letopis sazu 2011
letopis sazu 2011 letopis sazu 2011
mnogi živimo na »robu«, čeprav se tega pogosto ne zavedamo, na primer pri letalskihpoletih na velikih višinah, jadranju v ledeno mrzlih morjih ali izpostavljanjunevarnostim dekompresijske bolezni pri potapljanju in pri drugih adrenalinskihšportih. Vseh teh podvigov se lahko lotevamo na razmeroma varen način, zaslugeza to pa imajo na eni strani fiziologi, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega telesa,in na drugi neustrašni pustolovci, ki so meje človeških sposobnosti potiskaličedalje dlje. Avtorica opisuje fiziološke odzive telesa v skrajnih razmerah in odkriva,kje so meje človeškega preživetja.25. 11.Prof. dr. Jože Straus , dopisni član SAZUNOVI SVETOVNI GOPODARSKI RED KOT IZZIV EVROPEKljučna vprašanja, s katerimi se je ukvarjalo predavanje, so bila: Pravna ureditevv okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot osnova novega svetovnegagospodarskega reda. Posledice odpravljanja ovir za mednarodno sodelovanjena področju raziskav, razvoja, proizvodnje in trgovine v mejah Splošnegasporazuma o carinah in trgovini (GATT) in dviganja standardov za varstvo pravicintelektualne lastnine na temelju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualnelastnine (TRIPS). Novi mehanizmi držav za nadzorovanje mednarodnihobveznosti znotraj WTO in spreminjanje mednarodnega ravnotežja. Cui bono,kdo pridobiva, kdo izgublja? Kje je Evropa? Kaj je treba storiti za okrepitev njenekonkurenčnosti v globalnem svetu?Akad. Jože Trontelj : O ETIČNEM ODNOSU DO MATERINŠČINE 1Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!Jezik je dragocena dediščina. Soustvarjale so ga generacije ljudi davno predčasom, ki ga danes štejejo za možni začetek narodov. Morda se je res začelo, kotmenijo nekateri, že v kameni dobi. Morda s pojavom dveh majhnih sprememb vnekem genu, ki se imenuje FOXP2. Danes vemo, da je ta gen povezan s sposobnostjogovora in da je pred 40.000 leti, ko se je ta sprememba zgodila, našim prednikomne samo podelila dar govora, ampak je sprožila s tem povezano kaskadorazvoja novih nevroloških in kognitivnih sposobnosti. To jim je naposled daloimpulz, da so se iz Afrike odpravili v Evropo in se nato razširili po ostalem svetu.1»O etičnem odnosu do materinščine.« Nagovor ob slovesni podelitvi nagrade Ustanove patra StanislavaŠkrabca 19. oktobra 2011, frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica.92
V Evropi so izpodrinili praprebivalce, neandertalce, ki so bili tu že kakih 300.000let prej, drugod pa še druge vrste človeka in človečnjakov. Prav govor naj bi bilomogočil nastanek predzgodovinskih narodov, ki so neandertalce verjetno fizičnoiztrebili v pravih vojnah. Jezik in govor torej nista prinesla le napredka, ampakže na samem začetku, pred 30.000 in več leti, tudi okrutne vojne. Morda pa le nesmemo dolžiti jezika, mogoče je bila kaka druga genetska mutacija našega prednikakromanjonca kriva za pojav agresivnosti, pohlepa in zavistnosti današnjegačloveškega rodu. Čisto sveža je novica, da so znanstveniki razvozlali tudi genomneandertalcev in gen FOXP2 našli tudi pri njih. Govorne sposobnosti kromanjoncevtorej za nesrečno izumrtje neandertalcev same po sebi niso bile krive.Spoštovani, vas ni treba prepričevati. Vi veste, da je jezik edinstven zaklad.Je orodje, ki ga možgani potrebujejo za logično mišljenje. Razumevanje govorain sporočanje sta poglavitna vhod in izhod, ki sta možganom na razpolago zasporazumevanje, za izmenjavo intelektualnih vsebin. A jezik in govor sta še več.Naša slovenščina nam je temelj narodne identitete, kulture in svojskosti ljudi, kiposeljujemo ta lepi košček sveta, je tudi temelj rodoljubja. Je pogoj za preživetjeSlovencev kot naroda. Materinščina je čudovito poimenovanje tega zaklada.Sposobnost govora in zatem še pisanja in branja so sijajni darovi evolucijeali Boga, kakor pač kdo verjame. Darovi, ki si zaslužijo posebno spoštovanje innego.Ustanova patra Stanislava Škrabca mi je simpatična še zaradi ene svoje posebnosti.To je ljubezen do klasičnih jezikov in kulture. Sam sem imel privilegij,da sem se pri odličnih profesorjih osem let učil latinščino in pet let klasično grščino.Društvo klasikov, Societas eruditorum in classicis, je pred kratkim opozorilona študijo, objavljeno v reviji Forum Classicum. Nekdanji predstojnik katedre zaklasično filologijo v Kölnu prof. Lebek je zasnoval raziskavo, v kateri je sodelovalavrsta nemških univerz. Ocenil je sposobnost razumevanja nemških besedil, torejbesedil v materinščini pri več kot 3000 študentih medicine, naravoslovja, pravain filozofije. Približno polovica se je v srednji šoli učila latinščine, ostali pa ne.Raziskava je pokazala visoko signifikantno razliko v sposobnosti razumevanja – vkorist tistih, ki so se učili latinščine. Profesor meni, da je intelektualni napor priprevajanju latinskih besedil izostril tudi razumevanje materinščine. Če res lahkostori to, je zavzemanje za vrnitev pouka latinščine v naše šole še bolj hvale vredno.Jezik dobiva v globaliziranem svetu nov pomen, deležen pa je tudi novega varstva.Slovenščina še nikoli ni imela take veljave kot danes. Je eden od 23 uradnihjezikov v Evropski uniji. O čem takem smo še pred pol stoletja lahko samo sanjali.Vendar se danes mnogi sprašujemo, ali dovolj skrbimo za jezikovno kulturo, kogre za javno rabo. Zadnjič je bilo slišati zaskrbljene glasove ob novi visokošolskizakonodaji. Kot evropske se tudi naše univerze vse bolj odpirajo svetu. Ali večjaraba tujih jezikov, posebno angleščine, na univerzah pomeni grožnjo slovenščini?Na Akademiji večinoma mislimo, da ne. Seveda pa bo treba poskrbeti za ustrezno93
- Page 41 and 42: K točki 4:Upravni direktor je pred
- Page 43 and 44: SKLEP:Skupščina je soglasno potrd
- Page 45 and 46: verifikacijske komisije. Glede na u
- Page 47 and 48: RAZREDI SAZUI. razred za zgodovinsk
- Page 49 and 50: Zadnja seja razreda v letu 2011 je
- Page 51 and 52: III. razred za matematične, fizika
- Page 53 and 54: IV. razred za naravoslovne vedeRazr
- Page 55 and 56: Kot izredni član pa je bil v V. ra
- Page 57 and 58: Na takšno kulturnopolitično praks
- Page 59 and 60: kov, in ne posledica pomanjkanja pr
- Page 61 and 62: Člani sveta so predstavniki razisk
- Page 63 and 64: Odbor za slovenski jezikKomisija za
- Page 65 and 66: Podpisana je osebno podprla protest
- Page 67 and 68: Albanska akademija znanosti, Tirana
- Page 69 and 70: predsednika so se vabilu na slovesn
- Page 71 and 72: MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEVO
- Page 73 and 74: OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V T
- Page 75 and 76: 2011 - Znanstvene izmenjave SAZUDr
- Page 77 and 78: Bil je finalist nagrade Angelus (Wr
- Page 79 and 80: ZNANSTVENA SREČANJA / SCIENTIFIC M
- Page 81 and 82: South Slavic PerspectiveDanica Petr
- Page 83 and 84: Veljko Rus , Niko Toš: Socializem
- Page 85 and 86: 29. novembraPredstavitev knjig akad
- Page 87 and 88: 20. 4.Prof. dr. Katja Franko AasNAD
- Page 89 and 90: političnimi pravicami, na primer m
- Page 91: čelade. Ta proces zahteva včasih
- Page 95 and 96: Akad. Miha Tišler : KAJ IMATA KEMI
- Page 97 and 98: jejo mnogi polimeri dodane mehčalc
- Page 99 and 100: šik, žveplo itd.) in kemijske vez
- Page 101 and 102: V smislu vsega povedanega nedvomno
- Page 103: IIIČLANIMEMBERS
- Page 106 and 107: profesor v pokoju. Rojen 13. marca
- Page 108 and 109: Rojen 27. novembra 1960. Izredni č
- Page 110 and 111: Gantar, Kajetan , dr. znanosti, red
- Page 112 and 113: Zorko, Zinka , dr. znanosti, redna
- Page 114 and 115: Globevnik, Josip , dr. znanosti, re
- Page 116 and 117: Službeni naslov: Zavod za gradbeni
- Page 118 and 119: Mardešić, Sibe , rojen 20. junija
- Page 120 and 121: Pleničar, Mario , dr. znanosti, re
- Page 122 and 123: Noble, Denis , rojen 16. novembra 1
- Page 124 and 125: Mušič, Marko Marijan , univ. dipl
- Page 126 and 127: VI. RAZREDRedni članiza medicinske
- Page 128 and 129: Lamovec, Janez , dr. medicinskih zn
- Page 130 and 131: BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V L
- Page 132 and 133: Emerik BernardSKUPINSKE RAZSTAVEBer
- Page 134 and 135: Troha M., Bratko I.: Qualitative le
- Page 136 and 137: ety for Cardiovascular Angiography
- Page 138 and 139: Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez
- Page 140 and 141: Fajfar P. (član ur. odbora 2003-)
mnogi živimo na »robu«, čeprav se tega pogosto ne zavedamo, na primer pri letalskihpoletih na velikih višinah, jadranju v ledeno mrzlih morjih ali izpostavljanjunevarnostim dekompresijske bolezni pri potapljanju in pri drugih adrenalinskihšportih. Vseh teh podvigov se lahko lotevamo na razmeroma varen način, zaslugeza to pa imajo na eni strani fiziologi, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega telesa,in na drugi neustrašni pustolovci, ki so meje človeških sposobnosti potiskaličedalje dlje. Avtorica opisuje fiziološke odzive telesa v skrajnih razmerah in odkriva,kje so meje človeškega preživetja.25. 11.Prof. dr. Jože Straus , dopisni član SAZUNOVI SVETOVNI GOPODARSKI RED KOT IZZIV EVROPEKljučna vprašanja, s katerimi se je ukvarjalo predavanje, so bila: Pravna ureditevv okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot osnova novega svetovnegagospodarskega reda. Posledice odpravljanja ovir za mednarodno sodelovanjena področju raziskav, razvoja, proizvodnje in trgovine v mejah Splošnegasporazuma o carinah in trgovini (GATT) in dviganja standardov za varstvo pravicintelektualne lastnine na temelju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualnelastnine (TRIPS). Novi mehanizmi držav za nadzorovanje mednarodnihobveznosti znotraj WTO in spreminjanje mednarodnega ravnotežja. Cui bono,kdo pridobiva, kdo izgublja? Kje je Evropa? Kaj je treba storiti za okrepitev njenekonkurenčnosti v globalnem svetu?Akad. Jože Trontelj : O ETIČNEM ODNOSU DO MATERINŠČINE 1Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!Jezik je dragocena dediščina. Soustvarjale so ga generacije ljudi davno predčasom, ki ga danes štejejo za možni začetek narodov. Morda se je res začelo, kotmenijo nekateri, že v kameni dobi. Morda s pojavom dveh majhnih sprememb vnekem genu, ki se imenuje FOXP2. Danes vemo, da je ta gen povezan s sposobnostjogovora in da je pred 40.000 leti, ko se je ta sprememba zgodila, našim prednikomne samo podelila dar govora, ampak je sprožila s tem povezano kaskadorazvoja novih nevroloških in kognitivnih sposobnosti. To jim je naposled daloimpulz, da so se iz Afrike odpravili v Evropo in se nato razširili po ostalem svetu.1»O etičnem odnosu do materinščine.« Nagovor ob slovesni podelitvi nagrade Ustanove patra StanislavaŠkrabca 19. oktobra <strong>2011</strong>, frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica.92