letopis sazu 2011

Na takšno kulturnopolitično prakso kaže, recimo, usoda Mednarodnegagrafičnega bienala, za katerega ugotavljamo, da se je iz nekdaj svetovno veljavnein prestižne manifestacije grafične umetnosti sprevrgel v degradirano likovnoprireditev, v »dogodek«, ki je izenačen z vsemi drugimi podobnimi minornimifenomeni na področju likovne umetnosti, saj je bienale postal plen klikaškegaomrežja, ki ga ugonablja.Vse te kritične ugotovitve pa so akademiki po drugi strani dopolnili tudis širšimi razsežji, ki jih vsebuje naše spraševanje o humanistiki in stanju duhane le na Slovenskem, ampak tudi v svetu. Gre namreč za civilizacijski problem,ki se kaže kot »metamorfoza v kulturi sami« in je podkrepljen z izginjanjemrelevantnih kriterijev. Samo tako je mogoče, da se grafični bienale izenačuje z»dogodki«, med kakršne spada, recimo, plakatno propagiranje pralnih praškov,cvetličnih lončkov in podobnih fenomenov, ki seveda nikdar in nikoli ne morejobiti primerljivi z Dogodkom, kar je bil ljubljanski Mednarodni grafični bienalenekoč.Ne preostane nam drugega, da v našem času in pod okriljem lastne države šenaprej napeto čakamo na Dogodek v mestu Gogi.Niko GrafenauerVI. razred za medicinske vedeRazred za medicinske vede se je v letu 2011 sestal na dveh rednih sejah in jeimel eno dopisno sejo.Na eni od sej smo se odločili, da predsedstvu SAZU predlagamo, da bi bilpredstavnik medicinskega razreda v Komisiji za prestrukturiranje akademik JožeTrontelj , v odboru za pripravo slovesnosti ob 75-letnici Akademije pa akademikMarjan Kordaš .Ker je tajniku akademiku Janezu Sketlju maja 2011 potekel drugi mandat, sočlani predlagali, da je za naslednje obdobje tajnik Franc Strle , namestnik pa akademikJanez Sketelj . Predlogi so bili soglasno potrjeni.Vsebinsko smo v letu 2011 največ časa posvetili delovanju kliničnih farmacevtovv medicinskih ustanovah oziroma pri delu z bolnikom. Prof. dr. AlešMrhar, mag. farm., je razredu predstavil vlogo kliničnega farmacevta v procesuzdravljenja in potrebo, da klinični farmacevt postane partner zdravniku za varno,pravilno in ekonomično uporabo zdravil. Razpravljali smo o odnosu klinični farmakolog– klinični farmacevt, o dodani vrednosti, ki jo omogoča delovanje kliničnegafarmacevta v bolnišnici ter o organizacijskih pasteh, ki jih lahko prinesevključitev kliničnega farmacevta v delo v bolnišnici. Mnenje razreda je bilo, da jesmiselno in potrebno združevati znanje v korist bolnika in da so se prve izkušnje57