letopis sazu 2011

V Evropi so izpodrinili praprebivalce, neandertalce, ki so bili tu že kakih 300.000let prej, drugod pa še druge vrste človeka in človečnjakov. Prav govor naj bi bilomogočil nastanek predzgodovinskih narodov, ki so neandertalce verjetno fizičnoiztrebili v pravih vojnah. Jezik in govor torej nista prinesla le napredka, ampakže na samem začetku, pred 30.000 in več leti, tudi okrutne vojne. Morda pa le nesmemo dolžiti jezika, mogoče je bila kaka druga genetska mutacija našega prednikakromanjonca kriva za pojav agresivnosti, pohlepa in zavistnosti današnjegačloveškega rodu. Čisto sveža je novica, da so znanstveniki razvozlali tudi genomneandertalcev in gen FOXP2 našli tudi pri njih. Govorne sposobnosti kromanjoncevtorej za nesrečno izumrtje neandertalcev same po sebi niso bile krive.Spoštovani, vas ni treba prepričevati. Vi veste, da je jezik edinstven zaklad.Je orodje, ki ga možgani potrebujejo za logično mišljenje. Razumevanje govorain sporočanje sta poglavitna vhod in izhod, ki sta možganom na razpolago zasporazumevanje, za izmenjavo intelektualnih vsebin. A jezik in govor sta še več.Naša slovenščina nam je temelj narodne identitete, kulture in svojskosti ljudi, kiposeljujemo ta lepi košček sveta, je tudi temelj rodoljubja. Je pogoj za preživetjeSlovencev kot naroda. Materinščina je čudovito poimenovanje tega zaklada.Sposobnost govora in zatem še pisanja in branja so sijajni darovi evolucijeali Boga, kakor pač kdo verjame. Darovi, ki si zaslužijo posebno spoštovanje innego.Ustanova patra Stanislava Škrabca mi je simpatična še zaradi ene svoje posebnosti.To je ljubezen do klasičnih jezikov in kulture. Sam sem imel privilegij,da sem se pri odličnih profesorjih osem let učil latinščino in pet let klasično grščino.Društvo klasikov, Societas eruditorum in classicis, je pred kratkim opozorilona študijo, objavljeno v reviji Forum Classicum. Nekdanji predstojnik katedre zaklasično filologijo v Kölnu prof. Lebek je zasnoval raziskavo, v kateri je sodelovalavrsta nemških univerz. Ocenil je sposobnost razumevanja nemških besedil, torejbesedil v materinščini pri več kot 3000 študentih medicine, naravoslovja, pravain filozofije. Približno polovica se je v srednji šoli učila latinščine, ostali pa ne.Raziskava je pokazala visoko signifikantno razliko v sposobnosti razumevanja – vkorist tistih, ki so se učili latinščine. Profesor meni, da je intelektualni napor priprevajanju latinskih besedil izostril tudi razumevanje materinščine. Če res lahkostori to, je zavzemanje za vrnitev pouka latinščine v naše šole še bolj hvale vredno.Jezik dobiva v globaliziranem svetu nov pomen, deležen pa je tudi novega varstva.Slovenščina še nikoli ni imela take veljave kot danes. Je eden od 23 uradnihjezikov v Evropski uniji. O čem takem smo še pred pol stoletja lahko samo sanjali.Vendar se danes mnogi sprašujemo, ali dovolj skrbimo za jezikovno kulturo, kogre za javno rabo. Zadnjič je bilo slišati zaskrbljene glasove ob novi visokošolskizakonodaji. Kot evropske se tudi naše univerze vse bolj odpirajo svetu. Ali večjaraba tujih jezikov, posebno angleščine, na univerzah pomeni grožnjo slovenščini?Na Akademiji večinoma mislimo, da ne. Seveda pa bo treba poskrbeti za ustrezno93