letopis sazu 2011

Akad. Miha Tišler : KAJ IMATA KEMIJA IN UMETNOST SKUPNEGA? 2Kaj povezuje kemijo in umetnost? Kemija in umetnost se med seboj dopolnjujetana dva načina: materialno in ponotranjeno, estetsko. Materialni prispevekje viden zaradi razvoja kemije in novih materialov, ki jih uporabljajo upodabljajočiumetniki, ponotranjeni pa na ustvarjalnosti, največ pri slikarjih in pisateljih, ki sočrpali navdih večinoma v alkimiji.Človeštvo nagonsko stremi k simbolizaciji zaznavnega ali nezaznavnega z besedami,glasbo ali slikami. Že v davnih časih so kazali ljudje nagnjenje za ustvarjanjein doživljanje lepega.Da je umetniška ustvarjalnost človeku imanentna, se odraža v enakih stremljenjihpo nadgradnji vsakdanjega življenja že v starodavnih civilizacijah, neglede na katerem koncu sveta so bile, tj. iz časov, ko še ni bilo nikakršnih stikov,komunikacije med oddaljenimi narodi. Nekaj izrazitih primerov predstavljajo čudovitikipi konjev iz brona v starih civilizacijah, npr. iz dinastije Han (25–200) naKitajskem, v Grčiji. Najstarejše jamske risbe in poslikave najdemo po vsem svetu,na Kitajskem, v Evropi so najbolj znane v jamah Chauvet (starost približno 32.000let), Altamira (starost 16.500–14.000 let) in Lascaux (starost 17.000 let) z 2000 risbami,ki predstavljajo lov, divjad. Številni so okrašeni predmeti iz lončevine terrisbe in petroglifi Indijancev v ZDA ter drugje na svetu. Za risbe so takrat uporabljalioglje in naravne mineralne pigmente, kot so okra, ki je zmes železove rude,glinenca in apnenca, ali hematit, niso pa vedeli, katere so njihove sestavine.Zanimanje za pojavni svet, za skrivnosti narave in njenih kemičnih sestavinje zelo staro, pospešila ga je alkimija, evropska ima začetke v Egiptu. Počasi sonastajale razne tehnologije in pridobivanje kovin iz rud. Šele v zadnjih stoletjih jeprišlo počasi in neustavljivo do razvoja današnje kemije, odkrili so temelje kemijskihzakonitosti, kot jih poznamo danes. Dosežki kemije so prispevali k izboljšanjumaterialnih dobrin in zdravja.Risanje in slikarstvo kot najbolj razširjeni človekovi umetniški dejavnosti stabila spremljevalca človeštva od prazgodovine preko antike in srednjega veka domodernih časov. Pigmenti, barvila so bili od nekdaj najpomembnejši pripomočekin so bili v glavnem mineralnega in rastlinskega izvora (biopigmenti), uporabljaliso jih za različne namene do sredine 19. stoletja. Prvo sintetično barvilo je bilo egiptovskomodrilo, po sestavi kalcijev in bakrov silikat, ki so ga pripravljali steklarji vstarem Egiptu in so ga uporabljali še približno 4000 let pozneje, ko so odkrili ultramarin.Ta je še danes v rabi, je cenjeno 6000 let staro barvilo, kemično je aluminijevsilikat z vsebnostjo natrija in žvepla in je zelo občutljivo na prisotnost kislin. Pridobivaliso ga iz dragocenega lazurita, katerega nahajališča so v Afganistanu. Danes jena razpolago sintetični ultramarin. Mnoga barvila so bila strupena, ker niso znaliugotavljati in preverjati njihove strupenosti. Vzrok za obolenja so bila predvsem2Prispevek ob mednarodnem letu kemije 2011.95