjskihspretnosti, kot so prejemanje, dajanje, zadrževanje, osvobajanje, delo, sodelovanje insprejemanje samega sebe (Erikson v Brečko 1998, str. 55).37

Ko se posameznik nauči sprejemati in dajati, se prvotno nezaupanje v medosebni interakcijido drugih spremeni v zaupanje. Z obvladovanjem spretnosti zadrževanja spreminjamonegotovost in nesamostojnost v avtonomnost in samostojnost. Naučimo se sprejematipobudo in s tem tudi enostransko delovanje prehaja v vzajemno sodelovanje z drugimi.Najpomembnejši element pri razvoju identitete, brez katerega ne moremo govoriti o razvitiidentiteti, je sprejetje samega sebe z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, omejitvami,prednostmi. Vse omenjene spretnosti in sposobnosti pa lahko pridobimo oziroma razvijemole v socialni interakciji z drugimi. Omenjene lastnosti so odsev kakovosti in intenzivnostinaših komunikacijskih aktivnosti v interakcijskih razmerjih v katera stopamo (Brečko1998).»Sodobni porabnik na prodajnih policah ne išče več le novih materialnih proizvodov,temveč je usmerjen v "porabo izkustev in zadovoljstva" in "aktivno stilizacijo življenja". Zaposameznika v tekoči moderni je značilna fleksibilna identifikacija in nenehno iskanjeidealnega življenjskega sloga. Fluidnost sodobnih identitet je povezana s posameznikovopotrebo po individualnosti, enkratnosti in unikatnosti, ki jih poskuša doseči tudi tako, danenehno menjava svoje življenjsko okolje. Potovanja so glavni inštrument redistribucijesvobode, kjer si posameznik z neprestano selitvijo odpira vedno nove priložnosti zaoblikovanje idealnega življenjskega sloga« (Bauman 2002, str. 284 – 285).Ker je identiteta tako družbena kot osebna in ker je posameznik produkt družbe in samegasebe, na spremembe in podobo o nas samih vpliva družba, zunanje okoliščine kot tudi našalastna refleksija, naši občutki. V svoji lastni kulturi in družbi praviloma delujemo po njenihnormah, ki se nam zdijo samoumevne, so ponotranjene. Potovanje nam nudi priložnost, dapridemo v stik z drugačno družbo in kulturo, v kateri pridobimo drugačne izkušnje,doživetja. S tem lahko pride do zavedanja o razlikah, kar lahko povzroči nova občutenja,razmišljanja, nova dejanja, učenje in s tem spremembo identitete. Nekatere nove elementena potovanju sprejemamo in vgradimo, nekateri pa nam predstavljajo motnje in jih nikoline sprejmemo oziroma ponotranjimo. Posameznik se v okviru družbe nauči sprejematilastne vloge, jih razlikuje in tudi spreminja. Na potovanju v drugačni družbi oziroma kulturipa se lahko vloge, ki jih ta družba predvideva zanj, razlikujejo od vlog, ki jih je posameznikvajen doma v svoji kulturi. Posameznikova identiteta je na potovanju, kjer je posameznik38

udeležen v različnih interkacijah, odnosih, lahko še posebej izpostavljena potencialnimspremembam, vsekakor pa potovanje pusti določen vtis, občutke, ki se lahko transformirajov učenje. Identiteta se lahko gradi skozi obrede in rituale, v odnosih s sopotniki napotovanju in odnosih z ljudmi, ki jih posamezniki srečujejo.39

3 EMPIRIČNI DEL3.1 OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMAV diplomskem delu želim ugotoviti, kaj posameznikom prinese izkušnja potovanja. Želimprikazati, katere so tiste situacije, ki jih posamezniki opisujejo kot pomembne za njihovodoživetje potovanja in česa se na potovanjih učijo. Hkrati pa želim pokazati, kakozaznavanje, ozaveščanje in zavedanje doživetih situacij vpliva na posameznikovo identitetoin spreminja njegovo vedenje.V empiričnem delu raziskovanja bom poskušal poiskati odgovore na naslednja vprašanja:• kako posamezniki doživljajo potovanja v smislu pomembnih življenjskih izkušenj;• katero védenje, spretnosti in vrednote so razvili na potovanjih;• kako izkušnja potovanja vpliva na vedenje posameznika;• kako doživetje potovanja vpliva na posameznikovo identiteto.3.2 METODOLOGIJAKvalitativna metoda omogoča globinski vpogled v raziskovalni problem. Pozornost jeusmerjena v procese, ki se dogajajo v sodelujočih. Izbral sem jo zato, ker me zanimaposameznikova zgodba, občutki, pogledi. Pri raziskavi me zanima vsebina, česar ne bi bilomogoče izraziti z instrumenti kvantitativne metodologije.40

3.2.1 Raziskovalna metodaPodatke sem zbral in analiziral s tematskim polstrukturiranim intervjujem, s katerim semraziskal in preučil zgodbe štirih posameznikov o njihovih potovalnih navadah.Vse osebe,vključene v raziskavo, že dalj časa osebno poznam.Posameznikove izkušnje so zelo pomembne, ko raziskujemo posameznikov individualnisvet. Za raziskovalca je tako glavni cilj raziskovanja biografij priti do posameznikoveosebne izkušnje. Osebne izkušnje so primarnega pomena za raziskovanje posameznikovegaživljenja.Biografija je povezana s posameznikom in z dogodki, ki so se mu zgodili, kaj je doživel ininterpretiral in kaj je sposoben prenesti drugim skozi pripovedovanje. Hkrati pa je povezanaz realnim življenjskim okvirom, družbo in kulturo ter načini pripovedovanja in izražanja, kiso na voljo. Začetna točka v biografiji je posameznik in njegovi pogledi, ki so tesnopovezani z njegovo življenjsko zgodovino in širšim kontekstom družbe, ki ji pripada(Antikainen idr. 1996). Posameznikova življenjska zgodba predstavlja ključno pozicijo,skozi to zgodbo in v tej zgodbi pa se zrcali tudi družbeno:»Z biografijo definiramo teoretični pomen razvoja osebnosti v nekem specifičnemkulturnem okolju. Pri posameznikovi biografiji se različni deli kulture prepletajo zindividualnim življenjem posameznika« (Dollard v Antikainen idr. 1996).Z biografijo kot raziskovalno metodo lahko opredelimo tri splošne poudarjene elemente:• biografije pripovedujejo o posameznikovem socio-kulturnem okolju;• biografije predstavijo pripovedovalčevo perspektivo;• biografije vključujejo dimenzijo časa v povezavi s posameznikom in družbo (Shawv Antikainen idr. 1996, str. 17).Pri biografski metodi se poraja vprašanje avtentičnosti življenjskih zgodb, pridobljenih zinstrumentom intervjuja in vpliva drugih dejavnikov. Intervjuvana oseba se nemalokratsooča s problemom transformacije lastnega vedenja v pripovedovanje in z ubeseditvijolastnih izkušenj (White v Antikainen idr. 1996, str. 18).41

Kljub tej pomanjkljivosti pa je ta metoda relevantna in široko uporabna. Omogoča dostopdo verbaliziranega mišljenja, s čimer nam omogoči analizo in razumevanje življenjskihpotekov posameznikov in oblikovanja identitet, kot tudi identifikacijo tistih elementov vbiografiji, ki so vodili k učenju. Ta metoda je pomembna za raziskovalca inpripovedovalca. Slednjemu da priložnost raziskovanja njegove lastne zgodovine; torej jeparticipativna metoda. Priskrbi nam raznolike vire podatkov za jasno postavljeneraziskovalne cilje, kot je na primer odnos odraslih do znanja, motivacije za učenje,značilnosti družbenih skupin v odnosu do doseženega znanja ter odnose do dela (Ollagnier2002, str. 270 – 292).3.2.2 Tehnika zbiranja podatkovInstrumenta zbiranja podatkov sta bila delno strukturirani tematski biografski intervju indelno strukturirani tematski avtobiografski intervju.Instrument intervjuja uporabljamo z namenom, da bi izvedeli stvari, ki jih ne moremougotoviti neposredno z opazovanjem. Z opazovanjem ne moremo ugotoviti občutij, misli innamenov posameznikov, ki so vključeni v raziskovanje. Prav tako pri opazovanju zudeležbo ne moremo dobiti podatkov o dogodkih, ki so se že zgodili.Namen intervjuja je, da raziskovalec dobi vpogled s perspektive osebe, ki je intervjuvana,pri čemer je privzeto, da je posameznikova perspektiva za raziskovalca pomembna,ugotovljiva in eksplicitna (Patton 2002, str. 341).Oseba, ki izvaja intervju, mora poskrbeti za to, da se približa intervjuvancu, kakovostpodatkov, pridobljenih z intervjujem, pa je v večini odvisna od izvajalca intervjuja (pravtam).Patton (2002, str. 342 – 347) opredeli tri različne pristope zbiranja kvalitativnih podatkov spomočjo nestrukturiranega intervjuja: neformalni pogovorni intervju ali nestrukturiraniintervju, splošni intervju z okvirnim vprašalnikom ali vodičem ter strukturirani odprtiintervju.Intervju sem z vsako osebo izvedel dvakrat, razen pri avtobiografskem intervjuju, kjer semodgovoril le na tista vprašanja, ki so jih ostali udeleženci prejeli po elektronski pošti. Prvi42

del intervjuja je bil bolj splošen, izveden je bil po elektronski pošti, kjer so intervjuvancisami odgovarjali na zastavljena pisna vprašanja. Na ta način je intervjuvanec imel dovoljčasa za razmislek o odgovoru na zastavljeno vprašanje o potovanjih. V povprečju so navprašanja odgovorile v dveh dneh. Potem, ko sem prejel povratno elektronsko pošto zodgovori, pa sem se z vsako osebo posebej dogovoril še za drugi del intervjuja (za spletniklepet), ki je pri vseh osebah trajal trideset do šestdeset minut. Za tak način izvedbeintervjujev sem se odločil, ker sta bili dve intervjuvani osebi v času izvedbe intervjujev vtujini.Vprašanja, ki sem jih zastavil po elektronski pošti, so bila naslednja:• Ob katerih priložnostih oziroma kdaj se odločaš za potovanje?• Ali kdaj doživljaš potovanje kot izkušnjo velikega pomena?• Kakšno je to potovanje?• Kakšnim situacijam pripisuješ poseben pomen? Zakaj?• Ali si na potovanju pridobil kakšno novo védenje oziroma znanje?• Kaj pa spretnost?• Ali si razvil kakšno novo stališče, vrednotenje?• Kaj opaziš, občutiš po vrnitvi?• Ali doživetje potovanja pomembno vpliva na tvoje vsakdanje življenje?Drugi del intervjuja je potekal preko spletne klepetalnice v sklopu Googlove elektronskepošte (G talk). Komunikacija ni bila glasovna, ampak pisna in je potekala v realnem času.Neverbalna komunikacija je bila izražena z določenimi simboli, ki so uveljavljeni v tovrstnikomunikaciji. Z drugim delom intervjuja sem poskušal pridobiti natančnješi, boljpoglobljen vpogled, hkrati pa povprašati po določenih nejasnostih, ki so se mi porajale poprvem intervjuju. Vprašanja sem prilagajal sproti glede na potek in vsebino intervjuja, torejrazlično od osebe do osebe.43

3.3 ENOTE RAZISKOVANJARaziskava je zajela štiri osebe, ki jih za zagotovitev anonimnosti označujem s črkami od Ado D. Njihove značilnosti so naslednje:• Oseba A je ženskega spola, stara 25 let in je študentka.• Oseba B je ženskega spola, stara 31 let, z univerzitetno izobrazbo, zaposlena.• Oseba C je ženskega spola, stara 30 let, z univerzitetno izobrazbo, zaposlena.• Oseba D je moškega spola, stara 26 let in je študent.Vse osebe vključene v raziskavo pogosto potujejo.3.4 PRIKAZ PODATKOV3.4.1 Priložnosti, ob katerih se posamezniki odločajo za potovanjeOseba AZa potovanje se odloči, ko se pojavi potreba po tem, ko si želi spremeniti okolje, spoznatinove ljudi, doživeti nekaj novega: »Za potovanje se odločim, ko se pojavi potreba po tem(študijska ali pa povsem lastna).«»Ko si želim za nekaj časa spremeniti okolje, spoznati nove ljudi, živeti v drugem okolju,doživeti nekaj novega in drugačnega, videti še nikoli videno…«Včasih pa je potovanje način, s katerim za določen čas pobegne iz lastnega okolja: »...včasih je pa potreba zgolj ta, da si želim za nekaj časa pobegniti iz svojega okolja....torejneka notranja potreba. pobeg izhod ... kakorkoli ...«Podobno pa je potovanje tudi možnost za prekinitev s sedanjim stanjem, naveličanostjo inželjo po novih idejah, navdihu: »Vedno je v ozadju tudi neka naveličanost s sedanjim44

stanjem v življenju in z željo po tem, da mi bo potovanje dalo neke nove ideje ininspiracije.«Oseba A potovanje združi s študijskimi dejavnostmi in obiskom znancev: »Lep primerštudijskega potovanja so raziskave na Filipinih, ki jih bom uporabila za diplomo. Združilasem potrebe po študijskem delu z željo po tem, da si ogledam Filipine in obiščem ljudi, kisem jih sicer že srečala na Danskem.«Potuje tudi v tiste države, kjer ima prijatelje, kar ji dosti pomeni: »Zadnje čase pa zbiramtudi države, kjer lahko pri te koga obiščem... to mi je začelo zelo dosti pomeniti. tako imapotovanje še večji pomen...in je nekako bolj bogato.«Potuje tudi, kadar je na študiju v tujini, takrat obišče sosednje države: »Tudi Skandinavijaje v obeh primerih, ko sem prišla sem in preživela tukaj, najprej nosila v sebi študijskopodlago. Na tak način sem si tudi krila finančne stroške. potem pa sem ob tem, ko semživela še na Danskem zaradi študijskih razlogov, obiskala Dansko in Švedsko...«Oseba BOseba B se za potovanje odloči, ko potrebuje oddih, premor od dela in spremembo vpovezavi z letnimi časi in dela prostimi dnevi: »Kadar rabim premor od dela, kadar mi toomogočajo ali narekujejo letni časi in dela prosti dnevi in kadar potrebujem spremembo odvsakodnevne rutine ... To so verjetno trije najpogostejši razlogi.«Oseba COseba C se za potovanje odloči na približno dve leti, sicer potuje krajši čas: »Na 2 letipribližno grem na daljše potovanje (3 tedni, 1 mesec), sicer pa potujem krajši čas in bližjena destinacije.«Potuje takrat, ko so prazniki, na daljše destinacije odhaja pozimi ali jeseni, da ujame toplidel leta nekje na tujem: »Potujem pa največkrat takrat, kadar so prazniki (1. maj, november...), nikoli na novo leto, mogoče bo letos izjema. Na daljše destinacije grem najrajši pozimiali jeseni, ko je pri nas mraz, da ujamem drugje še kakšen del toplega leta.«45

Pobuda za potovanje pa so bile tudi poceni letalske karte in nastanitev: »razlog je bilpravzaprav last minute poceni let, poceni aranžma v hotelu. potem sva se tam pa samaorganiziralani bilo zares potovanje z agencijo, ampak bolj transfer in nastanitev.«Oseba DOseba D se za potovanje odloča na podlagi lastnih finančnih zmožnosti: »Za potovanje seodločam takrat, ko imam dovolj denarja oziroma ko se mi zdi, da si to lahko privoščim.«Za potovanje se odloča tudi takrat, ko ima občutek, da bi nekam odpotovala in bi radazamenjala okolje: »Ko sem v takem počutju, da bi nekam šel in začnem na veliko planiratin razmišljat o tem, da bi bilo nujno nekam it in zamenjat okolje.«Potuje takrat, ko se časovno uskladi s partnerko, v času dopusta: »…ko ima moja partnerkačas, se pravi, da se tudi z njo usklajujem o tem. Pa tudi planiranje letnega dopusta je bolj vsmislu palniranja potovanja.«Za potovanje se je odločila spontano na podlagi povabila: »…da sta bili dve odločitvi zapotovanje dosti spontani, preprosto sem sprejel povabilo oseb in sem se jim pridružil prinačrtovanju in kasneje pri potovanju samem.«3.4.2 Pomeni potovanj za posameznikeOseba AZa osebo A je pomembno njeno prvo potovanje na Ciper, nasprotno pa na enotedenskapotovanja po Evropi ne gleda na ta način: »Potovanje v Indijo ali Filipine ali svoje prvopotovanje na Ciper sem sigurno čutila, kot potovanje velika pomena. Če grem zgolj naenotedenski obisk v Belgijo, to nima tako velika pomena.«Potovanjem v kulturno drugačna okolja, ki od nje zahtevajo ukvarjanje z večjimi težjepremostljivimi ovirami, pripisuje velik pomen: »Izkušnja velikega pomena pomeni, dapotujem v okolje, ki bo kulturno drugačno od mojega. Od mene bo zahtevalo, da se bommorala ukvarjati z večjimi in težje premostljivimi ovirami.«46

Več ji pomenijo potovanja, ki jih samostojno načrtuje in izpelje. Zahtevajo več priprav, iztakih potovanj se več nauči: »Velikega pomena je zame tudi potovanje, ki ga načrtujem inizpeljem v celoti sama. Od takšnih potovanj se vsekakor največ naučim. Potovanje v Azijoje zame izkušnja velikega pomena, ker tudi zahteva več priprav. Potovanja po Evropi sezdijo povsem neprimerljiva s tem.«Velik pomen pripisuje potovanjem, na katerih obišče znance. Ta potovanja se ji zdijo boljbogata: »Zadnje čase pa zbiram tudi države, kjer lahko pri te koga obiščem...to mi je začelozelo dosti pomeniti. tako ima potovanje še večji pomen...in je nekako bolj bogato.«Oseba BOseba B ima na potovanjih več časa za razmislek o stvareh, o katerih ne razmišlja doma inse ji zdijo samoumevne. Na potovanjih razmišlja o načrtih, na potovanjih so priložnosti, kose lahko zbliža s partnerjem: »Na turističnih potovanjih imam predvsem več časa zarazmišljanje o stvareh, ki se doma zdijo samoumevne - pa doma pogosto tudi ni časa aliprostora za razmišljanje o srednje- ali kratkoročnih načrtih. Na potovanjih je tehpriložnosti precej, predvsem na kakšnih dolgotrajnih vožnjah z javnim prevozom. So tudipriložnost za (ponovno ali poglobljeno) zbližanje s partnerjem.«Potovanja za osebo B pomenijo tudi način za reflektiranje in razmišljanje o bližnjiprihodnosti, samoizboljšanju, preteklih in prihodnjih odločitvah, napakah: »O tem, kaj bimorala narest v bliznji prihodnosti (izobrazevanje, prihranki, kupit vecji flat itd.), kako se"samoizboljsat", kaj so bile kaksne napake v preteklosti ali mogoce tudi prave odlocitve inpodobno.«Pomen potovanj vidi tudi v spoznavanju in odkrivanju novih možnosti in priložnosti: »…pato, da se zaves, da je moznosti veliko vec, kot se zdi, ce si skos doma. pod "moznosti" mislimvse, od tega, kje se odlocis zivet, do tega, da ljudje opravljajo razlicne poklice, za katereprej nisi vedel, da so na voljo, recimo, itd.«47

Oseba B pomen potovanja definira kot nekaj, kar spodbudi vpogled vase, razmislek olastnem življenju, poziciji v življenju, omogoča hitro učenje, zahteva spretnosti, ki domaniso potrebne: »Spodbudi vpogled vase, razmislek o tem, kje sem in kam grem v življenju,omogoča hitro učenje (hitrejše kot doma), zahteva spretnosti ali sposobnosti, ki doma nisopotrebne itd.«V preteklosti so ji potovanja pomenila tudi priložnost za samodokazovanje: »V prejšnjihletih (na faksu) so bila potovanja tudi priložnost za dokazovanje sebe (zmorem, znam, siupam), zdaj pa te potrebe niti tega občutka ni več.«O dokazovanju na potovanjih: »s kolesom na islandijo definitivno drugo pa niti ne vectolk...« in »…delno fizicne, delno pa da gres nekam, kamor drugi, ki ijih poznas, niso sli…«Oseba CPomen potovanj vidi v odkrivanju drugačnosti, distanciranju od vsakodnevnega življenja inčiščenju misli, spoznavanju možnosti, večanju lastne tolerance: »Potovanja so mi zelopomembna iz več razlogov – ker je lepo odkrivat drugačnost (ljudje, kultura, narava), da selahko distanciram sicer od svojega življenja in spucam glavo, dobim reference o tem,kakšno življenje je vse možno in s tem večam svojo toleranco in manjšam resnostsprejemanja lastnega življenja.«Potovanje vidi kot distanciranje od vsakodnevnega življenja, ki na ta način omogoča pogledz vrha in razmišljanje o sebi, spremembah: »Ko živiš vsak dan, si tako notri, da se je včasihtežko distancirat od situacije in jo pogledat od vrha, nekako zunaj sebe … ko greš pa napotovanje, pa svoj vsakdan in na nek način tudi sebe pustiš tam nekje doma… in je velikolažje ramišljat, kaj štima, kaj ne, kaj bi bilo dobro spremenit.«Oseba C govori o pomenu distanciranja od življenja na potovanju, takrat ima možnostrazčiščevanja s sabo, razmišljanja o odnosih: »distanciraš se tudi od ljudi, ki so okoli tebe,pa lahko razčistiš sam pri sebi kaj v zvezi z odnosi… na ta način ...«48

O posebnem potovanju, destinaciji, ki še ni bila turistično zavojevana: »Med najboljposebnimi potovanji je bila Kambodža, ker sem jo odkrila ravno v času, ko se je začelaodpirati za zunanji svet, ni pa bila še zavojevana s strani turistov. Ljudje so bilifantastični.«Oseba DZa osebo D so potovanja pomembna predvsem zato, ker predstavljajo čas, ki si ga lahkovzame zase, ker gre za priložnosti, ko lahko počne kaj novega, se kaj nauči, spozna noveljudi.»Potovanje so zame poseben čas, ki si ga vzamem zase. Priložnost za doživeti nekajnovega, nekaj posebnega. Predstavljajo priložnost početi nekaj, kar me veseli, da se lahkokaj naučim, spoznam nove ljudi.«Pomembna so tudi zato, ker lahko spet sreča prijatelje in znance: »Pomembna so zato, kerse vidim s prijatelji in znanci.«Potovanja so ji pomembna zato, da lahko kaj novega izve, na primer o zgodovini, religijidestinacije: »Pri potovanjih mi je zelo pomembno, da lahko kaj zvem, si mogoče preberemo zgodovini, o religiji dežele, kamor bom šel.«Potovanja, ki so pomembna osebi D, so potovanja, ki jih organizira sama, na katerih ni vsevnaprej določeno in omogočajo sprotno prilagajanje: »Potovanja, ki so meni pomembna sopotovanjana na katerih si odvisen od lastne organizacije, logistike. Na katerih ni vse naprejopredeljeno, kaj boš počel, kaj boš videl in kdo boš. Zlasti mi je pomembno sprotnoprilagajanje planov pa to, da lahko, če ti je nekje zelo všeč, svoje bivanje na določenemmestu preprosto podaljšaš.«49

3.4.3 Potovalne situacije posebnega pomenaOseba AOseba A pripisuje poseben pomen situacijam, ki so različne od vsakodnevnih situacij doma,ki jim ni kos, situacije, pri katerih se preizkusi na mejah, ki jih še ni izkusila: »Situacijam,ki jim zaradi drugačnega okolja, iz katerega izhajam nisem kos. Situacijam, ki pomenijo, dase moram preizkusiti na mejah, ki jih še ne poznam.«Poseben pomen pripisuje okoliščinam, v katerih se še nikoli ni znašla: »Da se moram znajtiv neki situaciji, v kateri še nikoli v življenju nisem bila.«Pa tudi nevarnim situacijam: »Nevarnim morda celo smrtno nevarnim situacijam, v katerihse lahko znajdem na potovanju, pripisujem zelo velik pomen.«Verjame, da se lahko iz situacij na potovanjih, ki se morda zdijo negativne, veliko nauči,pridobi, dozori in jim pripisuje pozitivne lastnosti. Hkrati pa se iz njih uči, kako se odzvativ prihodnje oziroma se jim izogniti: »Verjamem, da se lahko od takšnih situacij zelo velikonaučim, pridobim, se osebno razvijem, izkušenjsko dozorim,… v vseh teh situacijah, ki sezdijo na prvi pogled morda negativne, sama pripisujem samo pozitivne lastnosti.Pomembno se mi zdi, da se s pridobivanjem teh izkušenj v različnih situacijah, naučiš, kakose jim v prihodnje tudi izogniti ali pa kako reagirati, ko pride do nevarne situacije.«Oseba A se je na svojem prvem potovanju zaradi pretirane pozornosti, ki je je bila deležnain ki je sicer ni bila vajena, počutila neprijetno: »Turčija&Ciper, prvo potovanje v lastnirežiji, vendar z dvema kolegicama. Prvič v življenju sem bila v situaciji, ko sem bila deležnaogromno pozornosti, ker sem belka. Tega nisem navajena in počutila sem se zeloneprijetno.«Odnos moških do žensk je jo zelo presentil. Opisuje ga kot kulturni šok: »Prvič sem bilasoočena tudi s kulturnim šokom. odnos moških do žensk me je presenetil. Ko semspraševala na ulici ženske po poti, mi niso odgovarjale in so pogledale svojega moškega inon je odgovoril. takrat sem bila še mlada in šokirana nad tem...«50

V neki sitauciji v Indiji se je oseba A počutila življensko ogroženo. Situacijo opisuje kotšokantno, kljub temu pa se ni veliko pritoževala in govorila o tem. Po drugi strani pa se jeiz tega veliko naučila: »Indija...je bil en sam šok. Prva noč takrat sem se počutilaživljenjsko ogrožena. Zdelo se mi je možno, da nas bodo hotelirji oropali ali celo ubili.nisem se počutila dobro tam, četudi nisem toliko jamrala in o tem govorila. Vendar sem podrugi strani ogromno odnesla iz te izkušnje.«Kljub izkušnjam potovanja po Indiji in Filipinih se oseba A še vedno počuti neprijetno,kadar jo ljudje na potovanjih v omenjenih državah opazujejo. Ko je sama, se kljubignoriranju počuti napadena: »Niti Indija niti Filipini, pa niso odstranili tega občutkaneprijetnosti, ko te ljudje ves čas gledajo. Trudim se ignorirati, sploh ko sem bila sama, sepočutim povsem napadena, če me ves čas kdo gleda. To posvečanje prevelike pozornosti jezame še vedno šok in vzbuja neprijetne občutke…«Oseba A omenja dogodke, ki so jo šokirali na potovanjih: »Indija: pretepanje krave, Indijecpovozi psa in se pelje dalje (kuža leži s potrto taco na cesti)v Bruslju sem videla prizor, kiga nikoli ne morem pozabiti: popolnoma opečena oseba (spol ni bil razviden) sedi na cestiin prosi z denar…«Oseba A opisuje situacije, ki so ji prinašale prednosti, zato ker je kot ženska potovala sama:»Filipini: nenehno soočanje s situacijami, ki so mi prinašale veliko prednost, ugodnosti,samo zato ker sem bila ženska, belka in sama. Zaradi tega sem bolj poceni, spala, jedla, sevozila....bila povabljena na ogromno nekih slavij, obletnic, kosil,....posebej bi izpostavilavožnjo z ladjo ZASTONJ (cena drugače blizu 40E) z neko televizijsko ekipo, ki so posnelioddajo z mano…«Oseba BOsebi B so se v spomin vtisnile situacije, v katerih se je počutila ogroženo: »Recimo da semsi do sedaj bolj zapomnila situacije, v katerih sem se počutila ogroženo…«... v katerih je navezala pristen stik: » …situacije, v katerih sem navezala kolikor se je dalopristen stik z ljudmi, ki sem jih srečala na poti…«51

.. situacije, v katerih se je znašla bolje, kot je pričakovala in bila bolj ekstravertirana kotobičajno: »...situacije v katerih sem se dobro "znašla" proti lastnim pričakovanjem,situacije, ki so zahtevale večjo mero ekstrovertiranosti, kot sem jo pripravljena vklopitiobičajno itd.«Situacije opisuje kot posebne zato, ker so se v njih pokazale njene lastnosti in sposobnosti,ki so bile do takrat prikrite: »Večinoma ker so pomenile aktiviranje kakšnega dela mojeosebnosti ali kake moje spretnosti ali lastnosti, ki je ne uprabljam pogosto ali ki se dotakrat ni pokazala. Npr. da se zmorem pogovarjati z neznanci, da se da potovati sam itd.«Zamenjavo zračnice na kolesu opisuje kot posebno, saj je s tem dejanjem odkrila svojesposobnosti: » zamenjat gumo na kolesu?... …K si ni znala sama pa sem morala jast ja tko,da sem in charge pa lahk kej poorganiziram, ce je treba.«O situaciji na Kitajskem opisuje, kako se človek v okolju, ki ni urejeno, počutimanjvrednega in je težko samozavesten in kako okolje vpliva ljudi: »na kitajskem sem si paful zapomnila voznje z vlakom ponoci, ko je blo treba sedet na ruzaku sred smeti - in je blokot da si cist degradiran. tko kot da si en izmecek in da so higienski in sicerjsnji kulturnistandardi na kitajskem precej drugacni kot doma ...v smislu, da ce si v okolju, ki ni urejeno,cisto itd. potem se tut sam pocutis bolj kot ena smet in kot da si manj vreden kot kadar si vdrugacnem okolju in da to vpliva na ljudi ...Da mora clovek bit v lepem okolju, da se lahkodobro pocuti itd. in da se ljudje, ki zivijo v umazaniji, tezko pocutijo samozavestne in velikovredne in to verjetno velja na splosno vsaj men se tko zdi.«Oseba B opisuje situacije, ki so se ji zdele najbolj tuje, nedomače: »to da so se ljudje stranobrnili in se delali, da te ne slisijo, ce niso razumeli, kaj jih sprasujes pa da so se te dotikalineznanci in se rezali, ces, kaksen dolg nos ali pa kaj podobnega pa pljuvanje po tleh insmetenje vsepovsod slurpanje rezancev itd.«52

Oseba COseba C pripisuje poseben pomen predvsem spontanim situacijam in krajem, ki jih odkrijeslučajno: »Predvsem so mi všeč situacije, ki se zgodijo spontano, kraji, ki jih odkrijem, pajih ni v vodičih.«Učenje reševanja zapletov in izguba strahu pred neznanim se zgodi v neznanih situacijah:»Predvsem pa se naučiš reševati zaplete v neznanih situacijah in izgubiš stran predneznanim.«Oseba C pojasni, da so posebne situacije na potovanjih odvisne od ljudi, ki jih srečuješ.Preko njih se potovanje napolni z vsebino: »Sicer pa je posebnost situacije odvisna tudi odljudi, ki jih srečujem na potovanjih, to je še posebej bistveno. Potovanje se napolni zvsebino preko ljudi, ki jih spoznaš, si z njimi daljši čas, lahko pa tudi zelo kratko.«Opis situacije, ki je imela poseben čar, izkušnja, v kateri od lokalnih prebivalcev ssopotnikom spoznavata lokalne znamenitosti, pospremljene z avtentičnimi izpovedmi:»Sploh pa je bilo to moje prvo potovanje čez ocean, zato je imelo še poseben čar.kambodža, blizu meje s tajsko. sva vzela 2 motorista, ki sta naju vozila po njihovih lokalnihznamenitostih 1 dan. najboljši del je bil ta, da sta nama razlagala zgodovino skozi svojeosebne izkušnje glede na zgodovino, ki je bila zelo hudo žalostna in travmatična, je bilo poeni strani poslušat zelo boleče ampak po drugi strani lepo, ker sta to hotela deliti z nama seni zdelo, kot je je vse skupaj scena za turiste ampak je bilo zelo iskreno.«O situacijah s potovanja o Argentini, ki so bile vse pozitvne, kar je prijetno presenetiloosebo C: »Predvsem sem bila presenečena v Argentini, kako so ljudje odprti in iskrenovelikodušni in prijazni. Če pomislim, nisem imela niti enkrat neprijetne situacije, ki bi bilapovezana z ljudmi. V resnici sem se sprostila šele po 1 tednu in začela zaupati, da tako pačje ... ker prej ves čas kalkuliraš in čakaš na to, kaj se bo pa vendar zgodilo neprijetnega.«Oseba DOseba D opisuje potovanje v Indijo in situacije, v katerih se ni dobro počutila in so jošokirale: »Zlasti zanimivo je bilo potovanje v Indijo, kulturni šok na katerega se ne moreš53

pripraviti, prenaseljenost, gneča, ki je povsod, vsiljivost, brezsramno gledanje ljudidirektno vate in opazovanje vsakega tvojega koraka.«Govori o situaciji, na podlagi katere je spremenila določeno vedenje na potovanju: »Točkav moji spremembi je bilo srečanje dveh Nizozemk, ki sta bili tako sproščeni in sta seodzivali na stvari, ki so se dogajale tudi nam, samo s humorjem. Takrat sem ugotovil, damoraš nekatere stvari razrešiti pač sam in se sprostiti in se nehati razburjati za stvari, kipač niso pomembne.«Oseba D opiše situacijo, ko so se zaradi neizkušenosti in nespametnosti odločili za dejanje,ki so ga kasneje obžalovali, a so se hkrati iz dejanja tudi naučili nekaj novega:»Neizkušenost, ko smo se sopotovalci nespametno podali v noč, namesto, da bi počakali najutro, kar na letališču in si s tem marsikaj prihranili. Smo se pa na ta način naučili nekajvažnega pri nadaljni organizaciji poti.«Opiše, kako so ji pretekle izkušnje s potovanj pomagale pri prihodnjih podobnih situacijah:»Potem se spomnim, da mi je ta izkušnja zelo pomagala pri potovanju v Turčijo, ki se nemore primerjati z Indijo. Vseeno so bili dogodki, situacije, ki so po opazovanju, večinoostalih turistov vznemirjale, meni pač niso mogle do živega. Dobiš neko easy goingmentaliteto. Vsaj na potovanju.«Pozitivna situacija s potovanja po Turčiji: »Pa kako naju je v Turčiji stric ogovoril vnemščini in sem poslal v borbo A., ki je pač boljša v tem jeziku, potem pa je stricspregovoril srbsko in naju je posremil skoraj do hostla, ker je bilo tudi že dokaj poznoponoči v Istanbulu, vendar že z izkušnjo, da je važno kazati na ulici samozavest, da veš kamsi namenjen in neko sporščenost, ekstravertiranost…«54

3.4.4 Védenje, spretnosti, stališča in vrednotenja, pridobljena na potovanjuVédenjeOseba AOseba A je na potovanjih izboljšala znanje tujega jezika, pridobila novo védenje spolitičnega, kulturnega, socialnega področja. Pouči se tudi o državi, kamor potuje:»Izboljšala sem znanje tujega jezika, ponavadi si pridobim ogromno političnega,kulturnega, zgodovinskega, socialnega in še kakšnega znanja o državi, v katero potujem,ker me to zelo zanima.«Na potovanju po Filipinih je oseba A opravila raziskovanje, ki ga uporabila v svojemdiplomskem delu: »Lep primer študijskega potovanja so raziskave na Filipinih, ki jih bomuporabila za diplomo. Združila sem potrebe po študijskem delu z željo po tem, da siogledam Filipine…«Oseba BPred potovanjem ali na potovanju je oseba pridobila oziroma poglobila védenje o kulturi,zgodovini, o običajih, religiji, zgodovini države, v katero je potovala: »Da, večinoma održavi/kulturi, kamor sem potovala, na primer predvsem sem poglobila znanje svetovne inlokalne zgodovine, naučila sem se kaj o običajih, nacionalnih kuhinjah, veri,... Zadnje časeme veseli pred potovanjem se pripraviti z branjem o zgodovini itd…«O tem, kaj pomaga na potovanju, med drugim oseba B pravi, da pomaga učenje poznavanjajezika države in učenje o osnovnih dejstvih države: »…pa ce se hitro ucis, tut pomaga(jezik, absorpcija random dejstev o novi drzavi ..)…«55

Oseba COseba C se je na potovanjih naučila marsikaj zanimivega, razširila je svoje védenje ogeografiji, zgodovini, kulturi: »Na potovanjih sem se naučila ogromno zanimivega –predvsem to je pravi način za širjenje vedenja o geografiji, zgodovini, kulturi.«Na potovanjih je prebrala veliko kjig in si ogledala precej filmov, veliko pa se je naučilatuid iz pogovorov z drugimi: »…prebrala ogromno zanimivih knjig, po naključju videlatudi precej dobrih filmov ... predvsem pa sem se naučila veliko iz pogovorov z drugimiljudmi…«Potovanje je po mnenju osebe C dobro tudi za poglabljanje znanja jezika. Pred potovanjemvedno kupi slovar jezika destinacije: »Potovanja pa so super tudi za učenje in poglabljanjeznanja jezika – vedno, ko grem na potovanje, kupim slovar jezika, ki ga govorijo nadestinaciji.«Oseba DOsebi D je pomembno, da kaj izve, si prebere o zgodovini, religiji dežele, kamor potuje. Toskuša storiti že pred odhodom, drugače pa nadgradi védenje na potovanju: »Pri potovanjihmi je zelo pomembno, da lahko kaj zvem, si mogoče preberem o zgodovini, o religiji dežele,kamor bom šel. Trudim se, da bi to naredil že preden grem, ampak dostikrat to počnemtudi, kar na potovanju. Se mi zdi, da to nekako paše zraven – je nekako aktualno.«Védenje o deželah pridobi tudi preko literature nekega območja: »Zelo pomembno se mitudi zdi, da preberem tudi kakšna leposlovna dela avtorjev, ki živijo oziroma prihajajo izdežel, držav, kamor potujem.«Védenje o zgodovini, religiji, demografiji, okoljskih problemih pridobi iz različne literaturepred potovanjem ali tekom potovanja oziroma izve kaj novega od ljudi na potovanjih: »Ozgodovini, o religiji neke države, o deomogarfiji, o okoljskih problemih, pa o politiki paupravni organizaciji, hrani, arhitekturi.O čemer si nekaj preberem že vnaprej, drugače paše nadgradiš različne stvari, ki jih vidiš z literaturo oziroma prek ljudi, ki jih srečaš inlahko kaj povedo o tem.«56

SpretnostiOseba AOseba A je razvila spretnost načrtovanja in organizacije potovanja: »Velikega pomena jezame tudi potovanje, ki ga načrtujem in izpeljem v celoti sama.«Oseba A opaža tudi večjo iznajdljivost: »Postala sem veliko bolj iznajdljiva.«Oseba BSpretnosti, ki jih je oseba B usvojila na potovanjih: »Kako zamenjati zračnico na kolesu,kako speči carrot cake ...«O kuharskih spretnostih prinešenih s potovanj: »…potem še doma eksperimetirati predvsemz nacionalno hrano in kuhinjo.«Oseba DSpretnosti, ki jih je oseba D pridobila na potovanju so: »Kupovanje letalskih kart, paizpolnjevanje formularjev za vlake v Indiji, z izkušnjami in stalno interakcijo sem razvilkomptence kupovanja in barantanja na tržnici, kramljanja z domačini... Naučil sem sekatera vprašanja je treba zastaviti, ko kupuješ določeno storitev ipd.«3.4.5 Stališča in vrednotenja, pridobljena na potovanjuOseba AOseba je bolj strpna, odprta, manj jo ganejo svetovne krize, revščina, zaradi lastnih izkušenjje na slednje razvila drugačen pogled: »Verjamem, da sem zaradi potovanj bolj strpna,odprta do drugih kultur, manj me ganejo svetovne krize, revščina, ker imam po lastnihizkušnjah z njo, sedaj drugačen pogled na to.«57

Bolj spoštuje ljudi, postala je človek dejanj, ki išče rešitve: »Bolj spoštujem ljudi in postalasem bolj človek akcije kot nenehen sanjač. Sedaj imam ideje in iščem rešitve za nekesituacije.«Razvila je dugačen odnos do sveta, zdi se ji manjši in dosegljivejši: »Po do sedajprepotovanem se mi zdi svet majhen. Vsak kotiček sveta se mi zdi dosegljiv.«Spremenila je stališče do življenja, izgubila je strah do potovanj in novega – nenehno iščemožnosti kako in kam naprej: »Moje stališče do življenja se je spremenilo. Straha dopotovanj in do novega sem se popolnoma znebila, sploh ko sem začela sama potovati. Zdajsamo iščem možnosti in nenehno načrtujem kam dalje.«Po izkušnji potovanja tudi sama ceni ljudi, ki potujejo, z njimi se rada druži: »Opazila sem,da sem začela tudi bolj ceniti ljudi, ki potujejo in se rada družim z njimi.«Trdi, da so ji potovanja spremenila stališče do sveta, življenja, ljudi: »Upam si trditi, da sopotovanja precej spremenila moje stališče do življenja, ljudi, okolice.«Laže rešuje težave in življenjske situacije: »…življenjske ovire se mi zdi dosti lažjepremagati. Sedaj se lotim težav in ne gledam na njih bolj kot neko življenjsko situacijo netolko na težavo.«Spremenila je komunikacijo z ljudmi, preprosto pristopi k drugim, če česa ne razume,vpraša, je bolj samozavestna, si bolj zaupa: »…veliko lažje komuniciram s tujimi ljudmi.pogosto pristopam naprej. sem manj sramežljiva. Če česa ne razumem na predavanjih, aliv kakršnikoli situaciji, vprašam. Sem bolj pogumna in samozavestna. Bolj si zaupam. vse telastnosti so mi prinesle potovanje, ker so me tiste izkušnje oblikovale v takšno osebo. nekajso pridala tudi leta, seveda :) .«Oseba BPotovanja po mnenju osebe B ublažijo ali nadomestijo stereotipe, v nekaterih primerih pajih okrepijo: »Da, morda ublažijo ali nadomestijo stereotipe z novimi prepričanji, vnekaterih primerih pa jih lahko še okrepijo (npr. vsi Arabci ti skušajo nekaj prodati itd.).«S potovanjem dosežeš nekakšen pogled od zunaj na domače okolje, spoznaš kakšno jeslovensko razmišljanje, potovanje ti omogoča primerjavo: »npr. vidis, da je kaksno58

slovensko razmisljanje smesno (npr. smesno je govorit o "nasi mali drzavici", ker prvicsploh ni tko majhna, drugic pa mostly nobody cares za naso malo drzavico). hkrati domatudi opazim, kako je vse cisto in urejeno. pa da so ljudje generalno precej zaprti. Npr.«Spoznaš nove možnosti in priložnosti: »pa to, da se zaves, da je moznosti veliko vec, kot sezdi, ce si skos doma. pod "moznosti" mislim vse od tega, kje se odlocis zivet, do tega, daljudje opravljajo razlicne poklice, za katere prej nisi vedel, da so na vojlo, recimo itd.«Oseba COseba C meni, da jo potovanja seznanjajo z novim, z njimi postaja bolj tolerantna in nažviljenje ne gleda tako resno: »...kakšno življenje je vse možno in s tem večam svojotoleranco in manjšam resnost sprejemanja lastnega življenja.«Izgubiš strah pred neznanim in naučiš se reševati zaplete v nepredvidljivih situacijah:»Predvsem pa se naučiš reševati zaplete v neznanih situacijah in izgubiš stran predneznanim.«Pogled od zunaj, primerjava Slovencev z drugimi narodi: »Še posebej po potovanjih podržavah z bolj temperametnimi ljudmi ugotavljam, kako smo Slovenci pravzapravdistancirani in zaprti do drugih.«Oseba C se je na potovanjih spremenila, prav tako pa je spremenila svojo percepcijo sveta:»Na prvi pogled ne, vendar če gledam skozi čas, kako sem se spremenila sama in kako sespremenila svojo percepcijo sveta, življenja, ljudi…«Oseba C se je naučila na stvari, dogodke gledati relativno. Kar se ji je nekoč zdelo težko innepredstavljivo, je zdaj sposobna vzeti malo manj resno: »ko greš recimo v kambodžo pavidiš, kako ljudje tam nimajo nič, pa so srečnimi pa imamo vse, pa velikokrat nismo senaučiš na stvari geldat relativno kar se bi mi včasih zdela katastrofa, zdej znam vzet malomanj resno pa s humorjem.«Oseba DOseba D je spoznala, da se je odveč razburjati in da je pomembno, da nekatere stvaridojemaš s humorjem, se sprostiš in prenehaš skrbeti za stvari, ki niso pomembne: »Točka v59

moji spremembi je bilo srečanje dveh Nizozemk, ki sta bili tako sproščeni in sta se odzivalina stvari, ki so se dogajale tudi nam, samo s humorjem. Takrat sem ugotovil, da morašnekatere stvari razrešiti pač sam in se sprostiti in se nehati razburjati za stvari, ki pač nisopomembne.«Da ni dobro biti zaskrbljen, da se ne splača razburjati, saj to pri ničemer ne pomaga,nasprotno določeni izpadi lahko stvari še poslabšajo: »…da ni dobro vedno imeti pri sebiobčutka za zaskrbljenost, da skoraj pri ničemer ne pomaga, da z zariplim obrazom inizpadi prenašaš slabo volje na ostale in da se stvari na ta način le upočasnijo, storitve, kipa jih na ta način dobiš pa so ponavadi slabše.«Ugotovila je, da ni pomembno, da se ves čas zabavaš in se imaš dobro, včasih si je potrebnoza ta občutek tudi prizadevati: »Da ni potrebno, da se imaš v vsakem trenutku super in daponavadi dobra volja in občutek, da ti je v redu pride tudi s tem, da se malo potrudiš.«Generalno sprejemanje, odprtost: »Mogoče tudi neka generalna odprtost, ki jo pridobiš,ostane. Zlasti, ko si ti, kje lepo sprejet nekje na tujem.«Težje je podvržena stereotipom, saj se je o nekaterih dejstvih prepričala sama: »Pa tudineka dejstva o državi, ki jih spoznaš, ne pozabiš. In potem nisi tako zlahka podvrženstereotipom, saj si o nekih stvareh prepričal na lastni koži.«3.4.6 Opažanja, občutenja po vrnitviOseba AOseba A je po dolgem času včasih vrnitve domov vesela, saj: »Včasih sem vesela, da semnazaj, sploh če me dolgo ni bilo ali sem bila že sita okolice, ki je tako drugačna od moje.«Po vrnitvi s potovanj se ji zdi, da se je spremenila: »Pogosto se mi zdi, da pridem nazajdrugačna.«Včasih pa se prihoda domov ne veseli posebej, saj je nezadovoljna z ljudmi, ki joobkrožajo, vendar se temu hitro privadi, saj ima rada domače okolje: »Včasih pa semžalostna, da prihajam spet v okolje jamračev, nestrpnežev in povprečnežev. Ponavadi60

potem slednje mnenje kmalu po nekaj tednih spremenim in se spet naučim živeti v svojemokolju, ki ga imam zelo rada.«Oseba BOsebi B se po potovanju zdi, da se svet gleda z malo drugačne perspektive, drugače dojemaznano, vidi, česar ni videla prej: »Zdi se, da na svet gledam z malo drugačne perspektive...npr. vidis, da je kaksno slovensko razmisljanje smesno (npr. smesno je govorit o "nasi malidrzavici", ker prvic sploh ni tko majhna, drugic pa mostly nobody cares za naso malodrzavico). hkrati doma tudi opazim, kako je vse cisto in urejeno. pa da so ljudje generalnoprecej zaprti. npr.«Vidi tudi nove možnosti in priložnosti: »pa to, da se zaves, da je moznosti veliko vec, kot sezdi, ce si skos doma. pod "moznosti" mislim vse od tega, kje se odlocis zivet, do tega, daljudje opravljajo razlicne poklice, za katere prej nisi vedel, da so na vojlo, recimo itd.«.Po vrnitvi domov ji je najmanj všeč: »…da si spet "privezan" na isto okolje in isti ritem kotprej.«Če potovanje traja dolgo časa pa se lahko pojavi občutek utesnjenosti in majhnosti obvrnitvi: »…ce sem ful dolg zunaj, lahko tudi obcutek ujetosti in majhnosti, da si nazaj naistem.«Oseba CPo daljših potovanjih je nekaj časa navdušena, pozorna na vse, kar je domače, opazi tudistvari, ki jih ponavadi ne bi: »Po potovanju sem prvi teden še v enem posebnem zanesemobčutku, ko mi je vse, kar je domačega, nekako drugačno in zanimivo. Še posebej po daljšihpotovanjih. Vedno opažam stvari okoli sebe, ki jih sicer nikoli ne vidim.«»to je tisto, kar opisujem - da opazim v ljubljani, v službi, pri ljudjeh stvarih, ki jih sicer nepa da sem veliko bolj sproščena, kot sicer.«Po vrnitvi ugotavlja tudi kulturne razlike v obnašanju: »Še posebej po potovanjih podržavah z bolj temperametnimi ljudmi ugotavljam, kako smo Slovenci pravzapravdistancirani in zaprti do drugih.«61

Po potovanjih je polna načrtov, ki se oblikujejo sčasoma, ko popusti prvi vpliv pa opazi, damarsikateri še ni zrel za uresničnitev: »Vedno pridem s potovanj nazaj z novimi načrti, kijih ponavadi delno celo uresničim, nekaterih pa tudi ne, ker znajo biti preveč ali nerealniali še ne zreli za prav ta trenutek.«Oseba DOseba D po vrnitvi s potovanja čuti drugačnost, občutek spremenjenega sveta okoli sebe:»Po potovanju doma se ponavadi počutim kot da nisem iz tega sveta. Če potovanje trajadolgo in se destinacija, po kateri si potoval močno razlikuje od tega kar imamo doma,ponavadi vstopiš na točki, kjer si odšel, vendar vsi ostali niso več na tej točki in se jemarsikaj spremenilo, takrat se počutiš izgubljenega in rabiš kar nekaj časa, da spet vklopišnazaj.«Razveselijo jo domače stvari, življenjska rutina in udobje doma: »Drugače pa se razveselišnad hrano pa nad domačim tušem, pa to, da se lahko malo umiriš, kar se tiče organizacijeprehranjevanja, spanja in prevozov, kar vse skupaj spominja na neko nomadsko življenje,mogoče na nabiralniško in lovsko skupnost. Kar ti zna na potovanju dostikrat presedati.«Opaža razlike v kulturi in vedenju, zmožna je primerjati, vendar ta občutek po določenemčasu mine: »Mogoče vidiš, kako so ljudje doma zaprti. Pa tudi neka sproščenost innavdušenja, ki te še vedno drži, nek adrenalin, ki še ostane v tebi sčasoma popusti. Pridaljših potovanjih kasneje, pri krajših malce prej in potem si zopet na starem.«62

3.4.7 Vpliv potovanja na vsakdanje življenjeOseba AOseba A čuti, da je od prvega potovanja pa do tega trenutka pod vplivom potovanj korenitospremenila svoje vsakdanje življenje: »Menim, da sem zato zadnja tri leta (od leta 2005, kosem se prvič odpravila na potovanje v Azijo) precej spremenila svoj vsakdan in svoježivljenje skozi percepcijo vsega doživetega v tujem okolju.«Oseba A opiše konkreten primer, ko je bila soočena s situacijo, ob kateri bi se prejrazburila, sedaj pa si tega ne dovoli. Pravi, da jo je strah, da bi mogoče v tem trenutkuponovno enako reagirala, saj je tisti pozitivni vpliv potovanja nekako popustil: »Ko semprišla domov iz Filiipinov....me je čakala soba, v kateri bi naj živela, popolnoma v razsulu.reagirala sem umirjeno. pospravila celotno sobo. četudi se mi je zdelo nepravično, sem tonaredial in se nisem jezila na dotično osebo, ker se mi je zdelo za to prepozno innepotrebno. itak tiste osebe ni bilo tam okrog, da bi lahko kja storila razloge sem torejpoiskala čist logično in se ne jezila, ker bi to več škode prineslo meni. ZDaj se bojim, da binetako reagirala. morda bi bila jezna in se razburjala...ker te čez čas sistem potegne v sebenazaj. Sicer krivdo pripisujem sebi. to, da te sistem poskra nazaj, si si kriv sam, ker mu topač dovoliš.«Potovanja v Azijo osebo A naredijo spokojno, umirjeno, prijaznejšo: »Mislim, da sploh tapotovanja v Azijo prinašajo več miru in spokojnosti človeku. Bolj si prijazen in reagirašbolj umirjeno...bolj sprejemaš situacije, kot so...ne hitiš in ne jeziš se..... to sem pri sebiopazila.«Oseba BOseba B po potovanju kratek čas ohrani občutek drugačnega pogleda na svet, ki pa nistalen: »Nekaj časa da, vendar učinek "popusti" po kratkem času. Daljše kot je potovanje,dlje časa traja občutek, da hodiš okoli z drugačnim pogledom na svet kot prej.«63

Oseba CVpliv potovanj na vsakdanje življenje oseba C označi kot zelo pomemben. Potovanjavplivajo na odzive in delovanje. Sicer ne vplivajo radikalno ali pa vsako posebej, vendardovolj korenito: »Na prvi pogled ne, vendar če gledam skozi čas, kako sem se spremenilasama in kako se spremenila svojo percepcijo sveta, življenja, ljudi ... so gotovo zelopomembna. Na vsakdanje življenje ne vplivajo radikalno ali pa vsako posebej, čez noč,ampak vplivajo na moj način delovanja, reakcije, ki bi bile sicer gotovo zelo drugačne, kotso.«Oseba DOseba D ohrani neko splošno odprtost, toleranco: »Sigurno, da nekih stvari tudi že podolgem času od potovanja ne delaš več po starem... Mogoče tudi neka generalna odprtost,toleranco ki jo pridobiš, ostane. Zlasti, ko si ti, kje lepo sprejet nekje na tujem.«Dejstva, ki jih je oseba D izkusila na lastni koži, ji ne dovolijo podlegati določenimstereotipom v vsakdanjem življenju: »Pa tudi neka dejstva o državi, ki jih spoznaš, nepozabiš. In potem nisi tako zlahka podvržen stereotipom, saj si o nekih stvareh prepričal nalastni koži.«Oseba D opiše vsakdanje stvari, ki so se spremenile pod vplivom potovanj kot so hrana,glasba, preživljanje prostega časa: »Hrana, ki jo spoznaš in se ti prikupi, tudi. Pa avtorji inizvajalci (literatura, glasba, film) te potem spremljajo tudi doma v vsakdanjem življenju.Predmeti, ki jih prineseš s sabo imajo tudi neko simbolno vlogo in jih lahko uporabljašvsake toliko časa pri posebnih ritualih, ki si se jih naučil na potovanju.«64

3.5 ANALIZA IN INTERPRETACIJAOsebe v raziskavi se za potovanje odločajo v povezavi z:• željo, vzgibom;Oseba A se za potovanje odloči v povezavi z odnosom do življenja. Odloči se takrat, ko želispremeniti okolje, spoznati nove ljudi, doživeti nekaj novega. Potovanje ji včasihpredstavlja način, s katerim za določen čas pobegne iz lastnega okolja. Predstavlja jimožnost prekinitve s sedanjim stanjem, naveličanostjo in željo po novih idejah, navdihu.Pri osebi D se prav tako pojavlja notranji vzgib odločitve za potovanja. »Ko sem v takempočutju, da bi nekam šel in začnem na veliko planirat in razmišljat o tem, da bi bilo nujnonekam it in zamenjat okolje.«• iskanjem spremembe;Oseba B se odloča za potovanje v povezavi spremembo od vsakodnevne rutine, pa tudizaradi spremebe v povezavi z letnimi časi.• oddihom;Oseba B se za potovanje odloča, ko potrebuje oddih.• podnebnimi oziroma temperaturni razmerami, prazniki;Oseba C potuje takrat, ko so prazniki, na daljše destinacije odhaja pozimi ali poleti, daujame topli del leta nekje na tujem.Pri osebi A pa se pojavlja tudi razlog, ki bi ga lahko povezali s potrebami po neke vrsteavanturnih situacijah (novo in tuje, nevajeno, presenetljivo in nedoločljivo): »...doživetinekaj novega in drugačnega, videti še nikoli videno…«Odločitve za potovanje so odvisne od posameznikovega okolja. Na odločitve za potovanjevplivajo posameznikova zaposlitev in iz tega izhajajoče finančno stanje (zaposleni alištudenti). Oseba D omeni finančne omejitve in s tem povezane odločitve za potovanje.Za potovanje se odločajo, če imajo čas – zaposleni potujejo v času dopusta, praznikov. Priodločitvah za potovanje se oseba D posvetuje tudi s partnerko. Pri odločitvah se kažeosebni slog posameznikov, ki bi ga lahko povezali z individualiziranim učenjem napotovanjih.65

Osebi B in C vidita pomen potovanj v distanciranju od vsakdanjega življenja in razmisleku.Potovanja jima omogočajo nekakšen distanciran pogled, s katerega lahko razmišljata o sebi,o odnosih, o morebitnih spremembah, o preteklosti in prihodnosti.Pri osebi B in C nastopi razmislek v času reflektiranja preteklosti (na potovanjih imatadovolj časa za to) in učenje na podlagi podoživljanja preteklih izkušenj. Te pretekleizkušnje, ki jih osebi prinašata s sabo, in izkušnje, ki jih doživljata na potovanju, v vsehsvojih razsežnostih uporabita kot vir za lastno učenje. Osebi B potovanje nudi tudipriložnosti, ko se lahko zbliža s partnerjem. Osebi B in C potovanje vidita tudi kot način zaodkrivanje novih možnosti in priložnosti. Gre za zavedanje izbire odločanja. Zgodi senekakšno prepoznavanje možnih virov učenja, osebnostnega razvoja, dela itd. Oseba Brazmišlja tudi o tem, kaj bi morala narediti v bližnji prihodnosti, kako se samoizboljšati inkatere so bile napake v preteklosti in kaj prave odločitve. Pri osebi B na potovanju potekasamovzgoja.Osebe A, C in D govorijo o tem, da jim potovanje pomeni možnost odkrivanja drugačnosti.Oseba A potovanjem v kulturno drugačna okolja pripisuje velik pomen, saj od njezahtevajo ukvarjanje z večjimi in težje premostljivimi ovirami. Oseba A išče spremembe.To lahko povežemo s konstruktivizmom, ki govori, da je učenje proces aktivnegaprilagajanja okolju, v katerem prihaja do stalnega rušenja in ponovnega vzpostavljanjaravnotežja. Šele, ko smo soočeni z drugačnostjo, smo se primorani prilagajati določenemuokolju in šele s ponovno vzpostavitvijo ravnotežja se zgodi učenje. Osebi A in D potovanjaizkoristita tudi za obisk znancev in prijateljev. Oseba C si za razliko od oseb A in D, ki sena potovanjih srečujeta s prijatelji, želi distanciranje od vsakodnevnega življenja in čiščenjemisli.Osebi B pa so potovanja v prejšnjih letih služila dokazovanju in potrjevanju, vendar se je toz odraščanjem spremenilo.Prav vse osebe večji pomen pripisujejo potovanjem, ki jih organizirajo samostojno, karposamezniku predstavlja učni projekt, s katerim zadovoljujejo nekatere želje in potrebe poznanju. Oseba D poseben pomen pripisuje potovanjem, »na katerih ni vse naprejopredeljeno, kaj boš počel, kaj boš videl in kdo boš.« Oseba pripisuje pomen novimvlogam, pričakuje določen vpliv na identiteto.66

Na potovanju, ki ga posamezniki organizirajo samostojno, je veliko večja verjetnost, dabodo deležni situacij, ki bodo bolj avtentične, podobne tistim, ki jih živijo domačini.Popotniki bodo lahko »zašli« na nehojene poti, kjer turistov ne vidijo prav pogosto, pa tudiskupina popotnikov ne bo tako velika in bo na ta način komunikacija z domačini lažja, boljpristna Posledično pa bodo njihove izkušnje intenzivnejše, globlje in bodo imele večdimenzij. Na ta način bo možno, da se bodo njihove ideje, pojmi preoblikovali v stiku zdano izkušnjo.Teorija konstruktivizma govori, da znanje ne nastaja le ob človekovi dejavnosti, ampakodseva tudi čas in prostor, v katerem nastaja. Znanje, ki nastaja na potovanjih, tako odsevaposameznika kot tudi vsakokratne okoliščine. Znanje je izpostavljeno stalnemuspreminjanju, vrednotenju. Situacije, ki so različne od situacij, kakršnih je posameznikvajen, ga silijo v vzpostavljanje novega ravnotežja in s tem v učenje. Oseba A pripisujeposeben pomen situacijam, ki so različne od vsakodnevnih situacij doma, ki jim ni kos,situacije, pri katerih se preizkusi na mejah, ki jih še ni izkusila, situacije, ki so nevarne.Prav tako se ji zdijo posebne tiste okoliščine, v katerih se še nikoli ni znašla. Verjame, da selahko iz situacij na potovanjih, ki se morda zdijo negativne, veliko nauči, pridobi, dozori injim pripisuje pozitivne lastnosti. Določena doživetja na potovanjih spremljajo intenzivnačustva in so del učenja.Tudi oseba B kot posebne opisuje okoliščine, v katerih se je počutila ogroženo, te so ji tudiostale v spominu. Ob ogroženosti telo posameznika občuti impulze, ki mu jih to pošilja.Telo v tem primeru nastopa kot mesto učenja, živimo v lastnih telesih, preko svojega telesase učimo o nas samih, spoznavamo sebe. Lahko bi rekli, da se pri občutkih ogroženostizgodi somatsko oziroma telesno učenje. Opisuje še situacije, v katerih se je znašla bolje,kot je pričakovala in je pokazala večjo mero ekstravertiranosti, kot je to zanjo običajno.Oseba B izraža presenečenje nad sabo, na potovanju odkriva sebe. Situacije opisuje kotposebne zato, ker so se v njih pokazale njene lastnosti in sposobnosti, ki se do takrat nisopokazale. »...Aktiviranje kakšnega dela moje osebnosti ali kake moje spretnosti alilastnosti, ki je ne uporabljam pogosto ali ki se do takrat ni pokazala..« Na potovanjih sezačne zavedati nekaterih značilnosti lastne identitete oziroma prihaja do spremembidentitete pri osebi B.67

Vse osebe omenjajo kot najbolj posebne tuje in nedomače situacije, te so se jim tudi najboljvtisnile v spomin. Lahko rečemo, da gre za avanturne situacije, za katere je značilno, dapredstavljajo stopnjevanje doživetih trenutkov in pripomorejo k življenjski neposrednosti.Pri spopadanju z nenavadnimi, nevarnimi situacijami se človek intenzivno poveže zrealnostjo, se počuti izzvanega in tako svoje bivanje izkusi avtentično. Te situacije nisonujno negativne, velikokrat gre za pozitivne izkušnje. Posameznik si najbolj zapomniizkušnje, ki so kar najbolj drugačne od izkušenj, ki jih že poseduje. Hkrati pa je pomembno,kako nas neka izkušnja vključuje (fizično, psihično, emocionalno, mentalno, duhovno,senzualno ali pa vse od naštetega). Podobno tudi oseba C pravi, da se učenje reševanjazapletov in izguba strahu pred neznanim zgodi v neznanih situacijah. Učenje se začne zločitvijo, ko doživetja posameznik ne more vključiti v svoj znani svet. V tem primeru semora kaj novega naučiti, načrtovati oziroma si izmisliti. Prav tako pojasni, da so posebnesituacije na potovanjih odvisne od ljudi, ki jih srečuješ, preko njih se potovanje napolni zvsebino. Tudi oseba B kot posebne omenja situacije, v katerih je navezala pristen stik.Interakcije z drugimi ljudmi lahko torej vplivajo na posameznikovo identiteto.Oseba D omenja situacije, v katerih se ni dobro počutila, in situacije, v katerih je bilapozitivno presenečena. Kot vse druge osebe tudi oseba D opiše situacijo, ko so se zaradineizkušenosti in nespametnosti odločili za dejanje, ki so ga kasneje obžalovali.»...potovanje v Indijo, kulturni šok na katerega se ne moreš pripraviti...«, a so se hkrati izdejanja tudi naučili nekaj novega, učili so se ob doživetju.Učenje ob kulturnem šoku pri osebi D bi lahko opisali kot somatsko učenje, saj opisujeneprijeten dogodek v Indiji, povezan z občutki nelagodja in strahu, v katerem se je počutilaogroženo. Ljudje imamo globoko vkoreninjen nagon po ohranitvi, posameznik prekosvojega telesa občuti impulze in se preko njih uči. Pretekle izkušnje s potovanj so osebi Dpomagale pri prihodnjih podobnih situacijah. Oseba D pravi: » Dobiš neko easy goingmentaliteto. Vsaj na potovanju, « kar kaže na določene spremembe v identiteti pri osebi D.Vse osebe na potovanju poglobijo svoje védenje o zgodovini, geografiji, kulturi, religiji,običajih destinacije. Sodelujoči se o omenjenem deloma poučijo pred potovanjem, delomamed njim. Osebi A in D pridobita védenje tudi s političnega, socialnega področja. Vseosebe se o destinaciji potovanja vnaprej poučijo iz različnih virov. Gre za neke vrste učni68

projekt, saj gre za željo po doseganju določenega znanja. Pri tem posamezniki iščejo novoznanje ali pa gre za izboljšanje že znanega. To je samostojno učenje, ki se prepleta spotovalno aktivnostjo posameznikov. V povezavi z načrtovanjem in organizacijo potovanjapa bi lahko govorili o pravem učnem projektu, ki je sestavljen iz serije učnih epizod. Pritem posamezniki iščejo in uporabljajo različne vire (turistične vodnike, ljudi, ki so žepotovali, filme, internet itd.).Osebi A in C sta na potovanjih izboljšali znanje tujih jezikov. Oseba C pred potovanjemvedno kupi slovar jezika, ki ga govorijo na območju, kamor potuje. Oseba A je na enem odsvojih potovanj opravljala študijsko raziskovanje.Osebi C in D kot vire omenita tudi različne knjige, oseba C tudi filme. Oseba D izpostaviliteraturo s področja potovanja. Prav ti osebi pa kot vir vedenja navedeta tudi ljudi, skaterimi se zapleteta v pogovor. Pripovedovanje in zgodbe so najstarejša in najbolj naravnaoblika ustvarjanja smisla (Jonassen in Hernandez-Serrano v Merriam idr. 2007, str. 208),igrajo pomembno vlogo pri učenju odraslih, gre za narativno učenje. Kulturni mitidefinirajo neko sociokulturno okolje in značilnosti. Vsaka kultura, družba poseduje lastnepripovedi, zgodbe. Narativno učenje se zgodi, ko te pripovedi raziščemo, reflektiramo alicelo revidiramo.Oseba A in D kot spretnosti, ki sta jih pridobili na potovanju, navedeta vse, kar je povezanoz načrtovanjem, organizacijo in izvedbo potovanja: »…z izkušnjami in stalno interakcijosem razvil kompetence kupovanja in barantanja na tržnici, kramljanja z domačini… Naučilsem se, katera vprašanja je treba zastaviti, ko kupuješ določeno storitev ipd.« (oseba D).Človek se na podlagi izkušenj nauči delovati v kulturno različnih okoljih, preoblikuje se vstiku z osebno izkušnjo. Na novo ravnanje, delovanje vpliva podoživljanje preteklihizkušenj. Oseba D kot spretnost omeni še barantanje in kramljanje z domačini. Oseba B panavede nekatere praktične spretnosti, ki jih je usvojila na potovanju: zamenjava zračnice inlokalne kulinarične spretnosti.Spretnosti, ki si jih osebe, udeležene v raziskavo, pridobijo med potovanji, se zelorazlikujejo od sogovornika do sogovornika.Oseba A je razvila drugačen odnos do sveta, zdi se ji manjši in dosegljivejši. Prav takooseba C trdi, da se je na potovanjih spremenila in s tem spremenila svojo percepcijo sveta.69

Oseba A lažje rešuje težave in življenjske situacije. Spremenila je komunikacijo z ljudmi,preprosto pristopi k drugim, je bolj odprta. Postala je samozavestnejša. Izgubila je strah dopotovanj in novega. Podobno tudi oseba C, ki je izgubila strah pred neznanim in se naučilareševati zaplete v nepredvidljivih situacijah. Osebi A in C sta na potovanjih postali boljtolerantni, strpni. Kultura služi kot vir znanja, spretnosti, strategij za spoprijemanje zrazličnimi težavami tekom življenja. Človek, ki ima izkušnje iz različnih kultur, si lahko stem razširi nabor spretnosti in strategij. Posameznik dobi uvid v paleto različnih možnosti,ki jih lahko izbira. Ob trku z novo kulturo je lahko identiteta posameznika omejevalnidejavnik, onemogoča spremembo predhodnih ustaljenih navad, ravnanj in misli. Identitetaoseb A in C nudi prožnost in odprtost v novih situacijah, ki so izzvane z zunanjimi pogojina potovanju. Identiteta posameznika je vedno stvar konvencij, dogovorov. Posameznikovaidentiteta je vedno refleksirana, je pod vplivom družbenih interakcij in institucij.Osebi B in D pravita, da potovanja ublažijo ali nadomestijo stereotipe, saj se o nekaterihdejstvih prepričaš na lastne oči. Oseba B pa trdi, da jih v nekaterih primerih potrdijo (»...vsiArabci ti skušajo nekaj prodati itd.«).Osebi B in C s potovanjem dosežeta nekakšen pogled od zunaj, primerjavo, z drugačnegavidika spoznata slovensko razmišljanje, imata možnost primerjave domačega okolja inkulture s tujo. Oseba B je na potovanjih spoznala nove možnosti.Oseba C se je naučila na stvari, dogodke gledati relativno. Kar se ji je nekoč zdelo težko innepredstavljivo, je zdaj sposobna vzeti malo manj resno. Podobno oseba D, ki je spoznala,da se je odveč razburjati in da je pomembno, da nekatere stvari dojemaš s humorjem, sesprostiš in prenehaš skrbeti za stvari, ki niso pomembne. Ugotovitve in spoznanjaposameznika so povezane s procesom lastnega osebnega razvoja, v katerem človeknenehno teži k oblikovanju in preoblikovaju svoje identitete. Z učenjem in vzgojo dodajasvoji identiteti nove razsežnosti.Vse osebe se ob vrnitvi domov iz podobnih razlogov počutijo dobro, saj svojo vrnitevpovezujejo z udobjem doma. Oseba A pri tem pove, da je vrnitve domov vesela, zlasti če jebila odsotna dolgo časa in če je bila že sita okolja na potovanju, ki je tako različno oddomačega.70

Osebe B, C in D po prihodu domov gledajo na domači svet z nekoliko drugačneperspektive, drugače dojemajo znano, vidijo, česar niso videli prej. Zmožni so primerjave.Dolga odsotnost in kulturna sprememba okolja šele daje možnost primerjave in možnostinovega učenja. Posameznik, ki je močno zaznamovan z drugačnimi izkušnjami, lahkoizostri pogled na domače okolje. Oseba C in D po vrnitvi ugotavljata tudi kulturne razlike vvedenju. Oseba D po vrnitvi s potovanja čuti drugačnost, občutek spremenjega sveta okolisebe, zaradi svoje daljše odsotnosti. Možno pa je, da se je spremenila tudi sama. »...vstopišna točki, kjer si odšel, vendar vsi ostali niso več na tej točki in se je marsikaj spremenilo,takrat se počutiš izgubljenega...«Osebi B je po vrnitvi domov najmanj všeč občutek privezanosti na isto okolje in isti ritemkot prej. Če potovanje traja dolgo časa, pa se lahko pri tej osebi pojavi tudi občutekutesnjenosti in majhnosti ob vrnitvi. Pri vseh osebah večina občutij po potovanju hitromine, kako hitro minejo pa je odvisno tudi od trajanja potovanja. Zastavlja se vprašanje,koliko učenja vztraja. Koliko sprememb ostane, ko se posameznik vrne v tok okolja in semu ponovno privadi. Menim, da posebni občutki, ki jih posamezniki opisujejo, vključujejoimpulze, ki se jim posameznik privadi na potovanju. Takoj, ko se prilagodi domačemusvetu, v katerem teh impulzov ni, pa izginejo. Sam bi to povezal s somatskim učenjem, sajje posameznik v kulturno drugačnem okolju izpostavljen veliko vplivom, ki jih ne pozna(gneča, drugačna intimna meja, barve, okusi, vonji) , ti vplivi pa povzročajo določenetelesne impulze, drugačne odzive in mišljenje.Oseba A čuti, da je od prvega potovanja pa do tega trenutka pod vplivom potovanj korenitospremenila svoje vsakdanje življenje. Potovanja so jo naredila bolj umirjeno. Situacije, kiso lahko zelo različne od situacij, ki jih je človek vajen, bi lahko opisali kot kritične.Podobno bi lahko trdili tudi za nekatere potovalne dogodke oziroma situacije. V temprimeru mora oseba spremeniti miselne navade in delovanje, istočasno pa je oseba soočenaše z identitetnim prilagajanjem in spreminjanjem lastne identitete ter z integriranjem starihin novih izkušenj v eno biografijo.Oseba B po potovanju kratek čas ohrani občutek drugačnega pogleda na svet, ki pa nistalen. »Daljše kot je potovanje, dlje časa traja občutek, da hodiš okoli z drugačnimpogledom na svet kot prej«. Vpliv potovanj na vsakdanje življenje oseba C označi kot zelo71

pomemben. Potovanja vplivajo na odzive in delovanje, ne vplivajo radikalno ali pa vsakoposebej, vendar dovolj korenito. Spremembe odzivanja in delovanja od posameznikazahtevajo novo učenje, iskanje novih virov znanja. Na ta način se identiteta osebe C razvija,spreminja.Oseba C občuti neko splošno odprtost, toleranco. Pri osebi C je zaslediti vpliv potovanj nanjeno biografijo, nekakšno biografskost potovanj. »Na prvi pogled ne, vendar če gledamskozi čas, kako sem se spremenila sama in kako sem spremenila svojo percepcijo sveta,življenja, ljudi ... so gotovo zelo pomembna.» Podobno čuti tudi oseba A. Pod vplivomizkušenj s potovanj in pod vplivom sprememb v ravnanju in delovanju obe osebi občutitaodprtost in toleranco kot neko stalno lastnost njune identitete. Oseba D opiše še vsakdanjestvari, ki so se spremenile pod vplivom potovanj: hrana, glasba, preživljanje prostega časa.72

3.6 UGOTOVITVE IN SKLEPIPosamezniki doživljajo potovanje v smislu pomembnih življenjskih izkušenj predvsem kotnačin na katerega za določen čas pobegnejo iz lastnega okolja. Predstavlja jim možnostprekinitve s sedanjim stanjem, naveličanostjo in željo po novih idejah, navdihu. Napotovanjih si želijo doživeti nekaj novega in drugačnega, videti še nikoli videno. Gre zaizkušnje in doživetja, ki bi jih lahko povezali s potrebami po neke vrste avanturnihsituacijah (novo in tuje, nevajeno, presenetljivo in nedoločljivo).Potovanja doživljajo kot priložnost za distanciranje od vsakdanjega življenja in razmislek.Omogočajo jim nekakšen distanciran pogled, s katerega lahko razmišljajo o sebi, odnosih,morebitnih spremembah, preteklosti in prihodnosti. Potovanje vidijo tudi kot način zaodkrivanje novih možnosti in priložnosti. Gre za zavedanje izbire odločanja. Zgodi senekakšno prepoznavanje možnih virov učenja, osebnostnega razvoja, dela itd. Pomenimožnost odkrivanja drugačnosti.Potovanje kot pomembna življenjska izkušnja lahko posameznikom prinese tudispremembe. Potujejo, ker si želijo sprememb. Predstavlja jim lahko tudi neke vrste sredstvosamovzgoje kot način za reflektiranje in razmišljanje o bližnji prihodnosti, samoizboljšanju,odločitvah in napakah.Prav vse osebe večji pomen pripisujejo potovanjem, ki jih organizirajo samostojno, karposamezniku predstavlja učni projekt, s katerim zadovoljuje nekatere želje in potrebe poznanju.Poseben pomen pripisujejo doživetjem, ki se razlikujejo od vsakodnevnih izkušenj doma,okoliščinam v katerih se še nikoli niso znašli, situacijam, pri katerih se preizkusijo na mejahsvojih zmožnosti, ki so nevarne. Določena doživetja na potovanjih lahko spremljajointenzivna čustva, iz slednjih pa se lahko veliko naučijo, pridobijo in dozorijo.Posamezniki na potovanjih poglobijo svoje védenje o zgodovini, geografiji, kulturi, religiji,običajih destinacije. Osebe se o tem poučijo pred potovanjem, deloma med potovanjem.Nekateri udeleženci raziskave so pridobili védenje s političnega, socialnega področja. Kotvire za omenjeno védenje so uporabili turistične vodnike in drugo popotniško literaturo,informacije ljudi, ki so že potovali, filme, internet.73

Na potovanjih sta dva sogovornika izboljšala znanje tujih jezikov. Ena intervjuvanka pa jepotovala z namenom študijskega raziskovanja.Posamezniki se, kar se tiče usvojenih spretnosti na potovanju, med seboj zelo razlikujejo.Dve osebi kot spretnosti, ki sta jih pridobili na potovanju, navedeta vse, kar je povezano značrtovanjem, organizacijo in izvedbo potovanja (kupovanje letalskih kart, barantanje,spretnosti zastavljanja vprašanj v določenih situacijah). Kot spretnosti, ki jih je pridobila napotovanju pa ena udeleženka raziskave navede nekatere praktične spretnosti, kot sozamenjava zračnice in lokalne kulinarične spretnosti.Posamezniki razvijejo na potovanjih nekatere nove poglede, vrednote. Nekateri spremenijoodnos do sveta, zdi se jim manjši in dosegljivejši. Na potovanjih razvijejo strpnost intolerantnost. Dve osebi izpostavita, da potovanja ublažijo ali nadomestijo stereotipe, saj seo nekaterih dejstvih prepričaš na lastne oči.Izkušnja potovanja lahko vpliva na spremembe vedenja posameznika. Na potovanjih selahko posamezniki naučijo na stvari, dogodke gledati relativno. Kar se jim je nekoč zdelotežko in nepredstavljivo, so zdaj lahko sposobni vzeti malo manj resno. Ena od udeleženihoseb je na primer spoznala, da se je odveč razburjati in da je pomembno, da nekatere stvaridojemaš s humorjem, se sprostiš in prenehaš skrbeti za stvari, ki niso pomembne. Potovanjeposameznika umiri. Po doživetju potovanja posamezniki lažje rešujejo težave in življenjskesituacije. Spremenili so komunikacijo z ljudmi, preprosto pristopijo k drugim, so boljodprti. Postanejo lahko samozavestnejši, izgubijo strah pred potovanji in novim. Človek sena podlagi potovalnih doživetij nauči delovati v kulturno različnih okolij. Izgubi strah predneznanim in se nauči reševati zaplete v nepredvidljivih situacijah. Lahko bi dejali, dapotovanja vplivajo na odzive in delovanja posameznika. Potovanje lahko vpliva tudi naspremembo vsakdanjih opravil kot je prehranjevanje, preživljanje prostega časa.Doživetje potovanja vpliva na posameznikovo identiteto. Udeleženka raziskave opisujesituacije, v katerih se je znašla bolje kot je pričakovala in je pokazala večjo meroekstravertiranosti kot je to zanjo običajno, izraža presenečenje nad sabo, na potovanjuodkriva sebe. Situacije izpostavlja, ker so se v njih pokazale njene lastnosti in sposobnosti,ki do takrat niso bile očitne. V sebi je odkrila elemente identitete, ki se jih prej ni zavedala74

oziroma je na potovanju pod vplivom doživetij spremenila svojo identiteto. Posamezniki vraziskavi so na potovanjih spremenili različne elemente svoje identitete. Opisujejo, da so napodlagi potovanj spremenili sebe in svojo percepcijo sveta. Postali so odprti,samozavestnejši, tolerantni, strpni. Razvijejo drugačno mentaliteto (»easy goingmentaliteta«). Na potovanjih posamezniki vzpostavljajo odnose s sopotniki in ljudmi, ki jihsrečujejo. Ni namreč identitete brez priznanja identitete posameznika s strani drugih,skupnosti. V identiteti odmeva in se odziva svet okrog posameznika na njegove osebnostneznačilnosti (Ule 2000). Na podlagi interakcij z drugimi lahko prihaja do sprememb videntiteti posameznikov. Udeleženec raziskave zaradi svoje daljše odsotnosti po vrnitvi spotovanja čuti drugačnost, občutek spremenjega sveta okoli sebe. Možno pa je, da se jespremenil tudi sam. Človek odide, vendar ne vstopi na isti točki, s katere je odšel. Spremenise sam na podlagi sveta na potovanju, ob tem pa se vrne v domači svet, ki se je spreminjal zdrugačno dinamiko. Od potovanj posamezniki pričakujejo spontanost, neopredeljenost, kajbodo počeli. Pričakujejo nove vloge, ki bi jih lahko zavzeli, pričakujejo določen vpliv nalastno identieto.Izkušnje, ki jih opisujejo intervjuvanci, so značilne za sodobno družbo. V njej posameznikiiščemo različna doživetja – izkušnje in znanje, iz katerih oblikujemo, konstruiramo svojebiografije, identitete. Pri tem smo prepuščeni sami sebi, tega se zavedamo, zato sesamoiniciativno odločamo za potovanja. Vsakodnevno življenje nam predstavlja rutino, kijo prekinemo s potovanji. Potovalne situacije so dosti bolj zanimive in neobičajne kotvsakdanje, zato si jih tudi lažje zapomnimo, na nas bolj korenito vplivajo.Sodelujoči v raziskavi opisujejo, da večina občutij po potovanju doma hitro mine, kakohitro minejo, pa je odvisno tudi od trajanja potovanja. Zastavlja pa se vprašanje, kolikoučenja vztraja, koliko sprememb ostane, ko se posameznik privadi domačemu okolju in sevrne v običajni življenjski tok.75

4 ZAKLJUČEKPotovanja so poseben čas v naših življenjih. Z njimi prekinemo vsakodnevno rutino,predstavljajo nam odmor od dela in študija, od težkih obdobij v življenju, nanje seodpravimo zaradi študija in dela, duhovnosti, iskanja novih priložnosti in doživetij, tistega,česar še nismo izkusili.Vplivajo na naš osebnostni razvoj, nudijo nam drugačne poglede, poznavanje drugačnihkultur, večanje našega sveta, učenje in utrjevanje jezika itd.Včasih, ko se vrnemo s potovanj, se nam zdi, da se je spremenil domači svet. Obstaja pavelika verjetnost, da smo še vedno pod vtisom potovanja ali pa smo se spremenili sami.Ugotovil sem, da se posamezniki pripravijo na potovanje ob uporabi različnih virov znanja,kar bi povezavi z organizacijo in načrtovanjem potovanja lahko predstavljajoposameznikov učni projekt. Skozi različne izkušnje, ki so ob stiku z drugo kulturo šeposebej intenzivne, pa se posamezniki učijo.Izkušnja je sestavni del učenja. Odrasli nosijo s seboj izkušnje v vsej svoji razsežnosti.Kadar novih izkušenj ne morejo asimilirati v lastno miselno shemo, so se primoraniprilagajati in jih adaptirati – to se zgodi preko posameznikovega učenja. Zato znanje ninekaj, kar bi bilo statično, ampak se znanje in procesi nastajanja znanja spreminjajo. Znanjeje izpostavljeno stalnemu spreminjanju, preverjanju, vrednotenju. Individualni in socialnividik nastajanja znanja sta neločljivo povezana – gre za proces, kjer ni mogoče ločitisocialnih in individualnih vplivov.Situacije, ki so kakorkoli drugačne od tistih, ki smo jih vajeni doma oziroma vvsakodnevnem življenju, ki so torej nedomače in tuje, nas silijo v vzpostavljanje novegaravnotežja in s tem v učenje. Potovanja so polna takih situacij, ki so lahko tudi zelointenzivne. Doživetje je temeljna dejavnost človekove zavesti – dojemanja samega sebe inresničnosti – je neposrednost in celovitost pomembnega dogajanja in vsebine v človekovizavesti.. Še posebej ekstremno in nepredvidljivo doživetje je avantura. Avanturne situacijepredstavljajo stopnjevanje doživetih trenutkov in pripomorejo k življenjski neposrednosti.Pri spopadanju z nenavadnimi, nevarnimi situacijami se človek intenzivno poveže zrealnostjo, se počuti izzvanega in stvari okoli sebe doživlja bolj pristno. Kot avtentične76

lahko doživlja okoliščine, v katerih se počuti nevarno ali celo ogroženo. Človek v takihtrenutkih občuti telesne impulze, saj smo opremeljeni z globoko vkoreninjenim nagonompo samoohranitvi, naše telo nas opozarja na neizbežnost smrti. Preko tovrstnegasomatskega učenja se v temu podobnih situacijah vedemo drugače, saj nas znanje, usvojenona ta način, v prihodnosti dela bolj izkušene.Izkušnje, pridobljene s potovanji, vplivajo tudi na posameznikovo identiteto. V lastnemosebnem razvoju posameznik preko družbenih interakcij in refleksije preoblikuje svojoidentiteto. Z učenjem dodaja svoji osebnosti nove razsežnosti, na primer večjo toleranco,sprejemanje drugačnosti, sposobnost kritične presoje, sebe in svoje kulture itd. V sodobnidružbi smo prisiljeni svojo identiteto stalno dograjevati in spreminjati, naše identitete sofluidne, prehodne. Vedno znova iščemo nove možnosti in nove elemente.Pripovedovalci v moji raziskavi so različni v svojih pripovedih, različno se učijo, potujejoiz različnih razlogov. Vsi pa ugotavljajo, da jih potovanje spreminja. Na tem mestu seporaja vprašanje, koliko učenja se ohrani? Koliko sprememb ostane, ko se ljudje vrnejo spotovanja in jih prevzame običajni življenjski tok?Potovanja zaradi nedavnih intenzivnih družbenih sprememb postajajo vse dostopnejša,ljudje pa se zanje odločamo v vedno večji meri. Pa vendar so potovanja starodaven načinspoznavanja sveta in sebe. Omogočajo nam nepredvidene izkušnje, doživetja, ki se naslahko globoko dotaknejo in povzročijo naše spreminjanje – učenje. Zato se danes in sebodo tudi v prihodnosti pojavljala potovanja, na katerih bodo posamezniki deležninenačrtovanih, naključnih in »prvinskih« doživetji.77

5 LITERATURA, VIRIAntikainen, A. idr. (1996). Living in a Learning Society. Life histories, Identities andEducation. London: The Falmer Press.Bauman, Z. (2002). Tekoča moderna. Ljubljana: Založba *cf.Berger, P. in Luckmann, T. (1988). Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankrajevazaložba.Brečko, D. (1998). Kako se odrasli spreminjamo? Radovljica: Didakta.Dobnik, N. (2000). Osebni izobraževalni načrt. Vsebinski viri za osebni izobraževalniprogram. Andragoška spoznanja, 6, št. 3, str. 60 – 67.Jarvis, P. (2003). Učenje iz izkušenj. Revidiran model učenja iz izkušenj. Andragoškaspoznanja, 9, št. 2, str. 19 – 29.Kobolt, A. (1988). Temeljna načela doživljajske pedagogike. Ptički brez gnezda, 13, št. 27,str. 147 – 157.Kordeš, U. (2004a). Od resnice k zaupanju. Ljubljana: Studia Humanitas.Kordeš, U. (2004b). Konstruktivistična epistemologija – stališče udeleženosti.V:Marentič Požarnik, B. (ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana:Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, str. 83 – 96.Krajnc, A. (2000). Spontano individualno izobraževanje odraslih. Nekatera teoretičnaizhodišča. Andragoška spoznanja, 6, št. 3, str. 48 – 51.78

Krajnčan, M. (1995). Doživljajska pedagogika: metoda praktične uspešnosti in teoretičnepraznine. Ptički brez gnezda, 17, št. 34, str. 33 – 65.Krajnčan, M. idr. (1997). Posebnosti doživljajskopedagoških projektov. Bilten, 4, št. 5 – 6,str. 107 – 109.Luc Patry, J. (2004). Konstruktivistično učenje kot proces reševanja problemov. Preverjanjeveljavnosti pojmovanj. V: Marentič Požarnik, B. (ur.), Konstruktivizem v šoli inizobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete,str. 69 – 82.Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.Marentič Požarnik, B. (1992). Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik alialternativni model pomembnega učenja?. Sodobna pedagogika, 43, št. 1 – 2, str. 1 – 16.Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visokašola za socialno delo.Mijoč, N. (1995). Izkustveno učenje – enakovredna pot do znanja. Andragoška spoznanja,1, št. 1 – 2, str. 39 – 41.Mijoč, N. (1992). Izkustveno učenje. Sodobna pedagogika, 43, št. 3 – 4, str. 182 – 186.Merriam, S. B. idr. (2007). Learning in Adulthood: A Comprehensive Guide, 3rd edition.San Fransisco: Jossey-Bass.Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno inpublicistično središče.79

Ollagnier, E. (2002). Life History Approach in Adult Education Research. V: Bron, A.,Schemann, M. (ur.), Social Science Theories in Adult Education Research. Münster: LIT,str. 270 – 292.Patton, M.Q. (2002). Qualitative Research & Evaluation Methods. London: ThousandOaks.Plut – Pregelj, L. (2004). Konstruktivistične teorije znanja in šolska reforma: učitelj v vlogiučenca. V: Marentič Požarnik, B. (ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev.Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, str. 17 – 40.Ramovš, J. (1990). Doživljanje, temeljno človekovo duhovno dogajanje. Ljubljana:Založništvo slovenske knjige.Tough, A. (1979). Adult's Learning Projects: A Fresh Approach to Theory and Practice inAdult Learning. Toronto: The Ontario Institute for Studies in Education.Tough, A. (1995). Obogatite si življenje. Kako se lahko sperminjamo. Ljubljana:Andragoški center Republike Slovenije.80

6 PRILOGEVprašalnik, poslan intervjuvancem po elektronski poštiTranskript intervjuja z osebo ATranskript intervjuja z osebo BTranskript intervjuja z osebo CTranskript intervjuja z osebo D81

Vprašalnik, poslan intervjuvancem po elektronski poštiŽivjo!Vljudno te prosim, da odgovoriš na spodnji vprašalnik v zvezi s potovanji. Vprašalnik jedel moje diplomske naloge o potovanjih. Prosim, če odgovoriš kar se da obširno in izčrpnoter si vzameš čas za premislek. V diplomski nalogi bodo intervjuvanci anonimni in vsipodatki, ki bi lahko kazali na posameznikovo identiteto bodo spremenjeni.Hvala za sodelovanje.1) Ob katerih priložnostih oziroma kdaj se odločaš za potovanje?2) Ali kdaj doživljaš potovanje kot izkušnjo velikega pomena? Kakšno je to potovanje?3) Kakšnim potovalnim situacijam pripisuješ poseben pomen? Zakaj?4) Ali si na potovaju pridobil kakšno novo: (Opiši kakšno)-védenje (znanje)?-spretnosti?-razvil kakšno novo stališče, vrednotenje?5) Kaj opaziš, občutiš po vrnitvi?6) Ali doživetje potovanja pomembno vpliva na tvoje vsakdanje življenje?82

Transkript intervjuja z osebo APRVI DELOb katerih priložnostih oziroma kdaj se odločaš za potovanje?Za potovanje se odločim, ko se pojavi potreba po tem (študijska ali pa povsem lastna).Ko si želim za nekaj časa spremeniti okolje, spoznati nove ljudi, živeti v drugem okolju,doživeti nekaj novega in drugačnega, videti še nikoli videno…Vse to namreč od potovanja pričakujem. Vedno je v ozadju tudi neka naveličanost ssedanjim stanjem v življenju in z željo po tem, da mi bo potovanje dalo neke nove ideje ininspiracije. .Temu primerno so potem tudi pričakovanja ponavadi velika.Ali kdaj doživljaš potovanje kot izkušnjo velikega pomena?Zelo odvisno je od tega, kam potujem. Potovanje v Indijo ali Filipine ali svoje prvopotovanje na Ciper sem sigurno čutila, kot potovanje velika pomena.Če grem zgolj na enotedenski obisk v Belgijo, to nima tako velika pomena.Kakšno je to potovanje?Izkušnja velika pomena pomeni, da potujem v okolje, ki bo kulturno drugačno od mojega.Od mene bo zahtevalo, da se bom morala ukvarjati z večjimi in težje premostljivimiovirami. Velikega pomena je zame tudi potovanje, ki ga načrtujem in izpeljem v celotisama. Od takšnih potovanj se vsekakor največ naučim. Potovanje v Azijo je zame izkušnjavelikega pomena, ker tudi zahteva več priprav.Potovanja po Evropi se zdijo povsem neprimerljiva s tem.Kakšnim situacijam pripisuješ poseben pomen?Situacijam, ki jim zaradi drugačnega okolja, iz katerega izhajam nisem kos. Situacijam, kipomenijo, da se moram preizkusiti na mejah, ki jih še ne poznam. Da se moram znajti vneki situaciji, v kateri še nikoli v življenju nisem bila. Nevarnim morda celo smrtnonevarnim situacijam, v katerih se lahko znajdem na potovanju, pripisujem zelo velikpomen.Zakaj?Verjamem, da se lahko od takšnih situacij zelo veliko naučim., pridobim, se osebnorazvijem, izkušenjsko dozorim,… v vseh teh situacijah, ki se zdijo na prvi pogled mordanegativne, sama pripisujem samo pozitivne lastnosti. (V kolikor se iz njih seveda uspešnoizpeljem. Če bi umrla, bi ne tako razmišljala, ampak takrat bi bilo že prepozno☺).Pomembno se mi zdi, da se s pridobivanjem teh izkušenj v različnih situacijah, naučiš, kakose jim v prihodnje tudi izogniti ali pa kako reagirati, ko pride do nevarne situacije.83

Ali si na potovaju pridobil kakšno novo védenje oziroma znanje?Izboljšala sem znanje tujega jezika, ponavadi si pridobim ogromno političnega, kulturnega,zgodovinskega, socialnega in še kakšnega znanja o državi, v katero potujem, ker me to zelozanima.Kaj pa spretnosti?Postala sem veliko bolj iznajdljiva.(tukaj bi pripisala kup nekih lastnosti, ki pa jih ne morem imenovati spretnosti, četudi semzaradi teh lastnosti bolj spretna☺)Razvila kakšno novo stališče, vrednotenje?Verjamem, da sem zaradi potovanj bolj strpna, odprta do drugih kultur, manj me ganejosvetovne krize, revščina, ker imam po lastnih izkušnjah z njo, sedaj drugačen pogled na to.Bolj spoštujem ljudi in postala sem bolj človek akcije kot nenehen sanjač. Sedaj imam idejein iščem rešitve za neke situacije.Po do sedaj prepotovanem se mi zdi svet majhen. Vsak kotiček sveta se mi zdi dosegljiv.Moje stališče do življenja se je spremenilo. Straha do potovanj in do novega sem sepopolnoma znebila, sploh ko sem začela sama potovati. Zdaj samo iščem možnosti innenehno načrtujem kam dalje.Opazila sem, da sem začela tudi bolj ceniti ljudi, ki potujejo in se rada družim z njimi.Upam si trditi, da so potovanja precej spremenila moje stališče do življenja, ljudi, okolice.Kaj opaziš, občutiš po vrnitvi?Včasih sem vesela, da sem nazaj, sploh če me dolgo ni bilo ali sem bila že sita okolice, ki jetako drugačna od moje.Pogosto se mi zdi, da pridem nazaj drugačna.Včasih pa sem žalostna, da prihajam spet v okolje jamračev, nestrpnežev in povprečnežev.Ponavadi potem slednje mnenje kmalu po nekaj tednih spremenim in se spet naučim živetiv svojem okolju, ki ga imam zelo rada.Ali doživetje potovanja pomembno vpliva na tvoje vsakdanje življenje?Zadnji dve leti, ko me po pol leta več ni v domovini, vpliva doživetje potovanja zelopomembno name. V bistvu velik kos tistih izkušenj ni niti malo primerljiv s temi, ki jihbom doživela doma. Menim, da sem zato zadnja tri leta (od leta 2005, ko sem se prvičodpravila na potovanje v Azijo) precej spremenila svoj vsakdan in svoje življenje skozipercepcijo vsega doživetega v tujem okolju.84

DRUGI DELNa kakšen način, kako potuješ?S kakšnim prevoznim sredstvom?Tudi, kako si oraganiziraš potovanje? potuješ sama?Z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi, odvisno od tega, kar je finančno najugodnejše.Na potovanje grem glede na to, če me država zanima. to je prvi pogoj. Zadnje čase pazbiram tudi države, kjer lahko pri te koga obiščem...to mi je začelo zelo dosti pomeniti.tako ima potovanje še večji pomen...in je nekako bolj bogatoAha...Na začetku sem potovala s prijatelji. pomanjkanje izkušenj je bil glavni razlog temu. Zadnjidve leti potujem sama.Kako se počutiš, ko potuješ sama ?Včasih malo zgubljeno, ampak načeloma mi zelo ustreza potovati sama. se je že pojabilobčutek osamljenosti kdaj pa kdaj, ker sem zelo družaben človek, ampak sem se ga naučilapregnatimislim, da je pomembno, da zna človek biti nekaj časa sam s sabo...Ok. Super. Napisala si, da se za potovanje odločiš takrat, ko se za to pojavi potreba(študijska ali pa lastna) lai lahko bolj specifično opišeš za kakšne potrebe gre?Lep primer študijskega potovanja so raziskave na Filipinih, ki jih bom uporabila zadiplomo. Združila sem potrebe po študijskem delu z željo po tem, da si ogledam Filipine inobiščem ljudi, ki sem jih sicer že srečala na Danskem.Tudi Skandinavija je v obeh primerih, ko sem prišla sem in preživela tukaj, najprej nosila vsebi študijsko podlago. Na tak način sem si tudi krila finančne stroške. potem pa sem obtem, ko sem živela še na Danskem zaradi študijskih razlogov, obiskala Dansko inŠvedsko....Podoben primer bo zdaj na Finskem. Dobila sem štipendijo in možnost študiranja inopravljanja izpitov tukaj, hkrati pa bom to možnost izkoristila za obisk Švedske, Estonije inseveda obvezno potovanje po Finskivčasih je pa potreba zgolj ta, da si želim za nekaj časa pobegniti iz svojega okolja....torejneka notranja potreba. pobeg izhod...kakorkoli...OK?Slovnično sem zej seveda šibka, ker ne popravljam...Ni problema, super.85

Saj veš, da sem odlična v knjižni slovenščini:):):-)Ali se spomniš kakšnega konkretnega dogodka s svojih potovanj, ki je bil zate zelopomemben, se ti je vtisnil v spomin, te presenetil?Uh, ogromno jih je bil!biloTorej.....Pa se osredotoči na enega.Prvo potovanje se ti vedno najbolj vtisne v spomin:Ki ti zdaj pride na misel?Saj bom napisala večnič batOKTurčija&Ciper, prvo potovanje v lastni režiji, vendar z dvema kolegicama. Prvič v življenjusem bila v situaciji, ko sem bila deležna ogromno pozornosti, ker sem belka. Tega nisemnavajena in počutila sem se zelo neprijetno. Sploh osrednja Turćija, vasi, predeli, kjer smose ustavljali z vlakom in prestopali in nekaj časa preživeli v majhnih mestih. Ljudje tamniso bili navajeni belk, zato smo bile deležne veliko pozornosti, ki mi ni ustrezala. Prvičsem bila soočena tudi s kulturnim šokom. odnos moških do žensk me je presenetil. Ko semspraševala na ulici ženske po poti, mi niso odgovarjale in so pogledale svojega moškega inon je odgovoril. takrat sem bila še mlada in šokirana nad tem...Indija...je bil en sam šok. Prva noč takrat sem se počutila življenjsko ogrožena. Zdelo se mije možno, da nas bodo hotelirji oropali ali celo ubili. nisem se počutila dobro tam, četudinisem toliko jamrala in o tem govorila. Vendar sem po drugi strani ogromno odnesla iz teizkušnje.Niti Indija niti Filipini, pa niso odstranili tega občutka neprijetnosti, ko te ljudje ves časgledajo. Trudim se ignorirati, sploh ko sem bila sama, se počutim povsem napadena, če meves čas kdo gleda. To posvečanje prevelike pozornosti je zame še vedno šok in vzbujaneprijetne občutke....Konkretni dogodki, ki so me šokirali:Indija: pretepanje krave, Indijec povozi psa in se pelje dalje (kuža leži s potrto taco na cesti)v Bruslju sem videla pizor, ki ga nikoli ne morem pozabiti: popolnoma opečna oseba (spolni bil razviden) sedi na cesti in prosi z denar. Ima popolnoma opečen celoten obraz, glavovrat, roke....zelo sem bila šokiranasem naštevala bolj negativne....naštejem kaj pozitivnega tudi?86

Lahko, kakšenga. prosimFilipini: nenehno soočanje s situacijami, ki so mi prinašale veliko prednost, ugodnosti,samo zato ker sem bila ženska, belka in sama. Zaradi tega sem bolj poceni, spala, jedla, sevozila....bila povabljena na ogromno nekih slavij, obletnic, kosil,....posebej bi izpostavilavožnjo z ladjo ZASTONJ (cena drugače blizu 40E) z neko televizijsko ekipo, ki so posnelioddajo z mano, ko sem se odpravila na ogled divjega morskega psa (whale shark- ne vem,če je prevod ustrezen!). S sabo so me vzeli samo, zato ker so me srečali na poti tja in kersem bila bela in sama. Iskali so eno osebo in belko!:) in jz se pojavim tam....takšnh situacijje bil ogromno...Ko sem te spraševal o spretnostih, ki se si jih naučila na potovanjih, praviš, da jih nemoreš imenovat i ravno spretnosti pač pa da so to lastnosti, s katerimi si postala boljiznajdljiva. Katere so te lastnosti?življenjske ovire se mi zdi dosti lažje premagati .Sedaj se lotim težav in ne gledam na njihbolj kot neko življenjsko situacijo ne tolko na težavo. veliko lažje komuniciram s tujimiljudmi. pogosto pristopam naprej. sem manj sramežljiva. Če česa ne razumem napredavanjih, ali v kakršnikoli situaciji, vprašam. Sem bolj pogumna in samozavestna. Boljsi zaupam.vse te lastnosti so mi prinesle potovanje, ker so me tiste izkušnje oblikovale v takšno osebo.nekaj so pridala tudi leta, seveda:)Kul.Ko prideš domov po potovanju ali se spomniš kakšnega konkretnega dogodka, ko siodreagirala drugače, zaradi tega, ker si tako kot sama praviš, prišla domov spotovanja drugačna?Ja, to pa resletos npr.Ko sem prišla domov iz Filiipinov....me je čakala soba, v kateri bi naj živela, popolnoma vrazsulu. reagirala sem umirjeno. pospravila celotno sobo. četudi se mi je zdelo nepravično,sem to naredial in se nisem jezila na dotično osebo, ker se mi je zdelo za to prepozno innepotrebno. itak tiste osebe ni bilo tam okrog, da bi lahko kja storila razloge sem torejpoiskala čist logično in se ne jezila, ker bi to več škode prineslo meni. ZDaj se bojim, da binetako reagirala. morda bi bila jezna in se razburjala...ker te čez čas sistem potegne v sebenazaj. Sicer krivdo pripisujem sebi. to, da te sistem poskra nazaj, si si kriv sam, ker mu topač dovoliš.Mislim, da sploh ta potovanja v Azijo prinašajo več miru in spokojnosti človeku.Bolj si prijazen in reagiraš bolj umirjeno...bolj sprejemaš situacije, kot so...ne hitiš in nejeziš se.....to sem pri sebi opazila.Zakaj se ti zdi, da ravno potovanja v Azijo prinašajo več spokojnosti človekuAli pa se spomniš tiste vode na faksu enkrat?87

Vode?Enkrat ni bilo vode v 10-litrski plastenkimožnost sva imela, da ostaneva žejna ali pa dvigneva tisto, ki jo zraven in jo menjavaoba sva se spogledala in dvignila ogromno plastenkoSamo sva oba imela v očeh najprej tisti "star pogled", da zdaj pa pač ni kaj! bova pa žejnana našem oddelku je bloja... spomnim sekot bi bilo včerajTo je lep primer tega, kaj ti da potovanje. te utrdi in usposobi:):)Toej Azija...meni sta ti dve izkušnji dali neko pozitivnost. Na Filipinih se ljudje npr. ves čas smejejo.Ne moreš biti mrk in slabe volje, če imaš ob sebi take veseljake. tudi življenjske situacijesprejemo, kakršnekoli že so, kot nekaj kar je del življenja. malo pojamrajo, pa potem sedalje smejejo.....druga stran tega pa je da potem nič kaj dosti ne naredjo:)smejejo se ves čas, rešitev pa ne iščejo kaj dosti:)88

Transkript intervjuja z osebo BPRVI DELOb katerih priložnostih oziroma kdaj se odločaš za potovanje?Kadar rabim premor od dela, kadar mi to omogočajo ali narekujejo letni časi in dela prostidnevi in kadar potrebujem spremembo od vsakodnevne rutine ... To so verjetno trijenajpogostejši razlogi. Trenutno živim v tujini, zato večinoma izkoristim vse proste dneve zaoglede nove dežele, čemur pa verjetno ne bi mogla reči ravno "potovanje".Ali kdaj doživljaš potovanje kot izkušnjo velikega pomena?Hm.V kakšnem smislu?Na turističnih potovanjih imam predvsem več časa za razmišljanje o stvareh, ki se domazdijo samoumevne - pa doma pogosto tudi ni časa ali prostora za razmišljanje o srednje- alikratkoročnih načrtih. Na potovanjih je teh priložnosti precej, predvsem na kakšnihdolgotrajnih vožnjah z javnim prevozom. So tudi priložnost za (ponovno ali poglobljeno)zbližanje s partnerjem.V prejšnjih letih (na faksu) so bila potovanja tudi priložnost za dokazovanje sebe (zmorem,znam, si upam), zdaj pa te potrebe niti tega občutka ni več. Zgodile so se tudi druge,zunanje spremembe, ki po mojem mnenju zmanjšujejo pomen potovanj kot življenjskihizkušenj na splošno: poceni in preprosto je na voljo večja količina informacij o tujihdeželah (youtube videi, potovalni blogi, spletni fotografski servisi, servisi za komentiranjehotelov, ponudnikov itd.), broadband in kabelska televizija, ki jo ima že vsak doma, prinašaveliko ponudbo potovalnih programov, hkrati pa se je povečala količna letalskih povezav,cene kart pa so padle. Tako si lahko danes vsak najprej vnaprej ogleda, kako se "mora" napotovanjih počutiti in kaj "bo" izkusil, nato šele oddide in izkušnje primerja s tem, kar jepredhodno videl/prebral. Izjemno se je povečala tudi izbira in možnosti, kam in kakopotovati.Kakšno je to potovanje?Kaj misliš s tem vprašanjem? Kakšno je potovanje, ki je izkušnja velikega pomena?Spodbudi vpogled vase, razmislek o tem, kje sem in kam grem v življenju, omogoča hitroučenje (hitrejše kot doma), zahteva spretnosti ali sposobnosti, ki doma niso potrebne itd.Kakšnim situacijam pripisuješ poseben pomen?Hm... Situacijam na potovanju?Recimo da sem si do sedaj bolj zapomnila situacije, v katerih sem se počutila ogroženo,situacije, v katerih sem navezala kolikor se je dalo pristen stik z ljudmi, ki sem jih srečalana poti, situacije v katerih sem se dobro "znašla" proti lastnim pričakovanjem, situacije, kiso zahtevale večjo mero ekstrovertiranosti, kot sem jo pripravljena vklopiti običajno itd.89

Zakaj?Večinoma ker so pomenile aktiviranje kakšnega dela moje osebnosti ali kake mojespretnosti ali lastnosti, ki je ne uprabljam pogosto ali ki se do takrat ni pokazala. Npr. da sezmorem pogovarjati z neznanci, da se da potovati sam itd.Ali si na potovaju pridobil kakšno novo védenje oziroma znanje?Da, večinoma o državi/kulturi, kamor sem potovala, na primer predvsem sem poglobilaznanje svetovne in lokalne zgodovine, naučila sem se kaj o običajih, nacionalnih kuhinjah,veri,... Zadnje čase me veseli pred potovanjem se pripraviti z branjem o zgodovini itd. inpotem še doma eksperimetirati predvsem z nacionalno hrano in kuhinjoKaj pa spretnosti?Kako zamenjati zračnico na kolesu, kako speči carrot cake ...Razvil kakšno novo stališče, vrednotenje?Da, morda ublažijo ali nadomestijo stereotipe z novimi prepričanji, v nekaterih primerih pajih lahko še okrepijo (npr. vsi Arabci ti skušajo nekaj prodati itd.)Kaj opaziš, občutiš po vrnitvi?Zdi se, da na svet gledam z malo drugačne perspektive.Ali doživetje potovanja pomembno vpliva na tvoje vsakdanje življenje?Nekaj časa da, vendar učinek "popusti" po kratkem času. Daljše kot je potovanje, dlje časatraja občutek, da hodiš okoli z drugačnim pogledom na svet kot prej.DRUGI DELok...:)Ker me sprašuješ v kakšnem smislu mislim potovanje, ki ima zate velik pomenDa...Me: me pa zanima , če se spomniš kakšne konkretne izkušnje s potovanja, ki se ti je šeposebej vtisnila v spomin, te presenetila..?ufZ. zamenjat gumo na kolesu?Zakaj?pa ravno ta...90

K si ni znala sama pa sem morala jastja tko, da sem in charge pa lahk kej poorganiziram, ce je trebaA tako si se takrat počutila?ja recimonic druzga tacga se ne spomnimmuhe so me v etiopiji annoyale, pa bolhena kitajskem sem si pa ful zapomnila voznje z vlakom ponoci, ko je blo treba sedet naruzaku sred smeti - in je blo kot da si cist degradiranKaj pa si takrat razmisljala med tistimi smetmitko kot da si en izmecekin da so higienski in sicerjsnji kulturni standardi na kitajskem precej drugacni kot domaIzmecek v odnosu turist: Kitajecnenena splosnov smislu, da ce si v okolju, ki ni urejeno, cisto itd. potem se tut sam pocutis bolj kot enasmet in kot da si manj vreden kot kadar si v drugacnem okoljuin da to vpliva na ljudihmmmDa mora clovek bit v lepem okolju, da se lahko dobro pocuti itd.in da se ljudje, ki zivijo v umazaniji, tezko pocutijo samozavestne in veliko vrednein to verjetno velja na splosnovsaj men se tko zdisuper...Pa greva se malo na razmišljanje..praviš, da doma ne moreš razmišljat/ni časa za razmišljanje o določenih stvareh napotovanju pa imaš čas, o čem pa razmišljaš takrat?O tem, kaj bi morala narest v bliznji prihodnosti (izobrazevanje, prihranki, kupit vecji flatitd.), kako se "samoizboljsat", kaj so bile kaksne napake v preteklosti ali mogoce tudi praveodlocitve in podobnoPraviš, da so minila potovanja v smislu fokazovanja v smislu zmorem/znam/ si upam.Kakšna konkretna dejanja pa so bila vezana na to?dokazovanja91

s kolesom na islandijo definitivnodrugo pa niti ne vec tolkV smislu fizične zdržljivosti?delno fizicne, delno pa da gres nekam, kamor drugi, ki ijih poznas, niso slipa bicikl je eno tako lepo sredstvo potovanja, se pocutis ko pticek na veji in zelo povezan zneposredno okolicoTvoje najljubse sredstvo za potovanje - prevoz ?a na splosno me sprasujes?Ja?verjetno vlak in potem koloal pa v obratnem smisluletala so mi bla vcasih vsec, sam so se mi zdej cist zamerila s temi "terrorist scares"pa z obsesivnimi pregledi na letaliscihkjer te obravnavajo ko eno zivinovlak zato, ker ne dezuje not :):)Pa preidiva od potovanja kot dokazovanja, znam, zmorem, upam. Kaj pa je"preokupacija" tvojih potovanj sedaj?Sonce in hribizato ker v angliji ni ne enega ne drugegapa mora bit taka destinacija, da ni lih najbolj grozno turisticna in da ni treba sedet v hoteluali pa se vozit na avtobusu na organizirani turine vem pa, kako se selitev v drugo drzavo povezuje s tem, kar ti hoces ugotovitker taka selitev je tut en tak vsesplosni "time off", kjer imas vec casa in tudi vec zunanjihpobud za tuhtanje, kako naprej in kaj je bilo v preteklosti, in kjer reflektiras o svoji kulturi vprimerjavi z novo kulturoKaj pa si reflektirala v primerjavi slovenska kultura: anglija, lahko čisto kajkonkretnega?o, vse zivood small ttalkka, od tega, da se tu ljudje ne zaletavajo vate, ko stojis v vrsti ali hodis potrgovinah, do obsedenosti s tradicijo in starimi stvarmi pa do tega, da so slovencinacionalisti in ozkosrcni, pa do tega, da je slovenski medijski (in sicersnji) prostor takomajhen, da je komajda prostora za dve nasprotujoci si mnenji, za tretje ga pa ze zmanjkapa to, da je slovenija ful cista v primerjavi z anglijo, in da to najbrz pride od vzgoje)nacionalnega karakterja)npr. vse od his naprej je bolj cistotut sezuvanje cevljev je verjetno del tega - obsedenosti z urejenostjo in cistoco92

Pa se cutis bolj samozavsetnega, spostovanega, ce sevrneva na Kitajsko v Slo ali VB?:)hmmmne vemtu sem v cisto drugacni situacijitu sem emigrantna kistajskem sem bila turistpriblizno podobno je sicerne vem pa, kako bi se mi anglija zdela, ce bi bila turistverjetno fajnokda ne bova sla predlaecKatere spretnosti oz. sposobnosti pa rabis na potovanju in se razlikujejo od tsistih, kijih rabis "doma"?predvsem se moras pogovarjat s tujimi ljudmi vsak dan, kar ni nekaj, kar jst cistprostovoljno pocnem domapa ker ni rutine, se je treba vsak dan sproti stvari odlocat, kar tut ponavadi doma ne pocnemin ne maram prevec pocetpa ce se hitro ucis, tut pomaga (jezik, absorpcija random dejstev o novi drzavi ..)pa ce si "street wise", da se "znajdes" tut pomagaKatero tvoje potovanje pa je bilo najbolj "nedomace"?kitajska verjetnozato ker tam, kjer sem hodila, skoraj niso niti anglesko govorilimedtem ko so v etiopiji kar znalipa v enih delih skoraj ni bilo nobenih drugih tujcevPa se kaj kar bi bilo res zelo tuje in ni slo v tvojo "shemo"?to da so se ljudje stran obrnili in se delali, da te ne slisijo, ce niso razumeli, kaj jih sprasujespa da so se te dotikali neznanciin se rezali, ces, kaksen dolg nos ali pa kaj podobnegapa pljuvanje po tleh in smetenje vsepovsodslurpanje rezancev itd.zanimivo .):)Praviš, da ko prides domov s potovanja svet gledas malo z drugacne perspektive?Kako se to npr. konkretno kaze? Kaksen vsakdanji primer... mogoce?93

npr. vidis, da je kaksno slovensko razmisljanje smesno (npr. smesno je govorit o "nasi malidrzavici", ker prvic sploh ni tko majhna, drugic pa mostly nobody cares za naso malodrzavico). hkrati doma tudi opazim, kako je vse cisto in urejeno. pa da so ljudje generalnoprecej zaprti. na primer.se kaj?pa to, da se zaves, da je moznosti veliko vec, kot se zdi, ce si skos doma.pod "moznosti" mislim vse od tega, kje se odlocis zivet, do tega, da ljudje opravljajorazlicne poklice, za katere prej nisi vedel, da so na vojlo, recimo itd.ok...Kaj ti je najbolj vsec, ko prides domov s potovanja?hm, domaca hrana in it domov.to dvoje nekak simbolizira povezanost s tem, od kje sem in kako sem nastala.pa videt prijatelje sevedaKaj ti je pa najmanj vsec?da je treba it nazaj v rutino, nazaj v sluzbo (prej pac nazaj na faks), pa da je treba najprejodkidat stanovanje, ker se vmes naselijo pajki. da si spet "privezan" na isto okolje in istiritem kot prejŠe kakšni občutki, ki se porajajo pri tebi, ko prideš domov?ce sem ful dolg zunaj, lahko tudi obcutek ujetosti in majhnosti, da si nazaj na istemme: superA bi se kaj dodala, karkoli?hm, ne vem, kaj bi, ker ne vem tocno, kaj ti najbolj koristipri meni je meja potovanje in selitev bolj zabrisanain pol ne vem, kaj stetnpr. je amerika bila potovanje al selitevk men se zdi, da je bila selitev in potem nisem v okviru tega razmisljalabolj sem vzela izlete, ki so trajali do 2 meseca maxpri potovanjih je to v bistvu ful naporno vcas, to, iskanje, hrane, pa organiziranje prevozovpa spanjeda se mors skos z bazicnimi potrebami ukvarjatvcasih je osvezilno, vcasih je pa prav napornoZakaj pa potem ti na primer ne izberes rajsi neke agencijske ponudbe, kjer je za to zevse poskrbljeno?Uf, ker tist je pa tko, kot da si sam nase napopal oznako, ki jo marketingarji uporabljajo za"segmentacijo potencialnih strank"in to je no-np94

kot da ne znas zase razmisljat, pa morjo drugi namest tebesegmentacija potencialnih strank?malo razlozi prosimja, mas pakete, ki jih agencijo trzijo ljudem. in vsak paket je narejen za "tip potrosnika". injasno, da smo vsi eni tipi. ampak da ti pa cist vse zorganizirajo in da pol res zivis zivljenjetega "tipa" je pa tut cist grozno in se vsaj jst pocutim, kot da sem nek idiot, ki ga je trebavsepovsod na spagi vlacitsej vcasih je cist lustno (npr. za ene 4 dni), naceloma pa ne.tam si v eni credi tudi z ljudmi, ki te bodo verjetno zaceli kaj kmalu annoyat, ce te yze niso,nek vodic ti pravi, da imas zdaj 32,5 minut za pojest kosilo in to mene cist nic ne veseliok...Kdaj pa je bil tist preobrat oz konkretni dogodek ko si se iz dokazovalke prelevila vdrugi tip osebe - potovalke?odrascanje?sprememba je predvsem ta, da se zaves, da itak nisi edinstven in da je cist vseen, tut ce nisiin pol ni vec take potrebe, da bi se rabil kaj dokazovatmogoce to,d a se sprijaznis, da si one of manySe slisi smiselno.95

Transkript intervjuja z osebo CPRVI DELOb katerih priložnostih oziroma kdaj se odločaš za potovanje?Na 2 leti približno grem na daljše potovanje (3 tedni, 1 mesec), sicer pa potujem krajši časin bližje na destinacije. Potovala sem v glavnem po večini Evrope, predvsem po večjihmestih, zunaj Evrope je bila Tajska, Kambodža, Argentina, Turčija, Egipt ... Potujem vglavnem in najraši v 2-je, ker ker je najmanj dogovarjanja in zapletov in koordinacije, splohna daljših potovanjih. Isto tako najrajši potujem v samoorganizaciji – Lonelyplanet ininformacije iz prve roke. Z agencijami nisem šla skoraj nikoli, razen kada se je splačaloizkoristit poceni čarterske lete. Potujem pa največkrat takrat, kadar so prazniki (1. maj,november ...), nikoli na novo leto, mogoče bo letos izjema. Na daljše destinacije gremnajrajši pozimi ali jeseni, ko je pri nas mraz, da ujamem drugje še kakšen del toplega leta.Ali kdaj doživljaš potovanje kot izkušnjo velikega pomena? Kakšno je to potovanje?Potovanja so mi zelo pomembna iz več razlogov – ker je lepo odkrivat drugačnost (ljudje,kultura, narava), da se lahko distanciram sicer od svojega življenja in spucam glavo, dobimreference o tem, kakšno življenje je vse možno in s tem večam svojo toleranco in manjšamresnost sprejemanja lastnega življenja. Med najbolj posebnimi potovanji je bila Kambodža,ker sem jo odkrila ravno v času, ko se je začela odpirati za zunanji svet, ni pa bila šezavojevana s strani turistov. Ljudje so bili fantastični. Sploh pa je bilo to moje prvopotovanje čez ocean, zato je imelo še poseben čar.Kakšnim potovalnim situacijam pripisuješ poseben pomen? Zakaj?Predvsem so mi všeč situacije, ki se zgodijo spontano, kraji, ki jih odkrijem, pa jih ni vvodičih. Sicer pa je posebnost situacije odvisna tudi od ljudi, ki jih srečujem na potovanjih,to je še posebej bistveno. Potovanje se napolni z vsebino preko ljudi, ki jih spoznaš, si znjimi daljši čas, lahko pa tudi zelo kratko. Predvsem sem bila presenečena v Argentini,kako so ljudje odprti in iskreno velikodušni in prijazni. Če pomislim, nisem imela nitienkrat neprijetne situacije, ki bi bila povezana z ljudmi. V resnici sem se sprostila šele po 1tednu in začela zaupati, da tako pač je ... ker prej ves čas kalkuliraš in čakaš na to, kaj se bopa vendar zgodilo neprijetnega.Ali si na potovaju pridobil kakšno novo védenje oziroma znanje?Na potovanjih sem se naučila ogromno zanimivega – predvsem to je pravi način za širjenjevedenja o geografiji, zgodovini, kulturi. Izboljšala sem tudi svoje znanje fotografije,prebrala ogromno zanimivih knjig, po naključju videla tudi precej dobrih filmov ...predvsem pa sem se naučila veliko iz pogovorov z drugimi ljudmi.. Potovanja pa so supertudi za učenje in poglabljanje znanja jezika – vedno, ko grem na potovanje, kupim slovarjezika, ki ga govorijo na destinaciji.96

Kaj pa spretnosti?Predvsem pa se naučiš reševati zaplete v neznanih situacijah in izgubiš stran predneznanim.Kaj opaziš, občutiš po vrnitvi?Po potovanju sem prvi teden še v enem posebnem zanesem občutku, ko mi je vse, kar jedomačega, nekako drugačno in zanimivo. Še posebej po daljših potovanjih. Vedno opažamstvari okoli sebe, ki jih sicer nikoli ne vidim. Še posebej po potovanjih po državah z boljtemperametnimi ljudmi ugotavljam, kako smo Slovenci pravzaprav distancirani in zaprti dodrugih. Vedno pridem s potovanj nazaj z novimi načrti, ki jih ponavadi delno celouresničim, nekaterih pa tudi ne, ker znajo biti preveč ali nerealni ali še ne zreli za prav tatrenutek.Ali doživetje potovanja pomembno vpliva na tvoje vsakdanje življenje?Na prvi pogled ne, vendar če gledam skozi čas, kako sem se spremenila sama in kako sespremenila svojo percepcijo sveta, življenja, ljudi ... so gotovo zelo pomembna. Navsakdanje življenje ne vplivajo radikalno ali pa vsako posebej, čez noč, ampak vplivajo namoj način delovanja, reakcije, ki bi bile sicer gotovo zelo drugačne, kot so.DRUGI DELEj, a greva intervju?pa pejavapejvaPovej mi prosim, na kakšen način najpogosteje potuješ?Prevozna sredstva? avto in letalookDaj pa dejva malo pobrskat po spominu pa se spomnit, katera čisto konkretno je bilakakšna potovalna situacija, ki se ti je najbolj vtisnila v spomin?Soline v andaluziji - z B. sva potovala z avtom po andaluziji, takšna bolj poceni varianta,šotor in kuhalnik s sabo ... in sva iskala prostor, kje lahko skuhava večerjo8:28 PM in sva našla ene zapuščene soline, slučajno, ko sva zavila s potiskuhala sva najboljši golaž ever (takrat še nisem bila vege ;)in sploh pojedla v sončnem zahoduprepredstavljaj si sečovalske soline, samo malo bolj zapuščeneevo, tohudo97

A to je potem tako distanciranje od življenja na potovanju, ki ga omenjaš... kaj patočno misliš s tem?Ko živiš vsak dan, si tako notri, da se je včasih težko distancirat od situacije in jo pogledatod vrha, nekako zunaj sebe ... ko greš pa na potovanje, pa svoj vsakdan in na nek način tudisebe pustiš tam nekje domain je veliko lažje ramišljat, kaj štima, kaj ne, kaj bi bilo dobro spremenitdistanciraš se tudi od ljudi, ki so okoli tebe, pa lahko razčistiš sam pri sebi kaj v zvezi zodnosina ta način ...aha.. okKaj pa, če sva bila v Andaluziji, tako estesko v tistih solinah. Kaj pa kje drugodmogoče kakšen socialen dogodek z domačini, ki si si ga zapomnila? pozitivno ali panegativno?kar hočešaha ... kambodža, blizu meje s tajsko. sva vzela 2 motorista, ki sta naju vozila po njihovihlokalnih znamenitostih 1 dan. najboljši del je bil ta, da sta nama razlagala zgodovino skozisvoje osebne izkušnjeglede na zgodovino, ki je bila zelo hudo žalostna in travmatična, je bilo po eni straniposlušat zelo bolečeampak po drugi strani lepo, ker sta to hotela deliti z namase ni zdelo, kot je je vse skupaj scena za turisteampak je bilo zelo iskrenoA si se že kdaj ptovala z agencijo?ja, letos v egiptIn kako je bilo?tako kot sem pričakovalarazlog je bil pravzaprav last minutepoceni let, poceni aranžma v hotelupotem sva se tam pa sama organiziralani bilo zares potovanje z agencijo, ampak bolj transfer in nastanitevPa te mika kašna tura npr. z agencijo lahko tudi malo bolj tako alternativno?nisem sigurnapo moje bolj nemogoče kak jemen recimoko ne moreš samGlede česa pa maš pomisleke?nasploh pričakujem od potovanja improvizacijoda nisem odvisna od nobenega98

nimam zelo tesnih načrtov, ampak jih prilagajam gelde na situacijoče greš z agencijo, je dnevni red narejenpa zraven so ljudje, ki ti pašejo, veliko njih pa tudi nePraviš, da na potovanju: »Rada spucam glavo. in s tem večam svojo toleranco inmanjšam resnost sprejemanja lastnega življenja.« Kaj je to manjšati resnostsprejemanja lastnega življenja?če seveda lahko razložiš:)ko greš recimo v kambodžo pa vidiš, kako ljudje tam nimajo nič, pa so srečnimi pa imamo vse, pa velikokrat nismose naučiš na stvari geldat relativnokar se bi mi včasih zdela katastrofa, zdej znam vzet malo manj resnopa s humorjemSuper, hvala.Praviš, da se kar nisi mogla v Argentini navadit na prijaznost in si kar kalkulirala inčakala na neprijetno, zakaj misliš, da se ti je to dogajalo?to samo prvi tedenstereotipija, jaampak vseeno me zanimaA so ble slabe pretekle izkušnje s potovanj razlog na primer?niti ne tolk slabe izkušnje kot opozorila, da je j amareika nevarnaza kraje, da so ljudje zoprnisam to velja bolj za bolivijo, peru ... pa eni kar posplošijo na vsenajbolj zoprni so mi bili do sedaj pravzaparv v francijiIn potem si se ti mela dobro v argentini?super fajnKaj je bilo pa francosko zoprnega:)?duska: taki vzvišeni socela klima je bila zoprnakako se ti vnaprej pripraviš na potovanje, če sploh?duska: preberem vodniček oz. bolj preletimberem forumesurfam po netunaredim približen plan potovanjapa rezerviram spanje za prvo noč, zelo velikokratv glavnem to99

Ti je pomembno, da se držiš plana?sploh ne, je pa okvirni plan po moje fajn, da potem res vidiš približno tisto in toliko,kolikor hočešda na koncu ne zmanjka časa recimookKaj ti je najbolj všeč, ko prideš domov od kje?Odvisno .. ponavadi mi je fajn spati v svoji posteljipa spet videt prijateljeKaj ti je pa najmanj všeč?da je treba v službo ;)Koliko časa, če sploh te še drži nek mood potovanja, ko prideš domov?kašen teden .. max 10 dniveč ne, potem kar zbledikakšen pa je tamoodta moodto je tisto, kar opisujem - da opazim v ljubljani, v službi, pri ljudjeh stvarih, ki jih sicer nepa da sem veliko bolj sproščena, kot sicerok... hvalapotem sva pa midva pri koncua bi še kaj hotla sama dodatSamo to še a je zate ta prehod kej travmatičen nazaj v vsakdanje življenj?ma nit nenitineoz. čedalje manjok. Se enkrat hvala.100

Transkript intervjuja z osebo DOb katerih priložnostih oziroma kdaj se odločaš za potovanje?Za potovanje se odločam takrat, ko imam dovolj denarja oziroma ko se mi zdi, da si tolahko privoščim. Ko sem v takem počutju, da bi nekam šel in začnem na veliko planirat inrazmišljat o tem, da bi bilo nujno nekam it in zamenjat okolje. Pa tudi takrat, ko ima mojapartnerka čas, se pravi, da se tudi z njo usklajujem o tem. Pa tudi palniranje letnega dopustaje bolj v smislu palniranja potovanja. Priznati pa moram, da sta bili dve odločitvi zapotovanje dosti spontani, preprosto sem sprejel povabilo oseb in sem se jim pridružil prinačrtovanju in kasneje pri potovanju samem.Ali kdaj doživljaš potovanje kot izkušnjo velikega pomena? Kakšno je to potovanje?Potovanje so zame poseben čas, ki si ga vzamem zase. Priložnost za doživeti nekaj novega,nekaj posebnega. Predstavljajo priložnost početi nekaj, kar me veseli, da se lahko kajnaučim, spoznam nove ljudi. Pomembna so zato, ker se vidim s prijatelji in znanci.Potovanja, ki so meni pomembna so potovanjana na katerih si odvisen od lastneorganizacije, logistike. Na katerih ni vse naprej opredeljeno, kaj boš počel, kaj boš videl inkdo boš. Zlasti mi je pomembno sprotno prilagajanje planov pa to, da lahko, če ti je nekjezelo všeč, svoje bivanje na določenem mestu preprosto podaljšaš. Pri potovanjih mi je zelopomembno, da lahko kaj zvem, si mogoče preberem o zgodovini, o religiji dežele, kamorbom šel.Trudim se, da bi to naredil že preden grem, ampak dostikrat to počnem tudi, kar napotovanju. Se mi zdi, da to nekako paše zraven – je nekako aktualno. Zelo pomembno semi tudi zdi, da preberem tudi kakšna leposlovna dela avtorjev, ki živijo oziroma prihajajo izdežel, držav, kamor potujem. Pomemben segment igra tudi kulinarika in preizkušanje novehrane, ugotavljanje sestavin in začimb. Zlasti zanimivo je bilo potovanje v Indijo, kulturnišok na katerega se ne moreš pripraviti, prenaseljenost, gneča, ki je povsod, vsiljivost,brezsramno gledanje ljudi direktno vate in opazovanje vsakega tvojega koraka. Ampakpotem ugotoviš, da ni to problem Indijcev, da si za problem, ki ga imaš odgovoren samo ti.Točka v moji spremembi je bilo srečanje dveh Nizozemk, ki sta bili tako sproščeni in sta seodzivali na stvari, ki so se dogajale tudi nam, samo s humorjem. Takrat sem ugotovil, damoraš nekatere stvari razrešiti pač sam in se sprostiti in se nehati razburjati za stvari, ki pačniso pomembne.Potem se spomnim, da mi je ta izkušnja zelo pomagala pri potovanju v Turčijo, ki se nemore primerjati z Indijo. Vseeno so bili dogodki, situacije, ki so po opazovanju, večinoostalih turistov vznemirjale, meni pač niso mogle do živega. Dobiš neko easy goingmentaliteto. Vsaj na potovanju. Ne vem sicer koliko je prenosljiva potem v življenje doma,a vseeno drži še nekaj časa, tudi ko prideš domov. Pa potem, ko se nekajkrat znajdeš v resnevarnih situacijah, potem nehaš pretiravat o stvareh kot so: kje bom spal, jedel inpodobno. Ker lahko takšne stvari vedno urediš brez nekih večjih zapletov. Ali pa, če ni navoljo vozovnic za različna prevozna sredstva, potem počakaš še kakšen dan, da se sprostijoali pa najdeš še »kakšno boljšo« destinacijo in tako spremeniš tok svojega potovanja, lahkotudi zelo korenito.101

Kakšnim potovalnim situacijam pripisuješ poseben pomen? Zakaj?Neizkušenost, ko smo se sopotovalci nespametno podali v noč, namesto, da bi počakali najutro, kar na letališču in si s tem marsikaj prihranili. Smo se pa na ta način naučili nekajvažnega pri nadaljni organizaciji poti, kako je s prevozom, da je dobro biti na vlaku,avtobusu čez noč. Na ta način prihraniš za prenočišče na cilju si naslednji dan zjutraj, saj jedan pametnejši od noči in skratka zjutraj je vse pozitivnejše in lažje. Pa kako naju je vTurčiji stric ogovoril v nemščini in sem poslal v borbo A., ki je pač boljša v tem jeziku,potem pa je stric spregovoril srbsko in naju je posremil skoraj do hostla, ker je bilo tudi žedokaj pozno ponoči v Istanbulu, vendar že z izkušnjo, da je važno kazati na ulicisamozavest, da veš kam si namenjen in neko sporščenost, ekstravertiranost, ki je najbrždoma ne pokažem tako pogosto.Ali si na potovaju pridobil kakšno novo v édenje oziroma znanje?O zgodovini, o religiji neke države, o deomogarfiji, o okoljskih problemih, pa o politiki paupravni organizaciji, hrani, arhitekturi.O čemer si nekaj preberem že vnaprej, drugače pa šenadgradiš različne stvari, ki jih vidiš z literaturo oziroma prek ljudi, ki jih srečaš in lahkokaj povedo o tem.Kaj pa spretnostiKupovanje letalskih kart, pa izpolnjevanje formularjev za vlake v Indiji, z izkušnjami instalno interakcijo sem razvil komptence kupovanja in barantanja na tržnici, kramljanja zdomačini... Naučil sem se katera vprašanja je treba zastaviti, ko kupuješ določeno storitevipd.Si razvil kakšno novo stališče, vrednotenje?Navdušenje nad hrano, pa nad raznimi lokalnimi rituali (npr. vrtovi čajnic v Turčiji, kjer seda prebiti celo popoldne in se lahko imaš super), odprtosti, pa spoznal sem, da ni dobrovedno imeti pri sebi občutka za zaskrbljenost, da skoraj pri ničemer ne pomaga, da zzariplim obrazom in izpadi prenašaš slabo volje na ostale in da se stvari na ta način leupočasnijo, storitve, ki pa jih na ta način dobiš pa so ponavadi slabše. Kdaj pa jepomembno, da ugovarjaš in kako. Da ni potrebno, da se imaš v vsakem trenutku super in daponavadi dobra volja in občutek, da ti je v redu pride tudi s tem, da se malo potrudiš.Kaj opaziš, občutiš po vrnitvi?Po potovanju doma se ponavadi počutim kot da nisem iz tega sveta. Če potovanje trajadolgo in se destinacija, po kateri si potoval močno razlikuje od tega kar imamo doma,ponavadi vstopiš na točki, kjer si odšel, vendar vsi ostali niso več na tej točki in se jemarsikaj spremenilo, takrat se počutiš izgubljenega in rabiš kar nekaj časa, da spet vklopišnazaj. Sploh, če se ljudje, ki jih sedaj gledaš malo z druge distance obnašajo drugače, kot sijih videl preden si odšel. Tukaj je tudi dosti v pričakovanju. Ti pričakuješ, kakšno boponovno srečanje, ker je človekov spomin dosti selektiven in se spomniš le takih najboljših102

stvari. Drugače pa se razveseliš nad hrano pa nad domačim tušem, pa to, da se lahko maloumiriš, kar se tiče organizacije prehranjevanja, spanja in prevozov, kar vse skupaj spominjana neko nomadsko življenje, mogoče na nabiralniško in lovsko skupnost. Kar ti zna napotovanju dostikrat presedati. Ko se to zgodi jaz obstanem na mestu in uživam par dni,lahko tudi s tem, da hodim na obroke k enemu in istemu prodajalcu.Mogoče vidiš, kako so ljudje doma zaprti. Pa tudi neka sproščenost in navdušenja, ki te ševedno drži, nek adrenalin, ki še ostane v tebi sčasoma popusti. Pri daljših potovanjihkasneje, pri krajših malce prej in potem si zopet na starem.Ali doživetje potovanja pomembno vpliva na tvoje vsakdanje življenje?Sigurno, da nekih stvari tudi že po dolgem času od potovanja ne delaš več po starem.Ljudem, ki potujejo se bom najbrž vedno posvetil in jim skušal pomagati, ker vem koliko tito pomeni, ko si kje drugje, res pa je da obstaja malo morje vodnikov in forumov, kjer selahko že vnaprej pripraviš in si marsikaj olajšaš in se morda na ta način tudi prikrajšaš.Mogoče tudi neka generalna odprtost, toleranco ki jo pridobiš, ostane. Zlasti, ko si ti, kjelepo sprejet nekje na tujem. Pa tudi neka dejstva o državi, ki jih spoznaš, ne pozabiš. Inpotem nisi tako zlahka podvržen stereotipom, saj si o nekih stvareh prepričal na lastni koži.Hrana, ki jo spoznaš in se ti prikupi, tudi. Pa avtorji in izvajalci (literatura, glasba, film) tepotem spremljajo tudi doma v vsakdanjem življenju. Predmeti, ki jih prineseš s sabo imajotudi neko simbolno vlogo in jih lahko uporabljaš vsake toliko časa pri posebnih ritualih, kisi se jih naučil na potovanju.103