210,0 kb - Praktik

REŠITVE K UČBENIKU ZA SLOVENSKI JEZIKV 1. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOLMartina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina,Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava ŽidanNa pragubesedila 1REŠITVE K UČBENIKU

JezikStr. 5• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Str. 6• S prvinami besednega in nebesednega jezika, tj. z besedama (DA, NE), grafom v obliki torte, številkami,barvama, %.Po smislu, npr. Anketirali so 472 ljudi. Za manjšino (14,9 %) je učenje napor, neprijetno obveznost, nujnozlo, za večino (85,1 %) pa ne.• Po smislu, npr. pozdravlja mimoidoče, poslavlja se …Besedni jezikStr. 7• Besedni jezik je iz besed, nebesedni pa iz kretenj, grafov, slik …• Beseda.• Npr. slovenščina, italijanščina, madžarščina, nemščina, hrvaščina …Ne. Jezik kretenj spada med nebesedne jezike, saj je njegova temeljna prvina kretnja.BesedeStr. 7• Korenina.Ne. Po smislu, npr. 'krepak, trden človek'.• Npr. lojtra v pogovoru z domačimi ali prijatelji, bajla s sošolci, čičati z otrokom, laringitis z zdravnikom…Zaznamovane.• Samostalnik oz. samostalniška beseda (saj z njim poimenujemo stvar), glagol (saj z njim poimenujemodogajanje oz. stanje), veznik (saj izraža vzročno razmerje), predlog (saj izraža prostorsko razmerje).Str. 9• Prvi vsebuje samo slovenske besede, drugi pa poleg slovenskih tudi nemške.• Večpomenska. Ima pet pomenov.2

Slovenski jezikStr. 13• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Slovenščina, madžarščina, italijanščina, angleščina, nemščina …• Ne.• Slovenščina je državni in uradni jezik, italijanščina in madžarščina sta poleg slovenščine uradni jezik nadoločenem ozemlju RS, hrvaščina in angleščina sta materna jezika za njune naravne govorce, sicer pasta tuja jezika, romska narečja so materni jezik Romov.• Slovenščina.Uporabljajo jo najvišji predstavniki RS, torej državni organi (npr. predsednik države, vlada, parlament,vojska, policija, sodišča), v njej je napis na evrskih kovancih, himna se poje v slovenščini.• Slovenščina.Uradovanje v državi poteka v slovenščini.• Dva.V delu slovenske Istre sta slovenščina in italijanščina, v delu Prekmurja pa slovenščina in madžarščina.Javni napisi so v obeh jezikih, uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih.• Ker sta materna jezika avtohtonih narodnih manjšin.• Da (npr. imena prostorov v hotelu, jedilnik, napis na parkomatu in parkirnem listku ipd.).Oba kraja obiskuje veliko tujih turistov.Ne.V teh krajih je uradni jezik slovenščina, zato morajo biti obvestila (npr. imena prostorov v hotelu,jedilnik, napis na parkomatu in parkirnem listku ipd.) napisana najprej v slovenščini, na drugem mestupa so lahko v katerem drugem jeziku.• Triindvajset (l. 2008 27 članic).Od 1. maja 2004.Naši predstavniki/poslanci v Evropskem parlamentu govorijo slovensko, zagotovljeno je prevajanje vslovenščino, iz slovenščine …Socialne zvrsti slovenskega jezikaStr. 17• a, b, č, d, e, f, hPo smislu, npr. knjižni jezik se uporablja, če govorimo v javnosti ali če pišemo in beremo.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.4

Str. 30• Potomec slovenskih izseljencev.Ne.Ne.Vsakdo./Ni določen.Ne.Za enosmerno.• Tvorita ga dve osebi.Tako, da je prva sogovorka (Maja) izrekala pobude, druga (Daša) pa se je nanje odzivala.Izgovorjeno.Ne, odziva se.Dvosmerno.Dvosmerno sporazumevanjeStr. 31• Drugo, tretje in četrto. Pisec drugega besedila pričakuje bralčev odziv, v tretjem besedilu odgovarjajona vprašanje, pisec četrtega besedila se odziva na dopis.• V drugem.• Četrto. Iz besedila je razvidno, da se sporočevalec odziva ( Najlepša hvala za informacijo …).• Po smislu.• Sestavljeno je iz vprašanja in odgovorov na to vprašanje – vsebuje torej pobudo in odzive.Anketa. Gre za zbiranje odgovorov na isto vprašanje.• V prvem. Posreduje mu podatke o pomirjevalnih dražejih in kapsulah.PogovarjanjeStr. 32• Jure Košir in vpraševalec/Aljoša Rebolj.• Vpraševalec/Aljoša Rebolj.Postavlja vprašanja.Ne.Da bi srednješolcem predstavil izsek iz življenja znanega športnika.Spraševal ga je.• Odgovarjal je na vprašanja.• Ker je zaradi svojih športnih dosežkov znan širši javnosti.• Po smislu.• Po smislu.6

• Da. Vrhunski smučar slalomist.Vprašani/Košir. Zelo rad.Po smislu.Ne.Tikal. Po smislu.Ne. Ker to ne bi bilo ustrezno, saj je nastopal pred javnostjo.Gledala sta si v oči.Po smislu.Spodbudno/prijazno.Po smislu.Z razkoračenimi nogami. V neformalnih položajih (zasebne okoliščine) je taka drža pogosta, v javnempogovoru pa bi jo bilo bolje opustiti in nadomestiti z ustreznejšo (torej sedenje s poravnaniminogami).• Po smislu.Po smislu.Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Npr. na to, da pozorno poslušamo sogovorca, da z njim ohranjamo očesni stik, da je drža telesaprimerna okoliščinam, da smo do sogovorca vljudni, ga ne prekinjamo …Str. 33• Dijakinja in profesor.• Ne.Str. 34• Dijakinja.• Profesor.• Ena.• Tri.• V tretjem.• V četrtem.• V drugem.• V prvem.Str. 35• Ne. Pobudni sogovorec iz prvega pogovora želi priti na zdravniški pregled, iz drugega in tretjegapogovora pa želi pridobiti nove podatke.7

• Družbeno enakovredna sta bila v drugem pogovoru; družbeno neenakovredna sta bila v prvem intretjem pogovoru. Po pozdravu in nagovoru (Dober dan; Čav; Spoštovane poslušalke in poslušalci), potikanju oz. vikanju ipd.• Neuradni pogovor, uradni pogovor.• S predstavitvijo obeh sogovorcev. Ker poteka pogovor po telefonu, se sogovorki ne vidita in neprepoznata.• Ker se pogovarjata prijatelja.• Po radiu.Pogovor v živo (kontaktna oddaja).• V drugem pogovoru z neposrednim osebnim stikom, v prvem pogovoru po telefonu, v tretjempogovoru pa z osebnim stikom (pogovor novinarja in strokovnjaka) in po telefonu (pogovorposlušalke s strokovnjakom).DopisovanjeStr. 37• Po smislu.• Po smislu.• Da. Dopisovalec se ne more sproti prilagajati svojemu bralcu, kot se lahko sogovorec pri pogovarjanjusvojemu poslušalcu/sogovorcu.• Npr. na izbiro ustreznega papirja, na razločen rokopis oz. pregleden tipkopis, na ustrezno prostorskorazvrstitev delov besedila ipd.Str. 38• Ne. Avtorica četrtega besedila ne pričakuje odziva in tudi sama se ne odziva na dopis drugega.• Prvi in tretji. Oba dopisovalca dajeta pobudo in pričakujeta odziv.• Drugi. Dopisovalec se odziva na prošnjo drugega ( za katero si me prosil).• Peto. Po smislu.• 1: da bi se bralec udeležil seje; 2: da bi bralec povezal pošiljko s svojo prošnjo; 3: da bi bralec nekajnaredil; 4: da bi bralec vedel, kje je dopisovalka; 5: da bi bila dopisovalca v stiku.• Tretji in peti. Pokrajinske pogovorne (npr. pozabla sm spomnt, fajn se mej) in slengovske (npr. ajd,lonypo).• Ker dopisovaleka pojmuje SMS-sporočilo kot eno od oblik pisnega sporazumevanja, za tega pa jeznačilna raba knjižnega jezika.• Ker si po telefonu navadno ne pošiljamo dolgih sporočil.• Po smislu.Str. 39• Točno določenemu naslovniku.Prvi po navadni pošti, drugi po e-pošti.V prvem dopisu neenakovredno, v drugem pa enakovredno (v prvem dopisu po vikanju, v drugem ponagovoru in tikanju).8

Dopis, ki nastane v neenakovrednem družbenem razmerju, mora imeti predpisano obliko.Nagovora v prvem dopisu ni, v drugem pa je (Zdravo). V prvem primeru sporočevalec naslovnika vika,v drugem pa tika. Pozdrava v prvem dopisu ni, v drugem pa je kratica (LP).Ker gre za različno družbeno razmerje med piscem in bralcem.• Glava dopisa s podatki o sporočevalcu in naslovniku ter kraju in datumu pisanja, ime besedilne vrste,vsebina dopisa, pozdrav/zaključek, podpis.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Enosmerno sporazumevanjeStr. 40• Enosmerna. Vlogi govorca in poslušalca se ne zamenjujeta.• Pisanje življenjepisa in pogodbe o štipendiranju je enosmerno, pisanje prošnje pa dvosmerno. Pisecživljenjepisa in pogodbe o štipendiranju ne pričakuje odziva oz. se ne odziva na besedilo drugega,pisec prošnje pa pričakuje odziv.• Poslušanje, govorjenje, branje in pisanje; poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.Sporazumevalne dejavnosti so po obeh merilih enako razvrščene.• Po smislu.• Po smislu.• Enogovorno. Pri govornem nastopanju se vlogi govorca in poslušalca ne zamenjujeta.• Enogovorna. So delo enega sporočevalca; ta ne pričakuje besednega odziva bralcev.Sporočanje (govorno nastopanje in pisanje enogovornih besedil)Str. 41• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Faze sporočanjaStr. 41• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.9

Str. 42• O žirafi.• Prvo besedilo vsebuje podatke o zunanjosti, prehranjevanju, življenjskem prostoru, drugo pa ozunanjosti, prehranjevanju, življenjskem prostoru, načinu življenja, sovražnikih, razmnoževanju.• Drugo.• Podteme so v prvem besedilu pomešane, v drugem besedilu pa so predstavljene v smiselnemzaporedju (vsaka v svojem odstavku).• Drugo.• Neurejeno. Najprej bi morali biti zapisani vsi podatki o žirafini zunanjosti, šele nato bi urejeno sledilidrugi (prehranjevanje, življenjski prostor).• Ne.Po smislu, npr. z izpustom samostalnika žirafa in uporabo osebne glagolske oblike (Je zelo velika žival.Hrani se z rastlinami …).• rastlinojeda; razkorači; Afriki; pri strani• Ne. Po smislu.• Po smislu.• Drugega.Str. 44• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Str. 45• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Str. 46• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.10

Načela uspešnega sporočanjaStr. 47• Ne.V življenjepisu navajamo pomembnejše mejnike v življenju osebe, ne pa svojega mnenja, mnenjadrugih ljudi; ne izražamo svojih čustev, načrtov za prihodnost, želja ipd. Ne končamo ga s pozdravom.• Po smislu.• V prvem o rojstvu in otroštvu, v drugem o mali šoli, v tretjem o osnovni šoli in interesnih dejavnostihv tistem času, v četrtem o srednji šoli, v petem o zunajšolskih interesnih dejavnostih v tistem času in oprijateljih, v šestem o študijskih načrtih, v sedmem o svojih življenjskih ciljih.• Objektivno.Ne.Ne.• O uspehu v osnovni šoli in o interesnih dejavnostih.Ker veljata za vse (nista nič posebnega).Katero OŠ sem obiskoval, od kdaj do kdaj, s katerim uspehom sem jo končal.Raba členka ni primerna (izraža samoumevnost).• Katero SŠ sem obiskoval oz. jo obiskujem, od kdaj do kdaj, s katerim uspehom sem jo končal.V tem odstavku je veliko odvečnih podatkov, nista pa navedena čas vpisa v SŠ in uspeh v prvih trehletnikih. Ker v življenjepisu ne izražamo svojega mnenja, doživljanja ipd.• Primerno je navesti (konkretne) vrste izvenšolskih dejavnosti in svoje dosežke, ne pa vloge športain podatkov o prijateljih oz. o zaljubljenosti. Ker so to človekove osebne zadeve, ki ne spadajo vživljenjepis.• Ne.Ne.• Ni primeren.• Ne. Ker je življenjepis po navadi priloga k uradnemu dopisu.• Da.Da. Z lastnoročnim podpisom jamčimo za točnost vseh podatkov.• Ime pred priimkom.• Po smislu.Str. 48• 1: da bi mu naslovnik verjel, 2: da bi naslovnik storil določeno nebesedno dejanje, 3: da bi naslovnikvedel to, kar ve sporočevalec, 4: da bi naslovnik sodil tako, kot sodi sporočevalec.1: Prisega, prisegam, 2: po glagolih v velelniku (preberite, se posvetujte), 3: po predstavljenihobjektivnih podatkih, 4: po vrednotenjskih izrazih/prislovih in pridevnikih (razumljivo, jasno, zabavno,praktične, izvirnih, koristnih).• Po smislu.• Po smislu.11

Str. 49• Npr. Prosim te, da mi posodiš žeton za avtobus. Posodi mi žeton za avtobus. A imaš mogoče kakšenžeton? Žetonov mi je zmanjkalo.• Z glagolom in z velelnikom.• Če bi hotel biti zelo vljuden ali bi naslovnika dobro poznal in bi vedel, da je navajen na tak načinizražanja.• Planeti.• Ne. Planeti niso navedeni v pravem zaporedju. Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran,Neptun.• Cepljenje psov.• Steklina.Cepljenje proti steklini.• Ker je površno zapisal besedilo, očitno pa ga ni pregledal in popravil.• Po smislu, npr. Obveščamo vas, da v naši ambulanti tudi letos cepimo pse proti steklini; opozarjamovas, da je cepljenje zakonsko obvezno.Str. 50• Ker je pisec javnega pisma (drugo besedilo) opozoril urednike in bralce časopisa, da je novinar v svojinovici (prvo besedilo) navajal napačne podatke.Str. 51• Da bi naslovnik zaprl vrata.• Neposredno: Zahtevam …, Prosim …, Zaprite …, Vrata morate …; v vseh drugih posredno.Sporočevalec je svoj namen izrazil neposredno z glagoloma, ki poimenujeta govorno dejanje(zahtevam, prosim) ali z velelnikom (zaprite) in z glagolom morati (morate). V drugih povedih jesporočevalčev namen izražen posredno, saj lahko te povedi razumemo tudi drugače (npr. kotvprašanje).• Prvo, četrto, peto, sedmo in deveto. Prvo, četrto, peto in deveto poved bi lahko razumel kot vprašanjein bi odgovoril z DA ali NE, sedmo bi lahko razumel zgolj kot informacijo o sporočevalčevem telesnemstanju in se nanjo sploh ne bi odzval oz. bi se odzval z vprašanjem: »A res?«• Po smislu.• Po smislu.• Otrokom.• Ciciban; risba kuharčka in nazorna slikovna upodobitev, ki v kuharskih receptih za odrasle ni v navadi.Omenjeni so starejši in starši, ki naj pomagajo otrokom.• S kramljanjem o pustu, ki je znan po cvrtju oz. primeren za peko ocvrtih mišk z jogurtom. Ker želipridobiti malega bralca (poslušalca – če mu berejo starši).• Ob slikovnem gradivu si otrok lažje predstavlja naloženo nalogo.• Po smislu.12

• Netopir vidi zelo slabo, sliši pa zelo dobro.Ime mi je Peter, moji mami Ana, očetu Andrej, bratu Andraž, sestri pa Zdenka.• Ne. Tretja in četrta poved nista logično povezani ne med seboj ne s prejšnjima povedma.• Po smislu, npr. Ravnatelj je zato predlagal, da bi bil primeren čas za pisanje naslednji teden. To je bilosprejemljivo. Čeprav nekateri dijaki niso dobili negativne ocene, bodo vseeno ponovili pisanje.• Lastnik stanovanja nasilneže ( ko jih je ta nagnal iz stanovanja).• Verjetno nasilnež lastnika stanovanja (ni pa jasno).• Po smislu, npr. Nasilneži so ponoči prišli v hišo in premetali vse prostore. Ko se je lastnik prebudil, jevlomilce hotel pregnati. Eden od njih ga je udaril in laže poškodoval.Str. 57• Opravičilo.• Glava uradnega dopisa, zadeva, podatki o Jasnini odsotnosti (kdaj, zakaj), pozdrav.• Po smislu.Str. 58• Po smislu.• Po smislu.Sprejemanje enogovornih besedilStr. 59• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Str. 60• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.14

• Po smislu.• Po smislu.• Da.Da bi po njem ugotovil, ali ga poslušalci razumejo, ali se z njim strinjajo, ali se dolgočasijo ipd., in da biše pravočasno izboljšal svoj govorni nastop.• Tako, da kaj podčrta oz. napiše z drugo vrsto pisave, da vstavi sliko/shemo, da besedilo smiselno členina manjše enote …Poslušanje govornih nastopovStr. 60• Po smislu, npr. razmislil bom, kaj že vem o Kropi in kaj bo o njej verjetno predstavljeno, primerno sebom namestil, pripravil bom pripomočke za spremljanje poslušanega besedila …Po smislu.Str. 61• Po smislu.• Da.• Lega: pod Jelovico ob regionalni cesti, ki pelje v Selško dolino; prebivalci: število ni omenjeno,ukvarjajo se z umetnim kovaštvom; oblika naselja: strnjeno naselje fužinarskih hiš; javne stavbe:Kovaški muzej; kulturne znamenitosti: izdelki umetnega kovaštva, vigenjc Vice, najstarejša talilna pečs konca srednjega veka; preteklost: železarski kraj (kar 500 let so izdelovali žeblje); okolica: cerkev sv.Primoža in Partizanski dom na bližnji Vodiški planini.• Po smislu.• Predstavitev kraja. Besedilo vsebuje opis kraja in pripoved o njegovi zgodovini.• Komurkoli.Besedilo ni strokovno zahtevno.• Novinarka (Alenka Rebec).Da. Na koncu (ko govori o okolici) uporablja vrednotenjske izraze, npr. čudovit razgled, kar nekaj, boljpusto, marsikaj dobrega.• Da bi bila predstavitev kraja pristnejša.Ne.• Novinarka knjižno, kovač neknjižno. Kovač govori v narečju.• Slika in glasba.• Da.Predstavitev naredi bolj živo, sproščeno.15

• V strokovni literaturi (npr. v leksikonih in enciklopedijah).• Novinarki se je zdel kraj zanimiv./Kropa je eden od pomembnejših slovenskih zgodovinskih krajev.• Taka predstavitev kraja ima tudi oglaševalno vlogo. Gledalce želi privabiti v ta kraj.• Po smislu.• Po smislu.Str. 62• Po smislu.• Po smislu.Str. 63• Med poslušanjem je nastal prvi zapis, po njem pa naslednji trije.Po njihovi oblikovanosti – v prvem so le naštete alineje po zaporedju podatkov v posnetem besedilu, vostalih treh so že povzete podteme/ključne besede in te je treba dopolniti z bistvenimi podatki.• Miselni vzorec, preglednica, dispozicijske točke.V vseh treh so navedene podteme/ključne besede, manjkajo bistveni podatki.• Po smislu.• Po smislu.Str. 64• Po smislu.• Po smislu.Branje enogovornih besedilStr. 64• Po smislu.• Po smislu, npr. »učenje branja« pomeni učenje prepoznavanja dogovorjenega pomena dogovorjenihpisnih znamenj (npr. črk), »učenje z branjem« pa pomeni, da z branjem pridobivamo znanje iz raznihpisnih virov.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.V jedilnem listu ne preberem vseh podatkov, temveč poiščem le tisto skupino jedi oz. tisto jed, ki joželim naročiti, ter si preberem podatke o njej (npr. količino, sestavo, ceno). V reviji Gea najprej preletimnaslove in podnaslove člankov, njihove poudarjene dele ipd.; potem se odločim, katere članke bomprebral natančneje. Strokovni članek berem natančno od začetka do konca in si med branjem kajzapišem, po branju pa si uredim zapiske.16

Jedilnega lista. Ker me zanima samo določena jed.Strokovni članek. Da bi pridobil pomembne podatke, jih razumel, si jih zapomnil, se do njih kritičnoopredelil.Najprej preletim naslove …, nato podrobno preberem izbrane članke.Če bi bral strokovni članek tako kot jedilni list, ne bi pridobil vseh pomembnih podatkov. Če bi braljedilni list tako kot strokovni članek, ne bi izbral jedi. Če bi bral revijo Gea tako kot Gregorčičevo pesemSoči, iz nje ne bi pridobil želenih informacij.Str. 65• Od namena branja (tj. od tega, kaj želim doseči z branjem).• Da bi pridobil točno določene podatke.Pozoren sem samo na podatke, ki me zanimajo oz. jih potrebujem.• Da bi se pregledno seznanil z vsebino. Najprej preletim naslove, podnaslove … člankov, nato natančnopreberem besedila, ki so pritegnila mojo pozornost.• Da bi si pridobil in zapomnil čim več podatkov o določeni temi in jo kritično ovrednotil. Berempodrobno, med branjem si izpisujem podatke, te po branju urejam in jih dopolnim s podatki iz drugihbesedil ipd.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu..• Npr. s Priročnim krajevnim leksikonom Slovenije, s knjigo Slovenija – Turistični vodnik, s Slovenskimvelikim leksikonom, z Enciklopedijo Slovenije, z viri na medmrežju ipd.• Opis kraja vsebuje podatke o njegovem upravnem statusu, nadmorski višini, legi, obliki, številuprebivalcev, kulturno-umetnostnih znamenitostih, predstavitev kraja pa ob že naštetem vključuje tudipripoved o zgodovini kraja, npr. o pomembnejših dogodkih in ljudeh, povezanih s tem krajem.Str. 68• Tema.V prvem besedilu. Vsebuje namreč največ podtem (ime kraja, upravni status, lega, nadmorska višina,prebivalci, opis mestnega jedra in zaselkov ter geoloških značilnosti, zgodovina kraja, gospodarstvonekoč in danes, kulturno-umetnostne, tehniške in naravne znamenitosti, znameniti krajani ...).Avtor prvega besedila je I. Š. (Igor Šebenik), naslovniki pa bralci Priročnega krajevnega leksikonaSlovenije; drugo besedilo nima navedenega avtorja (v kolofonu knjige sta navedena uredniški odborin skupina avtorjev), naslovniki pa so bralci/uporabniki Slovenskega velikega leksikona; tretje besedilonima navedenega avtorja, namenjeno je bralcem Leksikona Cankarjeve založbe; četrto besedilo tudinima napisanega avtorja, naslovniki pa so uporabniki medmrežja oz. dane spletne strani.Prvo besedilo v Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije, drugo v Slovenskem velikem leksikonu,tretje v Leksikonu Cankarjeve založbe, četrto na spletni strani www.idrija-turizem.si.17

Da. Podatki v leksikonih so preverjeni (za njihovo resničnost jamčijo strokovni recenzenti). Zagotovilza verodostojnost podatkov ni le za besedilo, objavljeno na medmrežju; domnevamo, da so tudi tipodatki preverjeni, ker so objavljeni na uradni spletni strani.• Po smislu.• Po smislu.• Da.• Po smislu, npr.IME KRAJAUPRAVNI STATUSLEGANADMORSKA VIŠINASESTAVAKLJUČNE BESEDE/PODTEMEOKOLIŠKE VASI, ZASELKI IN KMETIJEIdrija––––mestosedež občineBISTVENI PODATKIIdrijsko-Cerkljansko hribovjeob izlivu Nikove v Idrijco325 m–––mestni predeliokoliški zaselkisamotne kmetijePodroteja, Zagoda, Ljubevč, Čerinovše,Polajnc, Smukovše, Bevk, Kobal, Češnjice …PREBIVALCI – 6171– zaposleni v Idriji ali GodovičuZGODOVINA – začetek: 1490. l.– od 15. stol. do konca 20. stol. rudnik–živega srebrav 18. in 19. stol. pomembno slovenskokulturno središčeKULTURNE ZNAMENITOSTINARAVNE ZNAMENITOSTIGOSPODARSTVO–––––––––––tehniški muzejnajstarejše ohranjeno slovenskogledališče (1770)prva slovenska realka (1903)cerkev Sv. trojicecerkev sv. Antona Padovanskegacerkev sv. Jožefačipkarski festivalDivje jezeronajkrajša slovenska reka (Jezernica)Tovarna kolektorjev IdrijaRotomatika18

ZNANE OSEBNOSTI––––––––slikar Nikolaj Omerzaslikar in kipar Nikolaj Pirnatkonstruktor Stanko Bloudekzemljemerec Jožef Mraknaravoslovec Baltazar Hacquetnaravoslovec Giovanni Antonio Scopolipisatelj Fran Milčinskigeolog Marko Vincenc Lipold• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.KLJUČNE BESEDE/PODTEME1. BESEDILO 2. BESEDILO 3. BESEDILO 4. BESEDILOIME KRAJA X X XUPRAVNI STATUS X X XLEGA X – XNADMORSKA VIŠINA – – –SESTAVA – – XOKOLIŠKE VASI, ZASELKI IN KMETIJE – X –PREBIVALCI X X XZGODOVINA X – XKULTURNE ZNAMENITOSTI X X XNARAVNE ZNAMENITOSTI – – XGOSPODARSTVO X – XZNAMENITI KRAJANI – – XNajveč podtem je v prvem besedilu, sledi četrto besedilo, najmanj podtem pa je v tretjem besedilu.• Največ bistvenih podatkov o krajevnih znamenitostih je v prvem in četrtem besedilu.• V prvem, drugem in četrtem besedilu je več podatkov o preteklosti kraja. Avtorji so se tako odločilizaradi tega, ker je Idrija najstarejše slovensko rudarsko mesto in je njena današnja podoba tesnopovezana z izkopavanjem rude od 15. stol. dalje.• V četrtem besedilu.• Čipkarstvo (klekljanje).V prvem, drugem in tretjem besedilu.Ne.Podatke bi lahko poiskali v klasičnih/knjižnih in digitalnih virih.• Ustanovljeno je bilo v Idriji l. 1770; zgradba je ohranjena.Več podatkov bi lahko poiskali na medmrežju, v leksikonih, gledaliških publikacijah ipd.19

• Kamšt je rudniška črpalka oz. črpalna naprava. V tretjem besedilu puščica (↑kamšt) usmerja navsebinsko povezano iztočnico v leksikonu: Kamšt RUD Naprava za črpanje vode iz idrijskega rudnika,postavljena 1790; sestavlja jo leseno lopatasto kolo s premerom 13,5 m, zvezano z močnimi železnimivezmi. Eden najpomembnejših teh. spomenikov v Sloveniji; v nespremenjeni obliki k. delovala skoraj160 l.Klavže so vodne zapornice na Idrijci in Belci.Več podatkov bi lahko našli v leksikonih, strokovnih priročnikih, slovarjih, na medmrežju ipd.• Steinberg je bil vrhunski znanstvenik in politehnik, ki je deloval v Idriji.Po Slovenskem velikem leksikonu: Franc Anton pl. Steinberg (grad Kalec, Pivka, 28. 10. 1684–7. 2.1765, Lj.) je bil slovenski geodet in kartograf; bil je cestni nadzornik na Notranjskem, pozneje rudniškiupravnik ter jamomerski in geodetski učitelj v živosrebrovem rudniku v Idriji. Konstruiral je geodetskeinštrumente, izboljševal rudniške naprave in izdelal več kart; raziskoval je Cerkniško jezero in leta 1758objavil v nemškem jeziku Temeljito poročilo o Cerkniškem jezeru na Notranjskem Kranjskem.V leksikonih, enciklopedijah ipd., v klasični in digitalni obliki.• Hudournik je gorski potok z zelo velikim strmcem in spremenljivim vodnim tokom. Trias je najstarejšaperioda mezozoika (ok. 250–210 mil. let pr. n. š.). Cinabarit (tudi cinober) je rdeč živosrebrov sulfidnimineral; glavna ruda za pridobivanje živega srebra.Npr. s SSKJ, z Velikim slovarjem tujk.• Puščica usmerja na vsebinsko povezano iztočnico v danem leksikonu.Str. 69• Po smislu.• Po smislu.Str. 70• Bralec.Ker jih ni razumel oz. ker je želel pridobiti nove podatke o podčrtanem podatku.• Bralec.V slovarju bo poiskal razlago podčrtanega izraza oz. njegovo slovensko ustreznico; v enciklopediji,leksikonu ali na medmrežju pa bo poiskal podatke o najstarejšem rudniškem rovu v Evropi.• Med branjem je verjetno podčrtal izraze v besedilu, po branju pa je napisal opombe ob robu.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.BesediloStr. 74• Ne.• 1., 3., 4., 5., 7.20

• Npr. na tabli v parku.Da bi lastniki psov počistili za svojimi živalmi.• Odkritje 4500 let starih grobov v Egiptu.Bralcem časopisa.Izpuščena je beseda so.• V sedmem.Da. V nasprotju z ostalimi, ki so v zbornem jeziku, je to narečno. Gre za narečne besede (npr. čikonja) inglasove (npr. vieš, zatuo).• Aforizem.• Peto. Besedilo ni tvorjeno zaradi praktičnega namena, ampak skuša vplivati na bralčevo doživljanje spesniškim jezikom, ki se s poudarjeno ritmičnostjo in lepoto loči od vsakdanjega.• Besedila so: 1., 3., 4., 5., 7.Besedila so tista sporočila, ki tvorijo vsebinsko in oblikovno celoto, iz njih lahko prepoznamo, čemuso nastala in o čem govorijo. V njih ne manjka noben za razumevanje potreben podatek, povedi pa sesmiselno navezujejo druga na drugo.• Neumetnostno besedilo vsebuje preverljive podatke in ima praktičen namen, umetnostno pa govori odomišljijskem svetu in nima praktičnega namena.Javno besedilo je namenjeno vsem oz. širši javnosti, zasebno pa le enemu naslovniku ali manjši skupiniljudi.Uradno besedilo nastane v neenakovrednem družbenem razmerju, neuradno pa v enakovrednem.Subjektivno besedilo je besedilo, v katerem sporočevalec razodeva svoje čustveno in telesno stanje,svoje čustveno razmerje do predmetnosti ipd.; v objektivnem besedilu pa se ne razodeva.S propagandnim besedilom želi sporočevalec vplivati na naslovnika, da bi kupil njegov izdelek aliuporabil njegovo storitev. Prikazovalno besedilo pa tvori le zato, da bi naslovnik vedel to, kar vesporočevalec.Dvogovorno besedilo tvorita dve osebi oz. sporočevalec pričakuje naslovnikov besedni odziv ali sesam odziva na besedilo drugega. Enogovorno besedilo tvori en sam sporočevalec, ki ne pričakujeodziva oz. se ne odziva na drugega sporočevalca.Raziskovalni pogovor (intervju)Str. 76• Po smislu.• Po smislu.• Javno. Namenjeno je komur koli.• Zapis pogovora. V njem sodelujeta vpraševalec in vprašani.Str. 77• Izpostavljena je ena od misli, izrečenih v intervjuju.Po smislu.21

Po smislu.• S predstavitvenim uvodnim delom.• Kdo je intervjuvanec, kaj je po poklicu, koliko je star, katera osebnostna lastnost je zanj značilna.• Vprašanja in odgovori.• Novinarka/Nika Vistoropski in Rok Terkaj.• Pobudna sogovorka je bila novinarka, odzivni sogovorec pa Rok Terkaj.• Raziskoval je njegovo življenje.Tako, da mu je postavljal vprašanja.• Odgovarjal je na njegova vprašanja.• Ker se ji zdi, da je zanimiv za širšo javnost.• Devet.• Zaradi večje preglednosti.• Osemnajst.• Pevec.Ker je on zanimiv za javnost.O različnih temah, npr. o reperjevem pogledu na današnjo mladino, o njegovih vzornikih, o odnosu dostaršev …• Ne.Uradni dopisi (zahvala, opravičila, vabilo)Str. 80• Ker se njihovi pisci odzivajo na druge dopise oz. pričakujejo odziv svojega bralca.• Zasebna. Namenjena so točno določenemu posamezniku.• Prvi, tretji, peti. Pisec in bralec nista v družbeno enakovrednem razmerju.• V prvem in petem.• Ne. Prvi je nastal zato, da bi bralec tega dopisa piscu opravičil zamudo, peti pa zato, da bi bralec vedel,da mu je pisec hvaležen za štipendijo.• V petem.Zahvala.V naslovu dopisa (Zahvala) in v vsebini zahvale (se zahvaljujem).Janez Boštjančič.Ustanovi. Kot naslovnik je naveden Litostroj Jeklo, d. o. o.V levem zgornjem kotu. Najprej podatki o sporočevalcu, nato o naslovniku.V Grosuplju, 18. 9. 2008. V desnem zgornjem kotu, in sicer v višini poštne številke kraja sporočevalca.Spoštovani! Nagovor.Ker je v prvem besedilu nagovor na začetku podatkov o naslovniku.Za podeljeno štipendijo.S pozdravom in podpisom.Lastnoročno, z imenom in priimkom. Ker gre za uradni dopis.22

• V prvem.Opravičilo.• V tretjem.Vabilo.• V neuradnih dopisih ni t. i. glave (s podatki o sporočevalcu, naslovniku ter kraju in času pisanja),navedbe besedilne vrste, dnevnega reda, podpisa z imenom in priimkom ter družbeno vlogo pisca.Neuradni dopisi se začnejo z neuradnim nagovorom in končajo z neuradnim pozdravom. V nagovoruin pozdravu je napisano samo ime naslovnika oz. sporočevalca ali vrsta njunega sorodstvenega/prijateljskega razmerja. Tudi vsebina dopisa je drugačna, saj pisec piše o osebnih neuradnih stvareh.Predstavitev osebeStr. 83• Življenjepis je besedilo, v katerem so v resničnem zaporedju predstavljeni pomembnejši mejniki izživljenja osebe.V opisu osebe sporočevalec predstavlja zunanjost osebe in njen način življenja. Zato so glagoli v opisupo navadi v sedanjiku (v življenjepisu pa so v pretekliku).V oznaki osebe sporočevalec presoja ravnanje osebe, ki jo dobro pozna (jo dlje časa opazuje), zato vnjej prevladujejo vrednotenjski izrazi.• Tanja.• Želel je predstaviti Tanjo.• Kakšna je njena zunanjost, s kom, kje in kako živi, kaj dela, s čim se rada ukvarja.• Kakšna se zdi piscu kot osebnost.• Kdaj se je rodila in kaj je počela do tega trenutka.• Ob tretjem.• Ob prvem.• Izvedel sem nekaj o njeni zunanjosti, kraju bivanja, načinu življenja, navadah …Str. 84• Ne.Da.• Ne.• Ne.Deset.So. Da si prejemnik besedila laže predstavlja, kako je potekala njena življenjska pot.Začne z rojstvom, konča se s trenutnim stanjem.23

Str. 85• Po smislu.• Po smislu.• Ne.• Da.• Da.• O Janezovi osebnosti. V drugem/najdaljšem odstavku.Predstavitev krajaStr. 86• Preddvor.• Ne.• Iz prvega.• Pisec je zbral podatke o nadmorski višini kraja, o številu prebivalcev, vrsti naselja, legi, zgodovini kraja,pomembnih stavbah in o tamkajšnjih prebivalcih.Nekatere že znane podatke je poiskal v leksikonih, enciklopedijah ali na medmrežju, za številoprebivalcev in dejavnost ljudi pa se je moral posebej pozanimati, npr. na občinskem uradu.• Ne. Ker je tvoril leksikonski članek.• Pisec je obiskal Preddvor ter si zapisal, kaj je občutil v tem kraju in ob pogledu na okolico.• Da. Z besedami markanten, skrivnostna (krpa), čudovito, lep in občudovanja vreden … sporoča, da mu jeta kraj všeč.• Prvo je objektivno, drugo pa subjektivno. V prvem so navedeni preverljivi podatki o kraju, v drugem pavtisi pisca ob obisku kraja.• Npr. ničesar o nadmorski višini kraja, o rasti števila prebivalcev, o vrsti naselja, o njegovi zgodovini inkulturnih spomenikih.• V prvem natančno, tj. 2132 m, v drugem pa z besedo dvatisočak.• Prvo.• Tvorec drugega besedila.Uporabil je vrednotenjske pridevnike, mataforične besedne zveze in glagole, s katerimi izraža svojevtise.Str. 87• Ne. Ker morajo čim bolj ustrezati resničnosti.• Da. Ker imamo ljudje različne okuse oz. isti kraj doživljamo/ocenjujemo drugače.• Subjektivno.Opis postopkaStr. 88• Krožno kolesarsko pot po Vipavskih brdih.24

• Potek kolesarjenja po Vipavskih brdih.• Da.Pred kolesarjenjem in med njim. Pred kolesarjenjem bi se seznanil s celotno potjo oz. bi načrtoval pot,med kolesarjenjem bi si olajšal orientacijo (ob vsakem postanku bi s pomočjo opisa izbral pravo smer).• Na njem so označene postaje (koraki) kolesarske poti; prispeva k večji nazornosti besedila in k boljšiorientaciji kolesarjev.• Trinajst.• S številom prevoženih kilometrov (od izhodišča) in z nadmorsko višino postaje (točke).• Na izbranih točkah/postajah se spremeni smer kolesarske poti, zato so to ključne točke za orientacijokolesarjev.• Kolesarji sploh ne bi prišli do cilja ali pa bi za krožno pot potrebovali veliko časa, saj bi se težko znašli.• V sedanjiku.Opis napraveStr. 90• Po smislu.• Po smislu.• Seznaniti bralca s preprostim svetlobnim mikroskopom.• Napravo.• Pet. Okular, objektivi, mizica, makro- in mikrometrski vijak, vrtljivo zrcalce.• Da.Besedilo ekonomske propagandeStr. 92• Ne.• Pisec prvega besedila je želel naslovnika pripraviti do obiska zdravilišča, pisec drugega pa je želelseznaniti naslovnika s podatki o tem naravnem zdravilišču.• Prvo.Fotografija zavzema večji del prostora in prikazuje stvari, ki pritegnejo obiskovalca v toplice. Besedilopa govori samo o tem, kar naj bi pritegnilo obiskovalce – našteva možnosti za kopanje, sončenje,šport, vožnjo s čolnom, jahanje po prelepi pokrajini in tudi romantične večerje, zdravilne učinketermalne vode in zdravniško oskrbo.• Terme Čatež./Zdravilišče Čateške toplice.• V prvem besedilu so predstavljene možnosti za razvedrilo, rekreacijo, ohranjanje in izboljševanjezdravja, skratka, za užitek in zabavo. Iz drugega besedila izvemo podatke o legi toplic, njihovizgodovini, o globini nahajališča termalne vode, njeni temperaturi in zdravilnosti.Ker je različen sporočevalčev namen.25

• Prvo besedilo so verjetno tvorili uslužbenci oglaševalskega podjetja (po naročilu podjetja TermeČatež), drugo pa je tvoril strokovnjak (geograf).• Javnosti. Komur koli.• Pritegnili naj bi bralčevo pozornost z obliko, kratkostjo in izražanjem prednosti zdravilišča.• V obeh okvirčkih in v zadnjem odstavku besedila.• Ker sporočevalec želi, da bi si ga ljudje zapomnili.• Prva prikazuje del sodobnega kopališča (tobogan), druga pa celotno zdravilišče iz zraka.Druga.• Ker je menil, da bosta tobogan in fontana privabila ljudi v zdravilišče in da večja fotografija bolj vzbudipozornost bralca.• Navdušenje nad zdraviliščem.Ponavljanje stavčnega vzorca So … (npr. so vode/plaže/reke/…). Da bi bralci občutili pestrost ponudbe.• Ne. Vprašalnica za dodani stavek ni npr. Kje so vode?/Kje so plaže?, temveč Katere vode?/Katere plaže?Zato bi moral namesto besede kjer uporabiti v katerih (So vode, v katerih se lahko kopamo) oz. nakaterih (So plaže, na katerih se lahko sončimo).PravorečjeStr. 95• O Krpanovem prihodu na Dunaj.Tretjeosebni pripovedovalec, Krpan, meščani/ljudstvo, cesar.Po smislu.• Po smislu.• O neustreznosti propagandnega gesla ene od ljubljanskih jezikovnih šol.• Ne.• Od vrste besedila in njegove vsebine.• Po smislu.• Po smislu.• Po smislu.Prozodične prvine besedilaStr. 96• Ne.Nižin. Ker je na koncu povedi.• Ne.Padajoči.• Ne.Ne.26

• Ne.Po smislu.• Ne.Ženske, saj po naravi govorijo z višjim tonom.• V načinu govorjenja povedi se je izražalo govorčevo razpoloženje.Po smislu.PoudarekStr. 97• Da. Poudarjena beseda v povedi je nosilka najpomembnejšega dela sporočila. S spremembopoudarka se spremeni tudi pomen povedi.IntonacijaStr. 97• Ne.Padajoč. Povedi, ki se končajo s piko, preberemo s padajočim tonskim potekom.• Tonski potek prve povedi je padajoč, druge pa rastoč.• Prva poved ima rastoč tonski potek, druga pa padajočega.Str. 98• Tonski potek povedi je drugačen.• Padajoča, rastoča, vzklična.• Druga/vprašalna.• Končna.• Ne.• Iz dveh.• Drugi.• Padajoča.• Prvi.• Rastoča.• Z vejico.• S piko je zaznamovana padajoča končna intonacija, z dvopičjem, podpičjem in vejico pa nekončnaintonacija.27

Samoglasniki – nosilci zlogov in prozodičnih prvin besedeStr. 103• krt, vo-da, pes, na-va-da, o-a-za, gre-niv-ka, r-ja-va, po-sle-di-ca• Iz 1, 2, 1, 3, 3, 3, 3, 4 zlogov.• Po številu samoglasnikov.• i, drugi o, prvi o, tretji a, e, prvi a, drugi o, iStr. 104• Iz 3, 4, 3, 2, 2, 4, 2, 3, 3, 3, 3 zlogov.• Eden.• koliko, potovanje, prositi, zobje, mladost, zgodovina, dežnik, smetana, potopis, delavec, petelin• Ne. V besedi koliko je naglašen prvi samoglasnik, v potovanje predzadnji, v prositi drugi, v zobje zadnji…• Po smislu.Neknjižno naglaševanje ni vedno enako knjižnemu.• živinozdravnik, predpriprava, protiutež, nesposoben, literarnozgodovinski, večzložen, trileten, črnobel.• Po dva.• Naglašeni.• Ne.• Dolgo so izgovorjeni v besedah zaspan, hrib, teta, mati, voda, pik, skopuh.• Kratko so izgovorjeni v besedah: pes, župan, nič, posvet, jaz, ves, prestop, bik, kruh.• Po smislu.Trajanje naglašenih samoglasnikov je v neknjižnem jeziku pogosto drugačno kot v knjižnem.Soglasniki slovenskega knjižnega jezikaStr. 106• Z besedo Mlinarjevi, saj so vsi soglasniki v njej zvočniki. – l, r, m, n, v, j.• V in l se v vseh besedah ne izgovarjata enako.• Od glasovnega okolja.• Z besedo ž-zgodba (vsi soglasniki v njej so zveneči nezvočniki) in s povedjo Ta suhi škafec pušča (saj sovsi soglasniki v njej nezveneči nezvočniki).Nezvočniki so g (zveneč), z (zveneč), d (zveneč), k (nezveneč), s (nezveneč), t (nezveneč), z (zveneč), b(zveneč), p (nezveneč), t (nezveneč), s (nezveneč), š (nezveneč), č (nezveneč), ž (zveneč), d (zveneč).• b, d, g, z, ž, dž – Zveneče.Nezveneči nezvočniki f, h in c nimajo parnega zvenečega glasnika.• Izgovor nezvočnikov je odvisen od glasovnega okolja.29

PravopisStr. 109• Po smislu.• Po smislu.Zapisovanje glasov s črkamiStr. 109• S črko e: ozki e, polglasnik in široki e. S črko o: široki o in ozki o.• Besede s polglasnikom so: dedek, decembrskih, preden, vrne. Polglasnik ni zapisan s črko e v besedahdecembrskih, vrne.Stoji pred soglasnikom r, temu pa sledi soglasnik.Str. 110• V prvi besedi v dvojicah stoji polglasnik pred r na koncu besede; polglasnik je zapisan s črko e. V drugibesedi v dvojicah stoji polglasnik pred r, ki mu sledi soglasnik; polglasnik ni zapisan s posebno črko.Kadar stoji pred r, ki mu sledi soglasnik.• Izgovor je enak, zapis pa različen.Podčrtani besedi izgovorimo enako, zapišemo pa različno.• Zapis glazba, snek, svadba, zop, niska, detka je napačen.glasba, sneg, svatba, zob, nizka, dedkaZ izgovorom napačno zapisanih soglasnikov pred samoglasnikom (glazu ali glasu, sneka ali snega,svata ali svada, zoba ali zopa, nizek ali nisek, deda ali deta).• S tistimi črkami, ki ustrezajo njihovemu izgovoru pred samoglasnikom.• društvo, sovraštvo, molsti, lestev• Ne.• Predlog z uporabljamo pred večino glasnikov; izjema so soglasniki iz povedi Ta suhi škafec pušča – prednjimi stoji predlog s.s Tatjano, z Domnom, z Adijem, z Jako/Jakom, s Samom, z Zalo, z Uršo, z Ivom, s Hedviko, s Kajo, zGrego/Gregom, s Špelo, z Žanom, s Francetom, z Vikijem, z Erikom, z Markom, s Cenetom, z Bojanom, zOtonom, z Nacetom, s Polono, s Črtomirjem• Predlog k uporabljamo pred večino glasnikov; izjemi sta soglasnika k in g – pred njima stoji predlog h.h Katarini, k Heleni, k Ediju, k Nadi, h Gorazdu, k Mihi/Mihu, h Gabrijeli, k Hotimirju, k Anžetu, h Katji30

Zapisovanje prevzetih besed in besednih zvezStr. 111• pice (Prevzeta občna imena pišemo načeloma po domače.)Manchester (Prevzeta imena krajev pišemo izvorno.)Luksemburg (Enobesedna imena držav pišemo po domače.)renaulta (Znamke prevoznih sredstev pišemo izvorno.)Baudelaire (Prevzete priimke pišemo načeloma izvorno.)Cvetje zla (Večbesedna stvarna imena iz občnih imen načeloma prevajamo.)Bodensko jezero (Večbesedna zemljepisna imena iz občnih imen načeloma prevajamo.)crescendo (Glasbene izraze načeloma pišemo izvorno.)Times (Imena časopisov in revij načeloma pišemo izvorno.)Celovcu (Za kraje na narodnostnem ozemlju imamo/uporabljamo slovenska imena.)Pisanje besed skupaj, narazen ali z vezajemStr. 112• Ne. Manjkata dva presledka ( pri geografiji, se vse).Enajst.Po presledkih.Iz geografsko in zgodovinsko.Veznik in oz. enakovredno razmerje med sestavinama te besede.• Ne. Ker je beseda tvorjena iz besedne zveze poljudna znanost (njeni sestavini nista v enakovrednemrazmerju).• Osrednjeslovenski. Beseda je tvorjena iz besedne zveze osrednja Slovenija (njeni sestavini nista venakovrednem razmerju).• V besedi slovensko-hrvaški nadomešča besedo in oz. zaznamuje enakovredno razmerje medsestavinama besede, v besedi 9-letka povezuje števko in črke, v besedi osnovno- pa nadomešča enakdel besede, ki se ponovi v besedi srednješolci.Deljenje besedStr. 113• Jasn-a, i-zpoved, i-zziv, izz-iv, pravl-jica, pravlj-ica, A-lojz, Alo-jz, Kra-igher, Kraig-her, i-zstop, izs-top,razor-ožitiJasn-a (Ene črke ne smemo prenesti v naslednjo vrsto.)i-zpoved (Ene črke ne smemo pustiti v prejšnji vrsti.)i-zziv (Ene črke ne smemo pustiti v prejšnji vrsti.)izz-iv (Oba dela deljene besede morata biti izgovorljiva.)pravl-jica (Oba dela deljene besede morata biti izgovorljiva.)31

pravlj-ica (Oba dela deljene besede morata biti izgovorljiva.)A-lojz (Ene črke ne smemo pustiti v prejšnji vrsti.)Alo-jz (V obeh delih deljene besede mora biti vsaj po en zlog.)Kra-igher (Črkovnih sklopov, ki zaznamujejo en glas, ne delimo.)Kraig-her (Črkovnih sklopov, ki zaznamujejo en glas, ne delimo.)i-zstop (Oba dela deljene besede morata biti izgovorljiva.)izs-top (Oba dela deljene besede morata biti izgovorljiva.)razor-ožiti (Ni deljeno po zlogih.)• Ja-sna, Jas-na; iz-poved, izpo-ved; iz-ziv; pra-vljica, prav-ljica, pravlji-ca; Krai-gher; iz-stop; raz-orožiti,razo-rožiti, razoro-žiti32