letopis sazu 2011

jejo mnogi polimeri dodane mehčalce, predvsem ftalate, ki se počasi izločajo, inpolimer postane krhek in se lomi.Znameniti italijanski renesančni arhitekt Filippo Brunelleschi, znan predvsempo gradnji kupole stolnice v Firencah, je v začetku 15. stoletja začel uporabljatilinearno perspektivo: na dvorazsežni podlagi je prikazal sliko, ki daje vtistrirazsežnosti, kar se je hitro razširilo po Evropi. Dobra štiri stoletja pozneje sobili kemiki pred enakim vprašanjem, ko so konec 19. stoletja ugotovili tetraedrskozgradbo ogljikovega atoma in s tem možnost obstoja več stereoizomerov. Šelekasneje so pričeli uporabljati stereokemične predstavitve kemičnih formul. Ker jeprostorska razporeditev atomov ali skupin odločilnega pomena za določeno reaktivnostspojine, je bilo treba najti način predstavitve atomov ali skupin na stereogenematomu, tj., kako so atomi ali skupine na takem atomu usmerjeni v prostoru.To so uresničili tako, da so formule kemijskih spojin predstavili na dvorazsežnipodlagi na način, ki prikazuje, ali so atomi ali skupine v ravnini, nad ali pod njo.Uveljavile so se Fischerjeve ali druge projekcijske formule, ki so postale temeljnipripomoček moderne kemije.Kemiki Harold W. Kroto, Richard E. Smalley in Robert F. Curl (Nobelovanagrada za kemijo leta 1996) so leta 1985 odkrili novo obliko ogljika, fuleren, nogometnižogi in krogli podobno spojino C 60, ki jo sestavljajo peterokotniki in šesterokotniki.Ime fuleren so privzeli po arhitektu Richard Buckminster Fullerju,graditelju kroglasto oblikovanih kupol. Eno od teh so postavili na svetovni razstaviv Montrealu leta 1967 za ameriški paviljon.Po najnovejših teorijah t. i. »kognitivne arheologije«, ki jo je izoblikoval StevenJ. Mithen, profesor arheologije na univerzi Reading v Angliji, je umetniškiizraz rezultat treh sposobnosti, ki so že pred tem obstajale v človeških možganih:ustvarjanje mentalne slike in načrtovanje njenega prikaza v konkretnem; razumevanjepomena in sposobnost, da jo sporočimo drugim. Ko so se te tri različneinteligence med seboj združile, je v naši evoluciji prišlo do velikega kvalitativnegapreskoka. Z ustvarjalnostjo smo postali popolnoma človeški, estetska inteligencapa predstavlja zmožnost zaznavanja lepega.Slikanje alkimistov pri delu, v laboratoriju, je bil motiv številnih slikarjev vpreteklih stoletjih. Med drugim so bili to v 17. in 18. stoletju francoski in holandskislikarji, v 19. stoletju pa tudi nemški pesnik in slikar Carl Spitzweg. Ameriškafundacija za kemijsko dediščino hrani približno 100 slik z motivi iz življenja alkimistov.Zanimivo je, da je žena francoskega kemika in začetnika moderne kemijeAntoina Lavoisiera Anne-Marie študirala umetnost pri znamenitem francoskemslikarju Davidu, sočasno pa je pomagala soprogu pri poskusih. Španski nadrealističnislikar Salvador Dalí je v več svojih slik vključil molekule DNK v oblikivijačnice zaradi njene pomembnosti v življenju.Bela Vizi, upokojeni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Veszpremu,je avtor številnih skulptur, ki predstavljajo kemične spojine, atome, stare sumerske97